Leto 1897.
1263
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXII. — Izdan in razposlan dno 10. septembra 1897.
Vsebina: (St. 205 —208.) 205. Dopustilnica za lokalno železnico iz Treibach—Althofena v Klein-Glödnitz (železnico po krški dolini). — 20G. Ukaz o nakazu prejemkov za uradnike, imenovane po povodu nove ustanovitve službenih mest pri sodnijah prve in druge stopinje. — 207. Razglas, s katerim se obstoječa lokidna železnica z ozkim tirom od Jenbacha do južne količine Achenskega jezera pripoznava glede obrata proti preklicu za malo železnico po zmislu zakona z dne 31. decembra 1894. 1. — 208. Ukaz o pričetku uradovanja okrajne sodnije v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem.
205.
Dopustilnica z dne 20. avgusta 1897. 1.
Za lokalno železnico iz Treibach—Althofena v Klein-Glödnitz (železnico po krški dolini).
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je y. porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, arolu Hittlu, c. k. gozdarskemu svetovavcu in rav-J*ate]ju posestev v Rastenieldu, v družbi z dr.jem aksom Spitzerjem, posestnikom kosarnic in nepre-•hicnin v Klein-Glödnitzi. Ivanom Leitgebom, pocestnikom nepremičnin vRapitzi in Antonom Fleisch-ackerjem, posestnikom fabrike in nepremičnin r r“> Podeliti po pogojili in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju ® eznic z dne 14. septembra 1854. I. (drž. zak.
in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. '|rž- zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 21. julija 1896.1. ipIZ Zak' -1^1) zaprošeno dopustilo za gradnjo 11 obrat lokomotivne železnice, katero bo kot alno železnico z ozkim tirom napraviti od postaje mach—Allhofen na državne železnice progi ■ Michael—Glandorf po krški dolini v Klein-Glodnitz:
(Slovenisoh.J
§■ I-
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Za dopuščeno železnico dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, enakega štiriodstot-nemu obrestovanju in razdolžbcni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 653.000 gl. a. v. v notah, katerega bo vzprejeti v dobavo novcev ter odplačati v 76 letih, tako namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, dopolnila primanjkljaj državna uprava.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, se za čas, ko se začne obrat po železnici, do preteka 76. leta dopustilncga trajanja ustanavlja na najve-Činski znesek 27.800 gl. a. v.
§•3.
Od letnega, po §. 2. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega
212
zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžbenem črtežu, katerega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica (§. 11.) v času, dokler bo trajalo dopustilo.
§• 4.
Doplačilo vsled prevzetega poroštva mora opraviti državna uprava zadnji čas tri mesece po pred-ložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko ta račun pregleda.
Erar bo pak za pogojeno obrestovanje in za počrtežno razdolžbo zajma ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, a pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, opravljal delna plačila tudi poprej, ako podado koncesijonarj idotično prošnjo o pravem času, preden izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bile na-prejščine odmerjene previsoko, morajo koncesionarji precej vrniti dobljeni presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§. 5.
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprejščino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar preseže čisti donos železnice zagotovljeni letno vsoto, tedaj se bo moral dotični prebitek precej odpravljati na državno upravo v povračilo dane na-prejščine z obrestmi vred tako dolgo, dokler se ta ne odplača popolnoma.
Pri tem je poplačati dospele obresti, preden se vrnejo naprejščine.
Terjatve države iz takih naprejščin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko odkupi železnico država, je opravljati iz še ostajajoče imovine podjetbe.
§■ 6.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih in unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine ali pa
davki, ki jih bo podjetbi plačevati po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun kot razhodek.
To isto velja tudi o upiavnem prispevku, katerega bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo dajati posojajočemu finančnemu zavodu.
Za državna doplačila ne bo plačevala podjetba nikake dohodnine.
§• 7.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti precej po dobljeni dovolitvi za njo in jo dokončati najdalje v enem letu, računcč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor je primerno dopustilu, morajo dati koncesijonarji na zahtevanje državne uprave zagotovilo, položivši varščino 5000 gl. a. v. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
§. 8-
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 9-
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, potem dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in pa ukazil, ki jih sicer zastran tega vkrene ministrstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat
železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. žt. 1 iz 1. 1852.), in pa zakoni in ukazi, kateri se Morda dado v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne najdbe in prometni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne pro-Metne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino zdelo pripustno ministrstvu za železnice, a na to stran bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice.
§• 10.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih ono odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je oddati po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se pod primernim vplivom državnih organov sestavi pod neposredno ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železn;c.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki se zagotovijo s prevzetbo osnovnih delnic, je določiti z dogovorom med državo in vdeleženci, in če bi se dogovor ne mogel skleniti, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vozila, šine in drugačne železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih Pogojih, kakor jih ponujajo unanje fabrike.
§. H.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki j'h ta postavi, narede v izvršitev dopuščene železniške podjetbe posebno delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Koncesijonarji imajo pravico, po pogojih, ki jih postavi državna uprava, izdati v nominalnem znesku največ 653.000 gl. a. v. v notah prednostne zadolžnice, katere bo obrestovati s štirimi odstotki ter odplačati v 76 letih.
Prednostne obligacije, ki se izdado, je oddati po ukazilih, katere vkrene državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo graetivne zaloge in blagajniške dotacije, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžbene kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih obligacij in delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru, in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo veljala vsaki čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in pa na črno vojsko _obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravilih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, ko se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po državnem zakoniku, zAdobe za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim bodo priznanih uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, vsled tega dodeljena glede na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§. 13.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) je slično uporabljati znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§■ H.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesijonarje v država, in koncesijonarji bodo morali upravi državnih železnic povrnili stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se eventualno ustanové poprek. Način, kako je voditi ta obrat, se vravna z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
Pri tem se pridržuje državni upravi, po svojem izprevidu vrejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljati razredbo blaga in vsa na prevažanje tovorov merčča po-
stranska določila, kakor tudi ustanavljati oprave, ki jih železniška podjetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsaki čas na obstoječ0 prometne potrebe in tako dolgo, dokler se bo še zahtevalo državno poroštvo in dokler še niso povrnjene poroštvene naprejščine, ki jih je dala država.
Po preteku tega časa se morajo koncesijonarji ravnati po ustanovljenih obratnih pogojih, oziroma po dotičnih v obratni pogodbi vkrenjenih določilih.
Vredba tarif za osebe in blago in pa vredba oprav za javne namene se pridržuje vsakikrat za konodavstvu, in taki vredbi se morajo podvreči koncesijonarji.
§• 15.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje vkupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po vkupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset let, računeč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 7. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata, zastran take krivde koncesionarjev, katera bi se ne mogla opravičiti po zmislu §.11-zakona o dopuščanju železnic.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih:
1- Odškodnina, ki jo je dati, če se železnica od-. Ph bodi v tem, da država namesto koncesionarjev prevzame, da jih sama plača, v §. 11. ozname-nien' prednostni zajem in pa kake drugačne po kon-eesijonarjih z odobrilom državne uprave vzprejete "'potekarne zajme v zneskih, še ne razdolženih ob easu odkupa, in pa da delniško glavnico, v kolikor 1)1 ta še ne bila razdolžena ob spredaj oznamenje-nem času, izplača v popolni imenski vrednosti v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med dednimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem pol-le_tju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državah zadolžnicah enake vrste.
2.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država proti plačilu v št. 1 predpisane odškodnine brez nadaljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu državne uprave vzprejetih zajmov obremenim last in v užitek tukaj dopuščene železnice s vsemi, k nji spadajočimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesionarjev, in družbena postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso ti še bili uporabljeni namenu primerno z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave Priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, kateri morajo, bodi si kot pritiklina železniške podjetbe, bodi si v poplačilo državnih terjatev vsled poroštvenega razmerja (§. 5.) ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniški podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1), ki jo je ovedeti začasno, in s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo države.
Vsaka oddaja in obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
5.	Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico tudi brez pritrditve koncesijonarjev in sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora tudi poravnati sama vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi, ako bi zahtevala, na razpolago pravne listine, katere bi bile še morda potrebne ž njih strani.
§. 18.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu, povedanem v §. 17., št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 17.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli terjati po obračunih, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 19-
Ako se napravi delniška družba, imej komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujoče države ; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si precej izprositi odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§• 20.
Ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih nare-deb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.
800.
Ukaz ministrskega predsednika in pravosodnega ministra z dne 20. avgusta 1897.1.
o nakazu prejemkov za uradnike, imenovane po povodu nove ustanovitve službenih mest pri sodnijah prve in druge stopinje.
Po Najvišem sklepu z dne 3. avgusta 1897. 1. se pričenja za uradnike, imenovane po povodu nove ustanovitve službenih mest pri sodnijah prve in druge stopinje (ukaza pravosodnega ministrstva z dne 5. maja 1897.1., ukazn. p. m. št. 14, in z dne 10. junija 1897. L, ukazn. p. in. št. 21), užitek ustanovitvi
vstrezajoeih plač, dejalnostnih doklad, opravilnih doklad in drugih doklad v denarju še le s 1. dnevorn novembra 1897. 1., če tudi bi bilo imenovanje pre začetkom meseca oktobra.
Rok, kedaj se prične prejemanje plače, je dati omenjenim uradnikom na znanje v imenovalnero dekretu.
S tem določilom, ki zadobi moč z dnevom razglasitve, se za uradnike oznamenjene vrste, imenovane pred začetkom meseca oktobra, razveljavlja prvi odstavek §. 1. v ukazu vsega ministrstva z dne 15. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 75) o nakazu in iz* brisu prejemkov državnih služabnikov.
Badeni s. r.	Gleispacli s. r.
80».
Razglas ministrstva za železnice z dne 31. avgusta 1897. 1.,
s katerim se obstoječa lokalna železnica z ozkim tirom od ienbacha do južne končine Achenskega jezera pripoznava glede obrata proti preklicu za malo železnico po zmislu zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz I. 1895.).
Na podstavi Najvišega pooblastila se lokalna železnica z ozkim tirom od Jenbacha do južno končine Achenskega jezera, katera je predmet Najviše dopustilnice z dne 1. avgusta 1888. 1. (drž. zak. št. 140), pripoznava gledé obrata proti preklicu za malo železnico po zmislu zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), in zatorej je uporabljati v bodoče na imenovano železnico določila člena XVII. do XIX. zgorenjega zakona. Z ozirom na to se razveljavljajo določila v §. 5. spredaj omenjene Najviše dopustilnice in v drugem oddelku dopustilnih, v prilogi k ti dopustilnici objavljenih pogojev z dne 1. septembra 1888. 1., ter se na njih mesto izdajejo ta-le ukazila:
1.	Družbi se je ob obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini Najviše dopustilnice in po zakonih in ukazih, veljajočih za to, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. š. 238) in redu za obrat železnic z 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v oddelku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni na male železnice, potem po zakonih in ukazih, kateri se morda dadč v bodoče, in naposled
Po ukazilih ministrstva za železnice in sicer poklicnih oblastev.
2.	Državni uradniki, nameščenci in sluge, kateri rabijo železnico po ukazilu oblastev, nadzirajoči' upravo in obrat železnice, ali v obrambo koristi države vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov te se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih izdâ v njih poverilo c. k. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s svojim popotnim pratežem vred
brezplačno.
3.	Družba je dolžna, prevažati pošto in pa služabnike poštne in telegrafske uprave s vsemi, v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to in pa za druge oprave v namenu poštnega zavoda sme zahtevati družba primerno odplato, ki so določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se pišejo gledé na upravo želez-tece med ravnateljstvom ali predstojništvom želez-
niške podjetbe in med podrejenimi mu organi ali med temi samimi, se smejo prevažati po služabnikih železniškega zavoda.
Guttenberg s. r.
20$.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 8. septembra 1897.1.
o pričetku uradovanja okrajne sodnije v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem.
Z ukazom pravosodnega ministrstva z dne 14. oktobra 1895. 1. (drž. zak. št. 157) na novo ustanovljena okrajna sodnija v Poysdorfu mora pričeti svoje uradovanje s 1. dnevom januarja 1898. 1.
Gleispach s. r.

à