251. številka.
Trst, v četrtek 31. oktobra 1901.
Tečaj XXVI
jedinost
Ir .*>* enkrat aa «lan, ruun	1«
priiJitof. ir> 4. uri
iar.^nliiM jmu<» :
za ;e!o let<.........34 kros
za pol leta .........12 „
za «trt leta.........\ _
za d i mesec................Ž kroni
mt Janino e plačevari oaptnj. Na <• a-
lt Dr, i i>ri: .<•»»*■ u -r ^nipa	a jrivt
ne 1_
lormkarnah v Trstu ne prodajajo po-
sa i -z it številke po 6 stotink	i'6 avt.r.
i -o Trata pa po 8 Ktnunk	f» -jt/.i
Telefon 5tv. *70.
Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
Oblast
• e računajo po TMtah v petitu. £» «eć-kratno naroČilo s primernim popimtona Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo pn pogodbe
Vili dopisi naj se pošiljajo uredništva »efrantovsni dopisi se ne nprejenmjo Kokopisi se tie vračajo.
Naročnino, reklamacije ni o^lnse spre* jfiml apravniStfo. Naročnino in plačevati lom Tihi.
UrednIAtfo in linkartia se u&Uajala * alki Cariutia 4tv. 1*2. V pritTti ifitvo, in »prejemanje InNrrittoT v ulici Molin
p iCilo ftv. H, II. iiHU-ti.
sasjatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik.
Lra&tnik kontorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Občni zbor
pol. društva »Edinost« dne . «l»t. llHil t »Narodnem domu« v HarkovIjah.
To je bil zopet Časten dan za naše politično društvo »Edinost«. A ne le to društvo more dan 27. 11»01 zabeležiti v svoji kroniki med one dneve, ki dajejo zadoščenja, frokolijo duha v teh tr«liii l>oj Ii in ohranjajo vero v sebe in nado v bodočnost, ampak'tudi za vse one, ki ho prihiteli na poziv društva in toli dostojanstveno sodelovali na tej priprosti, a vendar toli lepi manifestaciji — za vse došle množice je bil to dan zadoščenja, dan, ki jim je dvigat duha.
Velika je vrtna dvorana »Narodnega doma« v Barko v Ijah, da imajo malokje tako, ali še enkrat tako velika bi bila morala biti, da bi bilo prostora za vseh, ki so došli. Ze pred 4. uro, pred naznanjenim začetkom, si ne komaj preril skozi dvorano, ker bila je že blizu polna do zadnjega kotička. A še so prihajali eden za drugim ; in vfčina teh so |>otem tudi odhajali, ker niso dobili prostora.
Koje predsednik M a n d i e — kmalu p<» 4. uri - otvori I zl*orovanje, je bil |h»-gled z odra doli na to natlačeno množico več nego impozanten — bil je ganljiv.
Gospod prof. Mandlč je pozdravil zbo-rovaloe nekako tako-le :
Slavna skupščina! Mili bratje in prijatelji ! Na podlagi iji; 3. in 10. smo sklicali danes redni oi>čni zbor in obenem tudi javen shod našega d rušiva. Povabili smo vas, da vam ftoložiino račune o minolem društvenem letu. Pozdravlj^ni Iselite, ki ste prihiteli v tolikem številu in od daleč.
V svoje veselje vam morem predstaviti došle mile gt>ste : pred vsem najodličnejega med njimi, g. drž. p slanca Spinčića (Občinstvo je pr redilo Spi nčiču ovacijo, ki je trajala par minut).
Med navzočniki smo opazili deželna poslanca istrska tir. Dinka in Matka Trinajstima trlasni živio klic"), dragega gosta iz Stajeiske, dr a Karlovška, župane iz Istre: dra. S. Karel: ća iz Pazina, S. De farja iz Tinjana, Frana Pučiča iz Žm;nja ter .Jakoba Buretica z Boljima ; dalje več druz h posestnikov in kmet »v iz tužne Istre naše, med njimi tudi dr. Jurija Civarja, kakor za-
P O II I. I 9 T K K T
Za dežjem solnce sije.
— I'ove-1 iz prejšnjih stoletij : prevel Bukovič. — Martii, ki je stal pri oknu, je opazil Lavro, čim je stopila iz hiše. Sledil jej je z očesom in kmalu je bilo videt' tudi njega, kako zapušča hišo. Tudi on je ubral j>ot proti vrtu. V-topil je na vrt. a ni šel takoj proti I>avri. Se> je l>olj na okolo, ker ni ho-tel, da bi in -1 la, «1 x ;e prišel zaradi nje. Vedel se je kakor da ne ve, da je ona na vriu.
Lavra se je nekoliko ustrašila, uzrši tujega gosta blizu sebe. V zadregi je bila, ker je pričakovala — Edvarda. Toda marki, ki je opazil nje zadrego, si je to vse drugače tolmačil . . .
Pozdravil jo je prijazno. Smel, kakor je bil, jej je kmalu začel pripovedovati o raznili zanimivih rečeh: o življenju v velikih mestih, o raznovrstnih zabavah, posebno pa v glavnem mestu njegove domovine . . . Pol v šaljivem, pol v resnem tonu je obžaloval, da toli ljubeznjiva devojka sameva tu, oddaljena od veake udobnosti življenja . . . Le takov človek, nasičen vsega, ki moralno vrednost tudi dragih ijudij meri jk> svoji pokvarjenosti, je mogel takemu dekletu že o prvem pogovoru staviti ponudt>o, naj zaprosi očeta za dovoljenje, da pojde žnjirn v Pariz, ter
stopnika puljskega okraja, in M. Sankovića iz I>an: potem domače nase odličnjake: pred vsem gospodo tržaške poslance: Ivana Gro riupa, Ivana Marija Vatovea, dr.a Gustava Gregorina in dr.a Rvhara ; potem poleg bo-ritelja našega, g. Alojzija Goriupa, uglednih zastopnikov iz vse okolice, katerih ne moremo vseh navajati po imenu, ampak se ome-jamo na konstatacijo, da je bila zastopana vsa okolica, posebno častno pa — poleg mesta — : Opčine, Skedenj, sv. Marija Magdalena, sv. i van in, seveda, domače Barkovlje.
Ko je predsednik navajal imena posamičnih gostov, je občinstvo vsacega njih naj-prisrČnejše pozdravljalo in je trajalo precej časa, da je mogel predsednik nadaljevati se svojim pozdravnim govorom, v katerem je navajal :
Prišli ste, da dobite navodila za nadalnje postopanje oz rom na splošni politični položaj in na posebne naše lokalne razmere.
No, marsikdo od vas, gospoda moja, ki je navajen obiskovati ta naša vsakoletna zborovanja, se ozira danes — o tem sem uverjen — |K> osebi, ki je redno zahajala na vsako skupščini) }H)litičnega društva »Kdinost«, in ki nam je bila vgikdar na strani se svojim izkustvom in svojimi nasveti. Nimamo danes v svoji sredi moža. ki je osivel v delu za nas, velezasluženega prvoboritelja, bivšega deželnega in državnega poslanca našega gospoda Ivana viteza N a bergoj a, ki je vsled direktnega zdravnikovega ukaza moral ostati danes doma. (Čim je predsednik izustil ime Na bergoj evo, je dvorana zaoriia živio- in slava-klicev). Prepričan sem, da izrazim željo vseh, ako izrečem nado, da bi vrli mož skoro okreval, da se postavi zopet na tlelo v vrsto slovenske inteligence. (Burni živio klici in odobravanje).
Minolo je 26. let, odkar je bilo zasnovano politično društvo »Edinost« in odkar je bil prvi občni zbor pri sv. Ivanu dne 2. fe-bruvarja 1875. Skozi 2») let deluje politično društvo na Primorskem v območju svojega delokroga na korisr našega naroda in na podlagi društvenih pravil. V'spehi tega druživa -o bili sedaj veči, sedaj manji, kakor so dopuščale okoliščine. Gotovo pa niso ni odborniki ni udje tega društva krivi na tem, da vspehi niso veči, kakor bi imeti biti in
jej opisovati vsa r^fiuirana razkošja, s katerim si slade življenje prebivalci lahkoživega, blestečega mesta parižkega.
Lavra, obli ta od rudečice, je molčala . . . Slednjič pa se je morala odločiti za energično zavrnitev. Tako je tudi storila, ne tla bi postala neuijudna. Potem je hotela bežali, ali on jo je ulovil za roko in jo potem zajel okolo pasu ... in baš, koje hotel svoji grešni ustnici pritisniti na nje nedolžno lice, pojavil se je na vrtu — Edvard, ki je korakal naravnost proti njima . . .
Prjezdil je bil iz mesta. In z bistrim očesom svojim je kmalu pogodil, da je nekdo na vrtu. Njemu seveda ni bilo ni na kraju misli, da bi mogel biti kdo drugi, nego Lavra. Skočil je torej s konja, ga privezal, stopil nekoliko bližje, s[x»znal nje glas .... 1 ali kar osupnil je, ko je začu I tudi tuj možki glae. Sreč mu je začelo močneje biti in hitreje je začel stopati. Hkratu pa se je ustavil, kakor zadet od strele . . .
Lavra, u/.rš. ga, je zavpila in skočila proti njemu.
— Pridi, Edvard, pridi. Ta človek tu-le je naš gost, ali jaz ne morem ostati pri njem radi drznega vedenja njegovega.
Edvard je vrgel na tujca zaničljiv pogled, prijel Lavro za roko in odšel žnjo proti hiši. Drzni in frivolni marki je bil osupnen do skrajnosti, saj kaj tacega se mu še ni dogodilo. Mož te je čutil gloooko —
kakor bi bilo želeti. Vspehi so bili odvisni od okoliščin in od položaja in ta je bil teh 26 let za nas Slovane na Primorskem vedno tužen in žalosten. Ne boste mi očitali, tla sem neskromen, če omenjam, da je meni danes že desetikrat čast predsedovati rednemu občnemu, zboru in da del vspehov in ne-vspehov za teh 10 let spadajo tudi na-me, v kolikor sem jaz za teh 10 let storil dobrega in slabega.
GoBpoda ! Po odstopu pokojnega namestnika Depretisa razveselili smo se bili vsi, ki delujemo ria'-političnem polju, ker smo se nadejali, tla napočijo boljši časi našemu narodu na Primorskem; razveselili smo se, k^r smo se nadejali, da že enkrat neha ta nesrečni zistem, ki ulvja sile našega narodnega življenja ; ve9elili smo se, žalibog, prezgodaj, ker naslednik DepretiBU, baron Kinaldini, ni bil veliko boljši od svojega prednika. (Klici: Slabši !) On se je držal strogo navodil, kateri m je sledil njegov prednik in izvajal je dosledno vse korake, da slovenski narod na Primorskem ne dobi pravic, ki jih ima tirjati. (Vsklikanje). Nas so zatirali pod Rinaldini-jem, kakor pod Depretisem in kakor nas, žalibog, zatirajo tudi danes. (YTrišč.) Ko je odstopil Kinaldini, gojili smo zopet nado, tla neha vse to, a prevarili smo se zopet, ker godba je ostala ista, le prvi vijo-linist se je premenil. Jaz mislim, tla smo celo na slabšem (Klici: Gotovo! Gotovo!) nego pod Rinaldinijem, ker v njem smo vsaj imeli človeka, ki je bil izvrsten upravni uradnik in prebrisan mož in diplomat.
Danes ni-smo nič ca boljem ! To občutimo mi vsaki dan, ker se je položaj v zadnjih letih v Trstu celo poojstrll in krenil na slabše za nas, nego je bilo kedaj prej. Zato smo danes poklicali prvake in voditelje, da pridejo, da nam pomorejo in da nam pokažejo pot, po kateri nam bo stopati v prihod-njosti, tla se rešimo tega neznosnega in tuž-nega stanja! (Frenetično odobravanje). Oni nam bodo gotovo nasvetovali in nam pomorejo, če bodo le mogli. Ni pa odvisno samo oti njih, da se to stanje zboljša in da pridemo vendar tlo svojih pravic, katere nam dajajo pistneni in božji zakoni. (Vsestransko pritrjevanje.)
Sietlnjič je predsednik izrazil nado, da
bodo zborovalci, kakor vsakikrat, priti 10 poslušali izvajanja in je povabil društvenega tajnika gosp. dr, F. Ćerneta, naj prečita taj ni ko vo poročilo.
Poročilo tajnika.
Slavni občni zbor!
Na XX V. obenem zboru našega društva, z dne 14. oktobra 1900. leta, izvoljeni odbor konstituiral se je nastopno : Predsednik : prof. M. Mandić; I- podpr. dr. G. Gregorin ; II. podpr. : dr. O. livbaf : tajnik : dr. F. Čeme; blagajnik : A. Bogdanovih.
Dogodki ki so se vršili v minolem društvenem letu v ožji domovini n-»ši — v Trstu, njega okolici in po Istri — bili so za nas dalekosežne važnosti in podajajo obilno in raznovrstno snov za obširno poročilo. Ali z ozirom na to, da so ti dogodki vsakemu ; od Vas, ki redno citate naše liste in zahajate 1 na naše shode, večinoma že znani, in z ozi-i rom na to, da Vam bodo tu prisotni zastopniki Vaši na zahtevo podajali pojasnila o pasamičnili vprašanjih našega javnega življenja, t »mejam se le na kratek pregled delovanja odstopajočega odbora. Že na podlagi tega pregleda lahko sodite, v koliko j<* odbor izpolnil svojo obljubo, dano Vam na zadnjem občnem zboru, in v koliko je pravilno postopal v reševanju posamičnih vprašanj ; opozarjam pa, da se je moral odbor tudi letos zanašati le na lastne in na moči malega števila res požrtvovalnih narodnjakov, med tem ko se večina zadovoljuje s tem, da od daleč opazuje in kritikuje napore rodoljubov, kateri napori večkrat radi nedostatnih moči t »staj aj o I »ez uspešni.
Pre važen dogodek v tem društvenem letu so bile državuozborskc volitve. Se prej, nego so bile razpisane, poprijel se je odbor dela z vso eneržijo, da pribore Slovanom — tržaškim in istrskim — vsaj približno primeren zastop. Po tehtnem premišljevanju odločil je, naprositi gosp. Ivana v. Nabergoja, naj prevzame kandidaturo za V. kurijo Trsta in okolice ; ali možu, ki se je celo vrsto let nevstrašeno in vspešno boril za naše pravice, so v tem dolgem, nad 25-letnem boju opešale moči in odklonil je — sklicevaje se na svoja leta in bolezen — ponujeno mu kandidaturo. Bodi mu — staremu bojevniku, očetu in
užaljenega. Užaljen on, ki je sam zagrešil najhuje žaljenje, užaljen — on, čegar početje je bilo najpotlleje. dostojno le naj korumpira-nejega človeka, ker se je drznil dotakniti se ženske na strani, ki jej je najsvetejša, dokler je res ženska, kakor jo zahtevajo zakoni morite človeške, dotaknil na nje— ženski časti. On, ki je zagrešil najhuji delikt na dostojanstvu žene, on ee je čutil užaljenega, ker deklica ni mogla vztrajati več v atmosferi tuke pohotnosti . . . !
Seveda, vse ženske, kolikor jih je srečeval na svojih potih — uživanja, niso bile take. Bržkone velika večina njih niso bile take. Ženske, ki jih je on običaval srečavati na poteh svojega življenja, menda niso bile take . . . Zato pa je mož popolnoma zgubil merilo, da bi zamogel razlikovati žensko od ženske in mu niti na misel ni prihajalo, da bi moglo biti žensk, ki niso — take ; da bi mogel umeti, daje pač žensk, ki so poteptale svoje najsvetejše, a je tudi žensk, ki bi preje žrtvovale vse, nego pa svojo — žensko dostojanstvo in čast. . . Njemu je bila ženska le predmet, sredstvo za zabavo, za uživanje, za ustrezanje strastem, ker je v načinu življenja, v kateri je zašel, ker so mu to dovoljevala sredstva, zgubil ves zmisel za to, kar je velikega, idejalnega v nalogi, ki je poverjena ženski na korist in ohranjenje Človeštva . . .
Za idejalne cilje človeštva je zgubil ves
zmisel, zato seje v situvaciji, v katero gaje tu na vrtu zavela grešna, pokvarjena duša njegova, Čutil — užaljenega in zdelo se mu je, da mu je oni mladi človek zagrešil naj večo ! drznost, ker se je ravno v tem trenotku pojavil na vrtu in inu tako brezobzirno odvel de-
I klico ....
Kdo more neki biti ta mladi capin? — je si kal jeze in zrl srdito za odhajajočima ter govoril dalje sam sebi: In kako grd, zanič-■ ljiv pogled mi je vrgel ! Pokazati je hotel, ! da me zaničuje . . . kdo more neki biti ta, i saj stari mi sinoči ni nič govoril o njem ! Je-li nje brat ? Ne, to ni, ker je bil stari j rekel, tla je Lavra njega edini otrok * . . . j He, jeden lovcev bo, pa pokazati je hotel ! svojo srčnost. . . Ha, ha, to me ne spravlja iz ravnotežja . . . Torej sin kakega lovca ali gozdarja ! Vzrastel je med trdimi kmeti in v svojem življenju ni videl druzega, nego gojzd in zabite obraze . . . Zdi se, da inu je punica jako naklonjena . . . No, naravno, ker še ni videla — drugačnih Ijudij ! No, to ne škoduje nič. Bom imel vsaj zopet interesauten doživljaj ... O, le pogleduj me zauičljivo, fantč, ali vedi, tla zlato je močno i:i premaguje — vse. Zlato v rokah človek >, ki kaj ve in je kaj izkusil, zmore več, nego jeza tacega lovskega capina . . .
Tako je marki sam sebi razvijal svoje nazore o ženski vrednosti, o življenju in — o sebi !	(Pride še.)
vzbuditelju okolice — izrečena najsrčnejša sprotnih strank, ki so vporabljalc vsa le godki ob držav nozborskih volitvah, rla se je zahvala za očetovsko ljubezen, ki jo je tekom možna sredstva, da onemogočijo izvolitev nase ljudstvo jelo živo zavedati svojih pravic dolgih let izkazaval okolici in mestu se svo- našega kandidata in se niso sramovale poslu- in da je tudi pri volji, odločno zahtevati jim državnozborskim delovanjem !	zevati se vseh — tudi najnepoštenejih in dejanskega izvrševanja istih. Zavedanje: to
nezakonitih sredstev — samo da dosežejo je največji moralni dobiček, katerega moremo svoj cilj. Ali izj>odletelo jim je! Napočil je zabeležiti.
Bog mu podeli še mnoga leta in potrebno zdravje !
Po odklonitvi kandidature <k1 strani Ivana vit. Nabergoja vsprejel je — vsled pro-j šenj in nagovarjanja odliora in mnogih, jm>-
Bebno pa okolieanskih narodnjakov kandituro z„JdovinopistM. Hortig _ za \ . kurijo Trsta in okolice g. dr. Otokar
dan 3/1. : dan naše zmage in našega slavlja; j Glede volitev v jstri je ^ društvo | -j zgodilo se je, česar so se naši nasprotniki j prepU8tilo izbero kandidatov slovensko-hrvat-' najbolj bali a vendar ne pričakovali, zgodilo
Bvbar. Takoj na to je začel <idbor organi-zovati vse nase moči za volilni boj, kajti tedanje strankarske razmere v mestu, v katerem so se kar štiri stranke potegovale za ta velevažui mandat, dajale so nam upanje, da pridemo mi Slovenci Trsta in okolice ne samo v jMtštev ampak tudi, da bomo mi odločevali o izidu teh volitev. — V vsaki veči vasi okolice so sc v sled od borovega |M>ziva sestavili okrajni volilni odbori, med tem ko je ad h««- ustanovljeni centralni volilni odbor v mestu, jmmI predsedništvom g. prof. M. Mandiča. prevzel vodstvo vse akcije. Ta odbor, katerega členi so bili tudi vsi odborniki in namestniki pol. društva, štel je se zaupnimi možmi okolice do sto členov ; posvetoval >c je v 14 sejah o raznih pripravah za volilno borbo, o organizaciji naših mas v mestu itd. : poskušal je na vse mogoče načine preprečiti, da Iti se tudi ob teh volitvah |h»-novile vse tiste nerealnosti in nezakonitosti, vsled katerih so dotedaj naši nasprotniki slavili svoje zmage dvomljive vrednosti. Vložen je l>il na namestništvo protest proti imenovanju 4">i» novih mestjanov od strani magistrata; ali, dasi se je vršilo t<» imenovanj«* tik j>re<l volitvami in je bilo vsakomur jasno, <la je vla daj<k":i stranka hotela s tem
se je namreč, da je njihov slavni pesnik in
on, zastopnik vseh Italijanov — prišel v ožjo volitev s kandidatom slovenske narodne stranke, stranke tržaških inoko-1 i č a n s k i h Slovencev, o katerih naši ljubi sosedje trde, da sploh ne eksistirajo ! Vsaki od Vas se gotovo z radostjo spominja onega dne, ko smo našega naivečjetra na-
skemu klubu istrskega deželnega zbora in se je omejilo na priprave za volilno borbo in na agitacijo v koperskem in piranskem okraju. Priredili smo, oziroma vdeležili smo se shodov na miljskem hribu, v Impoglavi, v Pobegih, na Krožeri in v Kašteliru. Vložili smo na deželno in centralno vlado razne rekurze proti očitno nezakonitemu postopanju obla-^ stij, kakor n. pr. proti razdelitvi sekcij, ki največjega na-. ^ i}j|e vseskozi razdeljene le Lahom v pri-sprotnika prisilili, daje pripoznal ne samo, | log proti fcemu du -c c kr okrajno ^lavar-da smo tu, ampak tudi, da nas je mnogo in j ^ v Koprn la-k; pa„lune stanujoče da smo izvrstno organizirani ! In odstopajoči odbor si laska, da je tudi on se svojim prizadevanjem nekoliko doprinesel k te in u vspeliu. — Priznati moramo res, tla je vspeh volitev v V. kurijo presegel naša pričakovanja, hajti
tudi, ako bi bili vsi volilei Dompierijeve do a.mey nerešeni, ali pa se nam je stranke oddali svoje glasove za Hortisa, bi vendarle Italijani doživeli sramoto ožjih volitev, kajti oba italijansko nacijonalna kandidata sta vdobila skupaj 1<).4*>1> glasov ; dr. livbar in socijalist Ucekar pa 11.335 glasov. Fikcija tla je Trst izključljivo italijansko mesto, je bila definitivno porušena. In pomisliti moramo, da so se volilei eamorre vozili v kočijah, se greli in popivali po raznih krčmah — seveda bezplačno — medtem ko
m
iinajoče volilno pravico v Kopru, vpisalo v volilne liste kat. občne Lazaret, tako, da so ti le dvakrat volili; proti odloku gledfe ožjih volitev dveh volilnih mož v miljskem okraju itd. Seveda so, kakor vedno, ostali ti rekurzi
odgovorilo, da se v tej stvari ne more ničesar ukreniti. Da ni vspeh nimalo odgovarjal našim naporom in faktičnim razmeram v Istri, na tem se imamo zahvaliti onim, ki so poklicani, da branijo zakon in red, a so mirno
tegovali samo se za naše ljudstvo, kolikor nam je bilo možno.
Nadalje se je odbor pečal s celo vrsto za nas jako važnih vprašanj, kakor n. pr. s vprašanjem poljskih čuvajev v okolici, z ustanovitvijo Reiffeisenovih posojilnic in preskr-bovanjam bezobrestnih posojil našim vinogradnikom, se sedaj perečim cerkvenim in šolskim vprašanjem.
Odposlali smo na ministerstvo za zunanje stvari in na rimsko kurijo brzojavni protest proti napadu Alačeviča in sotolovajev na zavod Sv. Jeronima v .Rimu. Posvetovali smo se o potrebi reorganizacije našega političnega društva in nastavili v osebi gosp. Klemen čiča svojega arad-nika, ki vsaki dan u radu je v prostorih „Del. podp. društva". Sploh je bilo delovanje odbora v minolem društvenem letu jako intenzivno, kar proizhaja tudi iz dejstva, da smo imeli v zadnjem letu 4l"> odborovih sej. med tem ko je bilo dosedaj največje število sej v enem letu ^H.
Slednjič si dovoljujem izreči v imenu odstopajočega odbora najprisrčnejšo zahvalo vsem onim vrlim narodnjakom, ki so podpirali odbor v njegovem trudapolnem delovanju in mu omogočili, da je dosegel marsikaj, kar sicer ne 1 >i bil dosegel; p o s e 1> n a z a h v a I a pa gre našim o k o l i č a n s k i m v o 1 i l-ce m, ki so se letos toli pogumno borili za n a š e pravic e, d a s o p r i-silili do s p o š t o v a n j a celo s v o-
in hladnokrvno gledali, kako se naši vrli Ita-;	,	.	. 1 „
j e g a najvećega nasprotnik a. A a-
h v a 1 j u j e s e j i m n a n j i h m o ž a t o-• s t i, v s k l i k a m: Živeli z a v e d n i o ko-! 1 i č a n i !
lijani poslužujejo najnezakonitejih in nesram nih sredstev, da, celo nasilstev ! samo da ne pridejo naši možje na Dunaj, samo da ne izve svet, na kako gnili podlagi stoji liege-so naši volilei ure in ure zmrzovali po ulicah monija ,prijatoljev delavca in kmeta« — la- j	Blagajnikovo poročilo.
in cestah. Burja je nevsmiljeno brila a naši j -kih Bigno„'lv.	| tt*__________:______.___«_=i...
volilei, trudni, lačni in žejni se niso ganili z
Ob istem času so se vršile tudi volitve v zavarovalnico proti nezgodam — v zavod,
izvršili svoje dolžnosti.
mesta, dokler niso pomnožiti število svojih volileev. da-si je bilo ...	.
1	J	J	Slava )im I
torej tak< • postopanje ne samo nepošteno j	'	. I ki je za naše primorske delavce, kak« »r tudi novica,
, I io tako krasnem vsi»ehu oulocjti nam ie ^ J	1
je slavna ...	... .	j
bilo, je-li se vdeležimo ožjih volitev ali ne ? |
ampak tudi nezakonito, vendar-le je slavna vlada na vse to in na naš protest — molčala. Zahtevali smo na namestništvo, naj se volilni li>tki dostavljajo s pošto in naj s«' določi termin, do katerega morajo biti isti dostavljeni — ali pa naj vlada prevzame dostavljanje, kajti pričakovati je bilo, da bo magistrat tudi takrat jako neredno dostavljal legitimacije in d;i bodo z nedostavljeniini volili razni moretti in negri : predlagala se delitev x*kcije Bazovica, ker je ista preraz-sežna ; vložila na ministerstvo za notranje stvari pritožba proti preložitvi volišča od Lovca v domobransko vojašnico v Itocolu ; protestirali smo na namestništvu proti nered-ncin dostavljanju glasovnic; sploh zahtevali i-nx< neštevilnokrati potom pismenih vlog in deputaciji, naj vendar c. kr. vlada skrbi, da se ImmIo volitve vršile v soglasju se zakonom — ali vse zastonj ! Naša slavna vlada je v gotovo nehvalevredni nepristranosti sklenila, opazovati <»d daleč, kako si stranka tržaških signorov prislepari večino za svojega ljubljenca Hortisa. — V krasnem soglasju s c. kr. namestništvom j* rs t < »pale tudi ostale e. kr. oblasti. < Opozorili smo ravnatelja jiošte in financ, da večina njunih uslužbencev ni niti vpisana v volilno listo, in naprosili ju naj urs<lno reklamirat:! volilno pravico za iste.
Nekateri odlični in previdni narodnjaki so
priporočevali, naj se zadovoljimo s krasnim
vs|M'hoin prvotnih volitev in naj ne trosimo
vse svoje moči, ker itak ne moremo doseči
kaj boljšega. Tudi v našem odboru so se
nekateri členi oglasili v tem zmislu, ali v o-
1 i l c i sami, naša velika masa je
z a h t e v a I a o d I o č n o, naj j o v n o v i č
vod i m o v boj. Sledile so torej ožje v o- j
litve dne ti/I. 1901., na katerih je zmagal
kandidat tržaške eamorre s pomočjo socijali- j
stične stranke — stranke, — ki je sicer na- !
čeloma internacionalna in ki je oficijelno iz-i
javila našemu odboru, da ona se ne bo na
nikak način mešala v ožje volitve — in po-
" . ..	, , . 1 milijone in sicer za slovanske milijone!.'
močjo one značajne Dompierijeve stranke, ki
se je podala v volilno borbo z geslom : »Doli s camorro !«, ki je po volitvah dne 3/1. 1*>01. javno, v svojih glasilih in na plakatih, poživljala svoje volilce, n a j glasujejo z a k a n d i d a t a iste eamorre ! ! — Zmagala je stranka, ki se ni sramovala kar javno in na delndo kuj>ovati glasove in izdajati svojim pristašem ponarejene legitimacije.
Zmagalo je nasilje, sleparstvo, korupcija ali | »o ražen i nismo bili. Število naših volileev je naraslo za celili 2<HM>, tako, da je naš
Ker se na poziv predsednika ni nikdo oglasil za besedo k poročilu tajnika,je predsednik pozval blagajnika, g. Ante Bogda-naj prečita svoje poročilo. Iz iHtega s Kranjske velike posnemamo, daje !>il saldo v blagajni z dnem 31. decembra 3i50 K 70 st. Clenarioe za
Blagajnik pa je po vsej pravici opozarjal na predstojeće volitve v Istri in na potrebe, ki nastanejo društvu vsled istih ! Prc.Hil je torej, da oni,
hitro
za one iz Dalmacije in
važnosti, v katerem pa — žalibože — ne
odločuje vedno človekoljubnost, ampak na-' 1900 je se iztirjati 96 K. rodnost. V svesti si, kake važnosti je za nas, da imamo tudi v tem zavodu svoje može, opozoril je o d bor o 1» c s t r a n k i n a
Goriškem in Kranjske m n a n e- !ki so kaj dolg"> »itro poravnajo; .one obhodno potrebo skupnega po- (lr"ge Pa» ki	"iruŽtva, je pozival,
stopanja gledfe kandidatov za VI. sku- naj pristopajo pridno in naj pomagajo vsaj pino in priobčil je tudi članke v tem smislu ™ ta naSin, da bo društvo moglo vršiti v društvenem listu in družili izvenpokrajin- svojo nalogo. Cim večje členov, tem več mate-skih listih! Da pa t u <1 i tu nismo do- »ijalnih sredstev in tem veča je moralna zasegli zaželj enega c i 1 j a, s o m o r d a slomba. (Odobravanje), nekoliko krivi tudi goriški in kranjski rojaki, kise 11 i s o za v e-d a 1 i s v o j e <1 o 1 ž n o s t i, kjer fjre za
na kar pa nismo vdobili n i kakega odgovora ! kandidat vdobil nad K"><M) glasov, med tem
ko je eamora kraj vseh sleparij in nezakonitosti vdobila nekaj nad 10.500 glasov! Ne da bi pretiravali, lahko trdimo, da bi bil naš kandidat na ožjih volitvah zmagal, ako bi bila v to ]H>klicana oblast preprečila umazano,
Istotako je ostala ]x»|M»lnoma !>ezvspešna vloga na vlado, proti imenovanjem magistnit-nih uradnikov vladnimi komisarji v v u 1 i 1 11 i h k o 111 1" s i j a h ! ! Ali mi nismo nikakor obupali : ravno nasprotno ! Cim bolj
Ker se o tej toeki ni nikdo oglasil za besedo, dal je predsednik obe poročili na glasovanje in sti bili isti soglasno odobreni.
Volitev novega odbora.
smo uvidevali, da nimam.....1 nikoder priča-	da' nakupavanje glasov, ki se je vr-
kovati nepristranske rešitve naših pritožb —	šilo na Monte verde itd.
kamo-1 i kake m Ijh »re ! — tem več smo uprli	Proti stranki, ki rabi taka sredstva bo-svoje moči, da dokažemo našim nasprotnikom	riti se je težko in le vsled izrecne želje vo-in slavni vladi, da smo tu, da zahtevamo	lileev samih in da se j »okori disciplini, pre-svoje pravice, da nočemo biti sužnji gospo-	vzel je gosp. dr. O. Iivbaf tudi kandidaturo dov, »ki nam hočejo dolin »c, ampak da ho-	za volitve v III. kolegij, kjer nismo dosegli čemo biti -amo svoji gosj»odaiji na lastnih	pričakovanega vspeha in to ne le vsled neti, h ! Prirejali smo sin m le po mestu in okolici	zakonitosti, zakrivljenih od naših nasprotnikov — vseh skupaj je bilo H* — in sicer : o/Xl.	in zanikernosti predstavLtcljev reda vsled na Opčinah in na Prošeku, 10/X1. v (Jropadi	dejstva, da so se vsi progressisti, konserva-in Treb. ah. 17X1. v Bazovici in Lonjer-ju,	j tivci, Dompierijevci. socijalisti, Nemci in kar XI. pri Sv. Jakobu, 2/X11. pri Sv. Ivanu	jih je še, združili v eno kompaktno falango
in v Kocolu, S/XII. v Hojanu in Kolonji, p« »tem še v Skednju. 11a Kontovelju ; v mestu v sokolovi telovadnici in na ('ampo Marzio, ter slednjič na Ferdeniču in v Rocolu —; na vseh teh shodih smo podučevali ljudstvo o potrebi enotnega in celokupnega nastopa, o svojih pravicah in dolžnostih : sploh : storilo se je \-f-e, kar je bilo možno, da se omogoči zmaga. Nadalje se je list >Edin«»st«, ki je z ozirom na volilno borim izhajal bolj zgmlaj, bezplačno razpošiljal v okolico; podajala so se tudi v zasebnih pogovorih j»otrebna navodila, v obče, |w iskušalo se je na vsaki pošten in dovoljen način preprečiti zle nakane na-
samo da spravijo poštenjaka Mauronerja 11a Dunaj. Ako odbijemo od 2700 glasov, ki jih je vdobil Polde, onih 450 novopečenih citta-
Važen dogodek v društvenem letu je bilo ljudsko štetje. Dobro vede, da naši ljubi sosedje tudi to stvar upotrebijo za svoje nam neprijazne namene in da se o tem ne bodo strašili tudi najpodlejšega sredstva, odposlal je odbor deputacijo do gospoda namestnika, ki je zahtevala, naj vlada pazi, da se ne do-godfc tudi takrat vsi tisti neredi in vse ne-zakonitosti, radi katerih smo se pritoževali že pred 10 leti. Gosp. namestnik je obljubil, da hoče strogo gledati na to, da se bo vršil zakon in resnici na ljubo moramo priznati, da je gospod namestnik ves čas gledal, tudi marsikaj v i d e 1, a nič storil! Izdali smo ob tej priliki pouk in poučevali ljudstvo na javnih shodi, navajali v »Edinosti« na stotine kričečih slučajev, prijavili iste namestništvu. ter smo o samovoljnem postopanju magistratnih organov poslali podrobno poročilo gosp. državnemu posL V e k o s 1 a v u S p i n c i 6 - u, kateri je tudi takoj interpe-	^
liral ministerstvo, sevetla brez vspeha. Pači pa je bilo kaznovanih več naših, da si so|
Predsednik je pojasnil členom društva, da jim pravila dovoljujejo voliti pismeno ali ustmeuo. Ker pa fo od mnogih strani doneli klici, naj se voli z vsklikom ves dosedanji odbor, je dal predsednik na glasovanje, najprej predlog, da se voli per acclamatioaem, in ko je bil ta enoglasno vsprejet, pa šr« nada Ij i predlog, da se vnovič izvoli ves d ose danji odbor. Tudi ta poslednji predlog je bil enoglasno vsprejet, kar je predsednik dal konstatirati tudi s pozivom, naj vzdigne roko, kd-r je proti. Imena odbornikov priobčujemo aa drugem mestu, med domačimi vestmi.
Naslednja točka je bila >C) položaj n«. Priglašena sta bila : gosp. posl. in profesor S p i n č i ć o splošnem pol. p iložaju, g. dr. Otokar Rybar pa o položaju trž. Slovencev posebej.
Predsednik je naprosil torej g. državnega poslanca S p i n Č i ć a, naj poda svoje p 1
O političnem položaju.
storili več nego svojo dolžnost. Kak vspeh	(5 os po d drž. poslanec S p inč i č je go-
so imele vse te naše pritožbe, vam je že znano, f vorj| .
t. j. vam ni znano, ker še dandanes ne vemo, koliko so nas našteli, kajti do danes ni še objavljen rezultat ljudskega štetja. Znamenje, da prav vestno štejejo.
Tudi glede prošenj za pode ljenje domovinske pravice poskusil je odbor, da pojde našim ljudem na roko in da jim preskrbi vse, česar treba v dosego te velevažne
tinov, vidimo, da je le s pomočjo istih in pravice. Nastavil je gosp. M. Kamuščič-a, ki velikanskih sleparij, ki označajo te volitve,
premagal dr. R\bafa, ki je dobil 2000 glasov.
Da smo pa ob lanskih državnozborskih volitvah d«isegli take vspehe, na tem se imamo zahvaliti v prvi vrsti onim gospodom, ki so se kakor členi raznih volilnih odborov z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vdeleže-vali posvetovanj in shodov ter se duševno in materijalno žrtvovali. Srčna jim hvala v imenu društva in naroda ! Sploh pričajo do-
Oastiti zborovalci! Kakor edinemu poslancu iz področja, v katerem deluje politično društvo »Edinost«, kakor edinemu poslancu dolžnost mi je, da nekoliko spregovorim; pozvan v to tudi od gosp. predsednika odzivam se temu njegovemu pozivu. Pa ne mislite, da Vam povem kaj posebno novega. Ako je rekel gosp- predsednik, da tukaj na Primorskem je godba ostala ista in samo
je bezplačno uradoval v prostorih >Delav- , glavni godec da je drugi, veljala bi tudi drugi skega podpornega društva«, dajal vsakomur j pnmera : da se mesa po ist. navadi polento,
potrebne informacije, sestavljal prošnje itd. «amo da so drugi kuharji. Ze se je, kakor Edinosti« več člankov o je l»ravil gosp. predsednik, govorilo skozi 2G
let na zborovanjih polit, društva t Edinost«
Priobčili smo v »
tem predmetu, pritožili se na namestništvu
pmti postopanju magistrata in drugih uradov, j ™ inisIim' da 86 Je reilko kdaJ »moglo povedati kaj novega. Nadloge naše, nevolja
naša, trpljenje naše, stanje naše je tako rekoč
ki na vsaki način skušajo zavlačiti to, ravno za nas sila važno vprašanje ; uložili smo j rekurz proti odlokom, s katerimi magistrat vniča prosilceqi nerešene prošnje ; sploh po-
(Dalje v prilogi.)
Priloga ..Edinosti" k it. 251.
vedno isto, in mi ne moremo govoriti o ničemer drugem, nego o tem, kar smo že govorili ker v pravcu samen se ni spremenilo', ničesar.	,
Od Badenija do Korberja.
Drugekrati sem jw.segal v svojih poročilih dalje nazaj, danes pa omenjam samo p« slednja leta. Ped Badenijem, ki je nastopil vlado preti šestimi leti, se je bilo skušalo, da se da nekoliko pravic jadnim slovansk:m narodom, ali proti temu se je pot«m — tla odkrit«* povem — začelo postopati revolucij« nar no, kakor v parlamentu tako t u ti i zunaj istega in vsled tega »stopanja pasti je moral Badeni, in na njegovo mesto je stopil drug nož, jako miren : grot }"raii I huu, človek, ki je gotovo irnel dobrih namer«.v. ki je imel čustvo «l«» pravice, kije hotel vzdržati ono, kar je Batleni <1*1 Čehom, ter bi isto — o tem sern uverjem — vsaj do neke mere razširil tudi n* nas tu na jugu. Ta mož je moral tudi skoro pasti, proti njemu so »-e bile uprizorile razne spletke, proti njemu so delovali tudi tuji poslaniki ! On je tudi moral pasti in odstopiti mesto namestniku iz Gradca, ("larvu, ki je irnel toliko smelosti, da je dne 17. oktobra, pred 2 leti, ono nekoliki* pravic, ki so se bile dale Cehom, ono, kar je Badeni ukrenil z jezikov-n mi naredbami in kar je Thum vzdržal za Češko in Moravsko, odtegnil in odstranil. No, ker so pa Nemci bili zmožni porušiti omenjena ministerska predsednika in oni mi-nisterstvi, ki sti koteli biti pravični Slovanom, -so si pa mislili tudi Čehi, tla tudi oni morejo rušiti ministerstva! V resnici so oni v državnem zboru leta 1M99. proti koncu |K^topali takti, da je bila tudi njim parola, kakor je bila prej parola Nemcem, da Clarv, ki je odstranil jezikovne naredbe, mora pasti — in je padel .... Nastopil je vlado AVittek, ki je s § 14 podaljšal proračun, daje mogla vlada trositi nadalje, in kmalo za njim je prišel Koerber. Ker pa tudi on ni hotel obnoviti jezikovnih naredeb, zato so bili Cehi tudi proti njemu. In v usodni nt>či 8. junija 1899. so priredili Cehi j»osebno obštrukeijo. Ono je trebalo le videti in slišati, ker se opisati ne «la: tisto grozno muziko, ki sojo priredili Cehi! Tako, «la se je potem pretilo tudi od zunaj, tla mane napadejo parlament. Ministerski predsednik je bil prisiljen hiteti po noči k Njeg. Veličanstvu po dovoljenje za razpuščenje državnega zbora, kar se je tudi zgodilo. Z dvema besedama: v nt»Či od 8. na 9. junija 1*99. je bilo zborovanje zaključeno in potem se je razpustil državni zbor.
Korberjeva torbica.
Kakor veste vsi in kakor je povedal tudi društveni tajnik danes v svojem poročilu, razpisale so f-e potem nove volitve in novi državni zlw>r se je sestal dne 30. junija t. 1. Ze v prvi seji je prišel gospo«! K«~»rl>er s polno torbo daril, seveda ne nain ubožcem, ki smo potrebovali, ampak drugim, ki imajo več glasov in moči nego mi. Prišel je z železnicami, z zvezo s Trst«»m. in z drugim : z ureditvijo rek, Donave, Odre, Vita ve itd. ; prišel je z ureditvijo in načrti za nove kanale; prišel je z načrti, kako bi se našlo dela za delavce in kako bi **e najprej poboljšalo blagostanje. Seveda tukaj se ni moglo najti jx>sla:icu, ki bi se protivil; in ker. Če bi se našel takov |>c8lanec, ki bi se protivil in bi j»ot**m prišel med volilce, kamenjali bi ga in jh> pravie:. Ta doba, ki je trajcla od .'H*. ianuvarja tlo pol«>vice junija t. 1.. ta dob*- je minula, in sedaj na jesen smo se zopet sešli. dne 1 7. t. m., ravno pred 10 dnevi.
Kaj vlada zahteva ?
Se«laj je trsi ; ker v zimi in sp«»mlatli je vls«ia sami- <lajala, sedaj pa vlada zahteva. Prt račun je bil predlt žen v 1. seji drž. zbora, O tej priliki, kar ni bilo sicer navadno, se je oglasil izredno tudi ministerski pretlsednik. da. kakor je sam trdil, pojasni nekoliko jiolitični }K>ložaj, o kateren bi hoteli kaj vedeti tudi Vi. Vi, ki čitate novine, večinoma znate, kakov je ta politični položaj in kaj vlada zahteva o«l narodnih zastopnikov. \ glavnem bi se to, kar «»na zahteva, dalo zbrati v 2 tt^čki : I. »Narodi in narotlni poslanci, za pos ta vite vsa narodnostna vprašanja! in II. Rešite mi proračun in pomagajte «la bom inogel sklepati p f god ho z O_:ersko in gospodarske in trg o vinske pogodbe s tuj imi državami, posebno z Nemčijo!
Že v svojem programatičnem govoru, s	lovanja drž. zbora. Oni sploh radi strašijo,
ktterim je bil Korber nastopil svojo vlado, že	kakor jih že poznate, ali, ako se jim pokaže
tedaj je obljubil biti objektiven, biti pravičen	zobč, so že mehki. Tudi naši Italijani v
in držati se zakonov. A kaka objektivnost in	Primorski : na Tržaškem, v Istri in Goriški,
pravičnost vladata pri nas, kako se pri nas	tudi oni niso zadovoljni, in vprašate me:
držijo zakoni?!	zakaj ne? No, zavoljo teg», ker še živimo,
Častiti zborovalci! Vsakdo, ki se le naj-	ker nas niso še vseh pomorili in
manje peča z javnim življenjem, zamore znati	nasnitako 1 a h k o m o goč e u g o n o b i ti!
tla za nas zakoni v obče ne ol»stoje. Sedaj	Ce bi ee nas vseh pomorilo, ali vsaj razgnalo,
pa, častiti zborovalci, prihaja še ministerski	potem hi bili oni zadovoljni! Sicer pa, kakor
pretlsednik in pravi: »Zapostavite svoja	rečeno, ni treba vladi, da bi bila v skrbeh ratli
narodna vprašanja!« Pravice ne morejo	Italijanov, ker leti sami prav dobro vedo in
biti jednake vsem. Tako je g. Korber jasno,	čutijo,kako odvisni so samo od milosti
četudi, indirektno rekel 17. t. m., ko ee je	c. k r. v 1 a d e.
izrazi!: »Ako bi jaz hotel še pravičneji biti	Čehi.
b e d o, t o 1 i k o, d a ne umremo in da bomo še tukaj, ko bo potreba braniti monarhijo, ako bo v nevarnosti ihta.... (Frenetično ploskanje in raznovrstno vsklikanje).
Ali naj obupamo vspričo vsega tega ? Jaz mislim, da ne ! Iz poročila tajnikovega ste slišali danes, koliko moči so tržaški Slovenci imeli za časa volitev, moči : 8 proti 10 ! Oni, ki govorijo, da je Trst samo laški, dobili so 10 tisoč glasov, a za one, o katerih govore, da jih ni, je bilo nabranih 8 tisoč ! In to proti kakim načinom vojevanja, ob kaki protivnosti, ter ob dejstvu, da nam n1 bila nasprotna le camorra, ampak tudi vla-
in skrbeti za to, da bo jednaka pravica vla-	Čehi, oni, ki so zrušili Clarv-ja, ki so x dine naredbe. (Klici: Vlada je vedno proti
nam !)
Te volitve so nam dokazale, da mi moremo crpiti moči iz sebe in proti vsej na-sprotnosti sistema, proti postopanju camorre !
dala nasproti vsem narodom, bi se našla onemogočili delovanje v poprejšnjem držav-
katera stranka, ki bi me dolžila, da sem — nem zboru, so sicer nekako ozlovoljeni, ka-
pristranski«. Z drugimi besedami je priznal, žejo se opozicijonalne, ali do skrajnosti, kakor
da njegovi vladi ni do tega. da bo jednako se zdi, ne pojdejo, in sicer ne pojdejo zavoljo
pravična vspm, da b» vršila jednako zakone tega, kakor ini je rekel včeraj (26. t. m.) j Proti vsemu temu se vzdržujemo, zaupaje le v
do vseh, ampak je priznala, tla se od s traui eden njihovih imenitnih mož, ker Slovani Boga in v svojo moč. (Živio-klici). Samo na-
vlade tlačijo tudi temeljni zakoni.	j smo sploh premehki in imamo preveč ozirov : prej tako! Imate svoje prvoboritelje — bIu-
do raznih strani. Če nam govore lepo be- ; šajte jih ! (Klioi : Hočemo ! Hočemo !) Vspehi,
sedi ©o, če nam dado kako malenkost, že smo : kolikor jih imate na gospodarskem polju, na
dobri. Premehki smo, nismo tako trdi, kakor šolskem se svojimi šolami, vspehi po Istri s
so drugi.	! snovanjem šol — vse to imate sami iz
Sicer so pa Čehi drugi, nego so bili i s e b e in v k 1 j u b ne samo camorri
pred pol letom ali letom; tudi zavoljo tega, tržaški in istrski, ampak tudi
n o s t i! On tega n. povedal izrecno, ah to ^ ^^	^	da jih v k 1 j u b o n i m, ki bi bili dolžni
ie jasno. Kakor je bila država v nevarnosti , '1 . .	. .	, .	,	,	. , .___
J J	_ J __ ..... ;	. _ kolikor le možno zasiti v gospodarskem oziru dajati nam ono, za kar mi dajemo
in tudi v kulturelnem. Šolski proračun mino- kri našo in naš denar. (Burno plo-
- Spasite monarhijo !«
A zakaj naj zapostavijo narodi in njih poslanci svoje narodne težnje ? Zato. kakor je videti iz vsega Korberjevega govora, zato ker se država nahaja v nevar-
leta 184S., 1859. in 1866., tla ne navajam
poprejšnjih let! Sicer pa se je v tistih letih ^ ^	400(X)00 kron veg nego gkanje in vihar^ odobravanje. Vriše je trajal
1> 1 l ~ \ ______„ M a	a i ii I* a»* o/i i*q nit» rt o—	~
bil boj za razne dežele in ker so razui na rotli hoteli vreči dinastijo s prestola in ker so se drugi na rotli- sosedje hoteli polastiti naših pokrajin. Sedaj pa nahaja se država v pogibelji zavoljo gospodarskih vprašanj! In kakor je vlada v letih 1848., 1859 in
1866 klicala narode — brez ozira na to, ali	, „ .	„ , A ., , ...
... i- se izplačajo v več letnih obrokin. je prej pravično postopala proti njim ali	^ ^
jie — tla obra nijo državo in dinastijo, tako pozivlje sedaj vlada tudi one narode, katere	Poljaki so nekako prehlajeni, nezado-
je drugače teptala : »Spasite, dragi, spa- voljni, prav zavoljo tega, ker niso dobili toliko, kakor navadno dobivajo, ker se je toliko več dalo Čehom, nego nji n. No, pa
druga leta, a večina tega denarja je slo za par minut.) šotstvo na Češkem. Seveda je vlada dala tudi	Ne obupati! Tega nam ne treba ne le
Nemcem, samo, da molčijo! Istotako je dala radi tega, ker se moremo zanašati na svoje za druge gospodarske stvari, kakor posebno moči, ampak tudi prepričanje, da tako staza asanacijo in regulacijo glavnega mesta nje ne more dolgo več trajati, bodi nam »zlate Prahe« na Češkem: 16 milijonov, ki v tolažbo in krepilo!! Na dvoru na Dunaju
so napisane besede: Justitia fundamentu«! regnorum ! (Pravica je podlaga državam), a
site monarhijo in dinastijo, z a p o-stavite svoje narodne težnje, bodite jeden narod nasproti (.»grški in nasproti tujim državam!«
Povedal sem, kaj želi vlada od svojih narodov, katere smatra jednakim i, dokler treba <lajati davke v krvi in denarju, s katerimi pa različno postopa, kadar pravice tleli! Povedal sem Vam torej, kaj vlada želi. Sedaj naj omenim samo s par besedami, kako bodo, dobivajo tudi nadalje in zato ni čuda, če je po mojem računu, postopali poslanci posa- j »m 'predsednik poljskega kluba in gla-nigo-
nasprotno velja tudi: Injnstitia perimen-tlim regnorum ! (Nepravica je državam v pogubo).
Utis govora Spinčidevega, zlasti pa zagotovo" je," da onj_ne~'bodo° ovirali parlamen- ključnega pasusa, je bil neopisen. Mi bi le tarnega življenja že radi tega, ker imajo jako želeli, da je bil v istem hipu navzoč ka-mnogo in spadajo med takoimenovane gospo- k«v viši izvrševatelj nesrečnega z.stema, da bi d u joče narode. Oni so - težko je govoriti o bil videl, kako je, kadar vre ogorčenje iz tem, a resnica je - nekako taki nasproti <*uš. Ovacije Sp.noiču in nekaj druzega — Malorusom, kakoršnji so Italijani proti nam! drugim, kar ni hotelo ponehati. (Pride se.) (Klici: Žalostno ! Žalostno!) Žalibože. Oni j	-
vornik, stari Javvorski, izjavil, da oni store vse mogoče, da bo parlamentarni voz tekel naprej.
i	Hrvatje in Slovenci.
A mi Hrvatje in Slovenci? Zistem ure-
Avancement sodi nraHv iz M v VII. din in
(Zvršetek.) Ako hočemo torej zadovoljnih samostoj-
mičnih narodov.
Nemci.
Nem«'i, kakor razvidite tudi iz novin. Nemci, naj si bodo liberalni, nacijonalni, ra- j
dikalni, ali kakor jih hočete imenovati: oni „ ,	. ,	, „ .	,	, ., : .»i . M
'	J	. ditve države sam je že takov, da nas hočejo nih sodnih uradnikov in vsled tega dobre
so zadovoljni, oni so nasičeni v narodnem I	. .	.	. . . !. „ . . . . „ • ... .„ranno.man*.
J	' uničiti ! Kajti razdeljeni smo v dve polovici, in točne justiee, treba je njih avancement
da nas lože morejo tlačiti in uničevati; in ako urediti slieno, kakor je že pri okrajnih sodnikih. Naš predlog je torej: vsi okrajni sod-
beseda, ki se je rabila leta 1867., ko se je
sklepal duvalizem: da bodo Nemci od jedne
, .	"' strani Madjari od druge strani pritiskali'/-«^' av ancementa v VII. razred v vsakem
torej, ako je v zadnjem času predobro znana
oziru in to na škodo drugih narodnosti. Oni
imajo v gosiH>darskem oziru, takorekoč, kar
. ,,	, ,	.... nroti kateremu narodu, velja proti nam ona
hočejo. \ gospodarskem oziru z investicijami, r
v šolskem oziru dobivajo mnogo v proračunu;
kakor sem refcel: oni so zadovoljni. Ni čuda
ni ki, sodni tajniki, suhstituti državnega in višjega državnega pravdnika naj tvorijo za-
že oslabljena sedaj ! In kako se bagatelizira ž nj o, to se je videlo sedaj, o razpuščenju hrvatskega sabora in po razpisanju novih volitev !
Sabor se je sešel, da bi razpravljal » raznih stvarih, a čim je izvolil poslance v madjarski zbor v Budimpešti, bil je razpuščen in volitve razpisane in vse se ima iz/rš:ti v i kratkih 14 dneh.
Kako pa je v tej naši polovici — to Čutimo vsaki dan.... 'Ija pa, kjer bi mogli mi kaj doseči, tja so prenesli oni nesrečni domači boj, ra staj aj odi še posebno v dveh deželah te
»N. F. P.« začela pisati državi v prid, ker jej je do tega, da se vzdrži Koerber. In to je najbolje znamenje, česa imajo Nemci pričakovati od vlade. Cele uvodne članke piše sedaj, ki obsojajo obštrukeijo; ona, največa širiteljica nemorale nima sedaj smisla za drugo nego samo za dobro ljudstva in monarhije! Ona ista »Freie Presse« je pa zabila, kako je poprej delala proti monarhiji in proti dobru vsega ljudstva! In ravno iz njenega pisanja in iz drugih navajanj je razvidno, in tudi iz po- • . stopanja raznih nemških listov je videti, kako s<» Nemci zadovoljni! Posebno s početka in tudi p«»tem. ko je bila nevarnost, «la pojde krivo z hiidgetom, so stopile vse nemške stranke skupaj, in sklenile, tla bodo gledale,
tla se odstranijo vse ovire proti budgetu. In	.	__ . .
s	..	. polovice našega naroda : na Kranjskem in na
\ petek {dne 2i). t. m.i so vse nemške stranke V,	»T .	«	• i ■ »
,,	, . | Goriškem. Nas je med vsemi poslanci, kate-
Iburo o o m t \ Ha rw.
rih je 425, samo 25 in še to malo število je razdeljeno v tri skupine (Klici : Žalostno ! Pojavi indignacije). Če bi bili skupaj, bi morda, o sedanji sestavi parlamenta in strank in strančic, v primernih časih dosezali kaj ; tako pa smo razdeljeni in razdejani —a kdo more in hoče računati z razdeljenimi in razkosanimi ? ! S kom naj se dogovarja ? ! Komu naj obljublja in koga naj vprašuje za obveze ? ! No, Hrvatje in Slovenci ne samo da že t nI poprej nimamo svojih pravic v narodnem, v šolskem in kulturelnem oziru, ne samo, da se nam nič ne daja, ali obljublja za prihodnjost glede na narodno vprašanje, ne samo, da nas pozivljejo, naj zapostavimo narodno vprašanje : ampik nam ne dajejo ničesar niti v gospodarskem oziru, ako ne morda kakih tisoč kron iz kredita za
Slovane ob zid. Da, to velja za nas Hrvate višjesodnem okrožju jeden skupni status, w in Slovence v polni meri, to velja od leta katerem se pO službeni dobi (starosti) brez 1867. naprej neprestano in vedno bolj. K^ka' jrrošnje in brez ozira na službeni kraj poje bila.... Hrvatska z one strani! In kak6 je 1 mikajo v VII. činov ni razred.
odtegnile svoje nujne predloge, samo da bo zadovoljeno Kt»erberju.
Italijani.
Za Nemci omenjam najprej Italijane, ker so si najbližji. (Klic: »Sedijo pri njih tudi!«) Italijani so dvojni. Oni iz Tirola (ali kakor se imenujejo sami : iz Trentina), oni bi morali bolj z nami simpatizovati, ker, kakor pravijo jim Nemei delajo tam krivico, kakor jo Primorski Italijani delajo nam! Ali, ker s«» tirolski Italijani združeni z našimi Italjani v jetlnem klubu ne vedtS, kako naj bi postopali? Ali to je gotovo, da se Italijanom v Tirolu godi komaj le tisočeri tlel krivic, ki se nam gode od Italijanov. In vendar niso zadovoljni. Hoteli bi imeti avtonomijo ali samoupravo. V ostalem pa Italijani ne bodo niti mogli, tudi ko bi hoteli, preprečiti de-
Pri zbornih sodiščih torej lahko ostane gotovo sistemizirano število tajnikov, oziroma pri pravdništvih substitutov, toda dotične osobe lahko pridejo v VII. čin slično, kakor sedaj samo predstojniki okrajnim sodiščem.
Zakonita uredba v tem smislu ne bo justičnega čtata prehudo težila in tudi, ko bi ga, se ne sme odlašati, ker za dobro ju-stico in poravnanje očitne krivice bi tudi višji zneski ne bili previsoki. Parlamentarci vseh strank bi morali nastojat', tla se tej upravičeni zahtevi ustreže čini preje, do tedaj pa da se brez odloga postavijo v VII. čin z naslovom in plačo isti tajniki in substituti, ki bi bili ta čin že dosegli, da so predstojniki okrajnim sodiščem.
Ko je L 1894. stoj »i l v moč početkom navedeni zakon radi avancementa okrajnih sodnikov, se je istodobnim sodnim tajnikom in substitutom dal vsaj naslov in karakter deželnoeodnih svetnikov, tla niso zaostali za svojimi vrstniki na deželi, a sedanjim se ne privošča niti ta brezplačna naredba. Zato pa je že mnogo popolno kvalifikovanih tajnikov v činu zaostalo za istodobnimi kolegi pri okrajnih sodiščih!
VII. čin je sicer navaden skromen konec sodnikove karijere, vendar ostaja dejstvo, da imajo nekateri svetniki pri zbornih sodiščih, kakor tudi državni pravdniki več, oziroma važnejšega posla, nego njih kolegi pri zbornih ali okrajnih sodiščih. To velja posebno o predsednikih raznih senatov in njih namest-
nikih, kateri imajo seveda delokrog prejšnjih senatov na višji h deželnih sodiščih. J usti čn a uprava je važn« st dotičnih mest že uvitles in je, vendar samo ponekod, omenjene fuuk-cijonarje postavila v VI. čin. Ker so pa le-ti Hvčtniki skoro brez izjeme seniores med kolegi in ker imajo tudi pri manjših zbornih sodiščih bistveno isti i>o&el — pri večjih jih je paf» več —, zato nasvetujemo po prej izrečenem principu in gotovo pravično: vsi svetniki sodnih droror I. instance in vsi državni pravdni ki tvorijo rkupe v vsakem vi&jesoilnrm okrožju jeden skupen status za pomikanje v IV. r i nov ni razred.
Mislimo, da oba naša nasveta odobre strokovnjaki in lajiUi, ker se nam vidita jedino prava, da se nepotrebni zavid in rivalstvo med dotičnim! sodnimi uradniki umakne zadovoljstvu in zdravi stabiliteti.
Zelim«>, «la se izrazijo morda tudi drugi nasveti in da m1 nam naznanijo podatki iz okrožij drugih nadsodiše.
»Slov. Pravnik.c
Nekoliko odgovora.
(Iz učit. krogov na Goriškem.)
(Z vrše tek.)
Dolga ušesa, katera nam natika »Soča«, vrnili l»i jej prav lahko, ker brez istih ni mog< <"»e neprestano — ne, nočem napisati glagola, k; mi sili v |>ero — v zvezi dopi-snikovej z goriško »Slomškarijo« in z vsemi resničnimi in namišljenimi nasprotniki napredne stranke.
Konečno je krstila »Soča« moje dopise tudi za strupene za napredno stranko, če tudi ne ve navesti dokazov za svojo trditev.
Ako lu če uredništvo »Kdinosti« dokazov imeti, da se »Soča« moli, ko govoriči o »Slomškarjih«. doprinese jih dopisnik tacih, ki i loka žejo na evidenten način, tla so vse to le prazna sumničenja.
»Soča« piše: »Nič pa nimamo proti temu, ako se obravnava v javnosti bodisi tako ali tako vprašanje, tudi učiteljsko, toda tako, kakor pritiče vprašanju«. Torej vendar! Vendar dovoljuje razpravljanje našega vprašanja v javnosti, a le |wul pogojem, da tako, kakor »pritiče«, — a ni povedano, kako > pri ti če« — !
Z vso odločnostjo in vnovič pa zavračam zopetno neutemeljeno sumničenje, da se ob volitvah mešamo z nepoštenimi sredstvi, le da bi škodovali narodno-Da pred ni stranki. Na ves glas l»odi povedano: ako bi imeli vsi take poštene namene in delovali s tako poštenimi sredstvi, kakor mi, bilo bi marsikaj bolje in tudi naše vprašanje bi bilo bližje ugodni rešitvi nego je...!
() jK>štenju pa si ne pustimo komandirati o«l nikogar, niti ne od »Soče«, ki hoče z gost o! >eaed ii ostjo prepričati »Edinost«, da se je dala zavesti in zlorabiti. Morda, da se je dala kedaj — jaz ne vem tega — a to gotovo ne od dopisnika iz učiteljskih krogov.
Gospod urednik ! Obžaljujem, da ste zopet prišli v konflikt in sicer radi mojih dopisov. Hvala pa Vam. da ste dali prostora dtipisorn, ki so imeli najčistejši namen, t. j.: osvetliti razmere take, kakor-šnesoin sicer gle <1 č na deželni zbor in na one v našem stanu in brez ozira na strankarske razmere na Goriškem.
»Sim"-a« je čutila naravno svojo potrebo, da se je zopet znosila nad dopisnikom in nad »Edioosijo« ter je za lase privlekla na dan iz dopisov momentov, katerih v istih v resnici ni bilo ; dala je dopisom namen, katerega nikakor niso imeli. Razmere na Goriškem niso zdrave na sploh ; one med našim stanom tudi ne. Ako se IkkIo obračale na Indje tudi s pomočjo dopisov v »Elinosti«, šteli si bomo v zaslugo. Vsakdo je dolžan pripomoči jm» svoje v dosego dobrih in jk>-štenih namenov.
Nehotč je prišla v razgovor tudi in posebej napredna stranka. Na to bi pripomnil jaz : ako se bo znala povspeti na višino, ako l>o znala vabiti in bo opuščala, kar odbija ljudij : |»otem ima lepo bodočnost. Ako ne — pa ne !
Samo jedno željo bi še imeli, in ta je, da bi »Soča« ne iskala zlobnosti, hudobij iu hudobnežev tam, kjer jih ni, ampak, da 1>» se brez takih sredstev bojevala v dosego poštenih namenov — vsaj tako, kakor dela Vaš dopisnik, gospod urednik. Poslavljam se s srčno zahvalo za naklonjenost, da ste dali prostora |>ošteuiin glasovom od poštenega Vašega dopisnika.
Vodovod Bistrica-Trsi
(Dopis.)
Nad 20 let že se tržaški magistrat poteguje za vodovod Bistrica-Trst. Tisoče in tisoče je tržaško mesto že izdalo v ta namen. Leto za letoin prihajajo v Bistrico razni in-ženjerji, ki potegujejo mastne plače za — nič. — Med Trstom in Bistrico so se pred kakimi 5 letimi počela pogajanja radi vode »Bistrice«, žal: brez vspeha. Znani tržaški zemljemerec je preračunal, da bi vodovod Bistrica-Trst stal ogromno svoto ! Ako pa pomislimo, kako slabo, gorko, nezdravo da : naravnost nepitno vodo morajo ubogi Trža-čani piti, zlasti [>oleti, priti moramo do zaključka, da je res že čas, da se Trst poskrbi čim prej z z «1 r a v o pitno vodo! Ako bi imel magistrat toliko vneme in brige za preskrbljenje dobre vode, kolikor se trudi v to, da bi uničil slovenski živelj v Trstu, bi Trst lahko že zdavnaj imel sveže i n zdrave pitne vode.
Tržaškemu magistratu, — oziroma ei-gnorom, ki gospodujejo tam, pa je iz znanih razlogov presneto malo na tem ležeče, kako vodo pijo »Tržačani« ! Saj drugače bi vendar enkrat napeii vse sv.je sile, da se odpravi stanje, ki je naravnost brezobzirno do zahtev javne higijene, bi poskrbeli, da Trst dolu" zdrave pitne vode.
V	zadnjem času se mnogo govori, da je Bistrica tržaškemu magistratu le na jeziku in papirju, da more žnjim strašiti Avrezinoe ! Ali pa — da mečejo prebivalstvu prah v oči! Kadar poteka obrok, vedno grozč Av-rezineem, oziroma dajejo umeti prebivalstvu, da sedaj se izvede vodotok iz Bistrice. Potem pa redno vse — ostaja pri starem. Magistrat se smeje v pest Avrezinci pa tudi. In fakt, ki mnogo govori v tem pogledu, je ta, da so brojenšk' (Avrisina) vodovod leto* zopet razširili.
Ravnokar je slavno c. kr. okrajno glavarstvi* v Postojni izdalo naslednjo razsodbo:
»Z odločbo c. kr. okrajnega glavarstva v Postoj i ni z dne 12. februarja 1895. leta št. 1080, oziroma z odločbo c. kr. poljedelskega ministerstva z dne 7. oktobra 1896. 1. štev. 13732, dobila je mestna občina Trst, na podlagi zakona z dne 15. majnika 1872. 1., dež. zak. št. 16, dovoljenje, v svrho zgradbe vodovoda za mesto Trst pod gotovimi pogoji in pridržki vzeti iz potoka Bistrica vsaki dan 12000 m3 vode iu zgraditi potrebne naprave za odpeljatev te vodne množine v Tist.
Za dovrši Lev te naprave določil seje rok petih let, katera so začela teči od dneva vročitve razsodbe c. kr. ministerstva, t. j. od dne 14. novembra 1896. leta.
Z vlogo z dne 13. septembra 1901. leta št. 62361, prosila je mestna občina Trst za podaljšanje tega roka za nadaljnih pet let.
O tej vlogi vidi se c. kr. okrajnemu glavarstvu na podlagi § 64. zadnji odstavek zakona z dne 15. majnika 1872. 1. dež. zak. št. 16. razsoditi, kakor sledi :
1.	Prošnja za podaljšanje roka za pet let se odbije; pač pa dovoli se od 14, novembra 1901. leta začenši rok treli let, po preteku katerih mora biti cela naprava dovršena, ker bi drugače dovoljenje zgubilo veljavo.
2.	Zoper to razsodlx> zamore se pritožba na c. kr. deželno vlado v Ljubljani tekom 14 dni, od dneva, kateri sledi dnevu vročitve te razsodbe, tuuradno vložiti.
Za to razsodbo bili so sledeči razlogi merodajni : Iz narodnogospodarskih ozirov ni dopustljivo izkoriščevanje vodnih moči potoka Bistrice in vsled tega deloma tudi reke »Reka« vnovič za daljšo dobo ovirati v prid podjetja, glede katerega še ni konečno določeno, ali bode taisto sploh prišlo do izvrševanja. Z druge strani pa je z ozirom na v vlogi tržaške mestne občine navedene administrativne zapreke, katere so do sedaj ovirale pričetku zgradbe, kakor tudi na ve liKo važnost vpeljave pitne vode za mesto Trst, pač opravičeno dovoliti nad&ljni rok, kateri pa se sme z oziro na gori navedene narodnogospodarske ovire odmeriti le za tako dobo, v kateri se zamore podjetje, ako konečno sklenjeno, lahko izvršiti »n dovršiti.
To se daje mestni občini Trst iu vsem interesentom v vednost.
V	Postoj i ni, dne 21. oktobra 1901.
C. kr. okrajni glavar: Lase h a n«.
Iz te razsodbe je torej razvidno, da ima Trst le še tri leta časa za rešenje tega perečega vprašanja. Občinarji tržaški, ki morajo nositi ogromne davke in občinske doklade in
ki so morali že marnikak žulj žrtvovati za - studiranje vodovodnega vprašanja, ki pa se vleče kakor 'morska kača: ti prebivalci morejo torej pričakovati z opravičeno radovednostjo, da li se merodavni občinski činitelji konečno, v teh treh letih, vendar zavedo svoje dolžnosti?! Morda ne bi bilo povsem neumestno tudi to vprašanje: da-li visoko c. kr. namestništvo v Trstu res ne more nič pritisniti na tiste činitelje, čeprav so — delničarji A u ri sine!!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 31 oktobra l»Ol
Državni zber. (Zbornica poslancev.) (> adaljevanje sinočnega brzojavnega poročila.) V nadaljevanju proračunske debate%je govoril na kratko mladočeški poslanec dr. Kramar, ki je izjavil, da bodo ćel)i vedno križali vladne načrte, dokler se ne popravijo krivice, ki so se jim storile.
Načelnik laškega kluba, baron M a 1-fatti, je našteval vladi zahteve italijanskih j poslancev, ki sj : administrativna avtonomija Trentina, ustanovitev laške univerze v Trstu, italijansko učiteljišče za Primorsko, strokovne šole v Pulju in v Tridentu, povišanje državnega prispevka za šolstvo v Istri, in da vlade j ukrene potrebne odredbe za olajhčanje bede, ki je nastala vsle 1 krize v vinarstvu in svi-loreji. Omenjal je dalje vprašanje o samoupravi Trentina, kjer da je vlada postopala na tak način, da laški poslanci morajo zgubiti vsako zaupanje do nje. Potem je govoril o dogodkih na vseučilišču v Inomostu (omenjenih že v sinočnji brzojavki), za katere da je odgovorna vlada, ker noče dati Italijanom laške univerze in v laškem mestu. Iz vseh teh vzrokov Italijani ue morejo podpirati sedanje vlade in ne morejo slediti njenemu pozivu, naj bi zapostavili svoja narodna vprašanja in se posvetili izključno gospodarskemu delovanju. Prepričan je, da govori gotovo iz srca vsemu laškemu prebivalstvu v Avstriji, ako v imenu svojega kluba izreče vladi nezaupanje. (No, no! Ni tako hudo ne. Gosp. Malfattiju in njegovim tirolskim tovarišem že verujemo, da mislijo resno, a naši primorski — oje! Marodčr, ki hodi jedino se ob berglji vlade, naj bi s sabljo mahal po vladi ! Saj jih poznamo! Oni mahajo s sabljo in razvijajo bojno zastavo tako dolgo, da pride čas, da treba res udariti ! Tedaj pa se spominjajo redno, da previdnost je boljši del modrosti in shranjajo sabljo previdno v nožnico in zavijajo bojno zastavo v zavetje mehkega futerala ! Kij drastično seje pokazalo to povodom afere Rybareve. Zveneči fanfari ni sledila niti žalostna šaraada, ampak — nič ! Iu kaj je napravilo ta cu lež, ker sicer, pri Bogu, ti signori nimajo navade, odnehati hitro, akt* so se zarili v kako stvar l ! Le resen migljaj vladni je zadoščal, pa so sabljo utaknili v nožnico in bojno zastavo v fute-ral ! Ne, ne, dragi gospod Malfatti, s takimi političnimi msroderji ne govorite svetu o junaštvih resne opozicije : ! Op. ured.)
Schonerjanec B a re u t h e r je izrekal svoje zadovoljstvo (To schonererjansko zadovoljstvo govori cele knjige; mari ue, g. ! Korber?!), da so stranke privolile v okrajšano proračunsko razpravo, a želel bi, da bi prej ko mogoče razpravljali o predlogu glede odprave £ 14.
Ko so govortli še posl. nemški liberalec Menger, Polj»k grof Dzieduszvcki in nemški liberalec S c h u c k e r za hitro odobrenje državnega proračuna, da bo potem možno preiti v reševanje gospodarskih problemov med Avstrijo in Ogrsko na jedni ter skupno monarhijo in inozemstvom n i drugi strani, je predsednik pretrgal sejo.
V večerni spji je prvi govoril miuister-ski predsednik dr. Korber, kije protestiral proti očitanju, da je hujskal Avstrijo na boj proti Ogrski ; on da je samo pozival vse poslance na zložno delovanje v obiambo avstrijskih koristi. Mi vzdržujemo—je rekel — proti inozemstvu stališče skupnosti in se borimo za skupne interese monarhije in ne lelamo razlike med deželami to-strau inono-stran Litve. Treba je pa, da obe državni polovici postopati pravično, solidarno in prijateljsko. Korber je potem polemiziral proti nekaterim izvajanjem raznih govornikov inje naznanil, da se v kratkem predloži novela k tiskovnemu zakonu ter da se pričnejo priprave za zavarovanje delavcev za starost in invalidi teto.
Odgovarjaje na izvajanja italijanskega poslanca, barona Malfatti-ja, je ministerski
predsednik j»obijal menenje, da bi bila vlada svoje postopanje nasproti Italijanom uravnala z ozirom na italijansko obstrnkcijo v tirolskem deželnem zboru. Govorč o vprašanju, avtonomije Trentina, je izjavil Korber, da je vlada nasprotna političnemu ločenju Trentina od ostalega Tirola, da je pa pripravljena dovoliti administrativno samoupravo v gotovih mejah.
Posl. dr. R i z z i je pogreval stare laž: o zatiranju Italijanov na Primorskem. Rekel je, ta bodoči dež. glavar Istre, da vlada zatira Italijane in tla protežira primorske Slovane na školo Italijanov. Pa je znal tudi lepo dokazati to svojo trditev, ta zviti dr. Rizzi; rekel je namreč, da mnogo zakonskih načrtov, katere je bil sklenil deželni zbor istrski in kateri niso bili Slovanom po volji, vlada ni predložila v najvišo sankcijo. Vsakdo, kdor se le količkaj peča z javnim življenjem in z našimi istrskimi razmerami, pa se bo dobro spominjal, da je deželni zbor istrski sklenil že neštevilno zakonov, katerih jedini namen je bil : uničenje slovanskega življa v Istri. A to, ako vlada ne dovoli Italijanom, da bi smeli popolnoma zatreti slovanski živelj, je potem, po Rizzi-jevi logiki, gola resnica, da vlada protežira Slo-; vaue! Kdor se ne more sprijazniti s to logiko, temu ne moremo pomagati.
Po govoru posl. dr.a Rzzi-ja so razpravo o državnem proračunu prekinili. Vse-nemci so stavili nujni predlog glede posredovanja Avstro - Ogrske v južno - afričanski vojni.
Prihodnja seja bo v p »nedeljek p »-poludne.
Parlamentarne stvari. Kakor smo že javili, je socijalistični posl. Da s z v n s k i storil te dni v zbornici korak, ki je vse hvale vreden. Interpeliral je namreč ministra za trgovino radi šikaniranja poljskih pisem in druzih pošiljatev iz Avstrije na poštnih uradih v Prusiji. (Govori se celd, da iiuajo na teh uradih posebne oddelke, ki »nadzorujejo«, reete — odpirajo poljske posiljatve iz Avstrije.) Interpelacijo so podpisali tudi Mlado-čehi, Poljaki pa so odrekli podpise iz raznih izgovorov, češ, da je to stvar ministra za
O	'	'	»
vnanje stvari, da je parlamentarna komisija poljskega kola že storila potrebne korake itd. Demokratična manjšina v klubu ni zadovoljna s tem sklepom in bo zahtevala posebno sejo radi tega.
Mi bi pa le vprašali gospodovalno gospo lo v »Kolu«, ki se skrivajo za ministra za vnanje stvari : kaj pa, ko vidijo, da ta noče nič storiti, in ko skušnje kažejo, da nič ne stori ? ! Mari naj se p >tem, v božjem imenu, sploh ničesar nestori?! In vendar gre tu za vitalen interes, moralen in gospodarski, ravno poljskega naroda ! !
Posebno odposlanstvo društev c. kr. državnih uradnikov v kraljestvih i u deželah, zastopanih v državnem zboru, se je dne 28. t. m. — kakor nam pišejo od poklicane strani — pod vodstvnm načelnika društvu c. kr. državnih uradnikov na Niže-Avstrijskem, gospoda glavnega davkarja Štefana HofHngerja, predstavila njeg. eksceletici g. ministru financ, dru. Evgenu Bohm-Ba-\verku, g. sekcijskemu načelniku dni. Robertu Mayerju in referentu za davkarije, gospodu ministerijalnemu svetniku Hugo-tu Kuntzu. Deputacija je podrobno utemeljevala vse prošnje, izražene v peticijah uloženih od vseh [društev drživnih uradnikov. Posebno je bila i deputaciji na en i m pol urnem vsprejemu pri g. referentu prilika, da je spravila v podroben razgovor vsa stanovska vprašanja.
Veliki knez Mihael Nikolaje vid
| je danesostavil Budimpešto, kjer je bil v obiskih pri našem cesarju. YTe!ikega kneza so vsprejeli najpnsrčneje in ga odlikovali na vse možne načine. Na kolodvoru ga je pričakoval sam cesar in ga objemal in poljubljal. Naš ce-ar iu njegov visoki gost se nista videla že od leta 1884., torej 17 let.
Ta obisk sicer nima priznano političnega pomena. Vendar je tolažljiv dogodek že z ozirom na odličnost osehe gosta ; — veliki knez je namreč jedini še živi sin carja Nikolaja L, pradeda sedanjemu carju, iu uživa velik ugled in vpliv v carski rodbini ! — Naj že še tako ločujemo politične odnošaje med državami od osebnega prijateljstva od dvora do dvora, ali kolikor toliko to poslednje ublažuje one prve. Nam, kakor Slovanom je seveda do tega, da bi osebno prijateljstvo od dvora na Dunaju do dvora v Petrogradu popravljajo sproti, kar kvarijo razni nemški i u inadjarski diplomatje !
Vojna v jušni Afriki. Vesti iz Bm-
selja {»oročajo, da je burski poveljnik Dela-rev dne 24. t. m. podolnoma premagal an-gležke čete jmh! poveljstvom lorda Methuena. Buri so se jK»lastili vseh angleških voz, polnih živeža in štirih topov InO Angležev je padlo in mnogo jih je hil« ujetih.
Lord Kitchener pa poroča iz Pretorije zoj»et o jedni svojih obligatnih zmag. Polkovnik NVilliams, da se je dne 27. t. m., severno od Balmorala, spopadel s = komandom« hurskega poveljnika Mullerja. Buri so zgubili 5 mrtvih, ."»4 pa jih je bilo ujetih : Angleži da so se polastili tudi 36 vozov.
Ker sta si stranki odpustili, sta šla naša nazaj na svoji postelji — odpadnika pa ni bilo nazaj.
Toliko v svarilo odpadnikom, : kake po sledice morajo navstati iz enega — ščava!
To je pa res — grozno! Pišejo nam: Kar je »g«»verno« iz lesnega trga pisal o vodji davčnega urada koperskega in kar ste vi v v sinočni številki imenovali »Nezaslišano«, je ne samo nezaslišano, ampak je — grozno! Ker sem navadno navzoč »•!> vsakih volitvah okraja koperskega in sem tam tudi često pred volitvami, sem kar ostrmel, ko sem v »gnvernu« čital o skrajni agitaciji davkarja v Kopru ob raznih volitvah imenovanega okraja !
Dolžan sem prositi opr.*ščenja tega »groznega« gospoda, ker sem bil tako slab poročevalec vašega lista, da nisem nikdar po-
hvalil tega meni do cela nepoznanega agita- j jjg£.a \
misli naj, koliko truda in denarnih žrtev mo rajo trpeti igralci na korist družbi. Ako bi se hotelo povedati to v številkah, bi gotovo le redko-kedu verjel temu. Vse njih žrtve pa so zgu hijene, ako se občinstvo ne odzove svoji dolžnosti v polni meri.
Začetek predstave l»o točno ob 5. uri; blagajna se odpre ob 4. uri pop.
Ustopni.ia 60 et., sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 st.
firileva dramatična drnžba. Opozarjamo naše občinstvo še enkrat na nocojšnjo prvo predstavo Ciriceve izvrstne dramatične družbe v telovadnici »Tržaškega Sokola«. — Predstavljala bo, kakor že nazuanjeno, opereto s plesom »Kraljevič Marko in zamorec«. Pričetek predotave ho ob 8. uri zvečer. Sadeži z ustopnino vred stanejo od I.— IV. vrste 4 K ; V. — VII. vrste 3 K, ostali 2 kroni; sto-
Z ozirom na to, da je nam tržaškim
Tržaške vesti.
Kadi praznikov vseli Svetnikov in
SV. J lista i/.'de prihodnja številka »Edinosti«
v ponedeljek ob navadni uri.	. .
torja iz Kopra! Ker sem jaz »general* agi-
Odbor pol. društva »Kdinost« je se- tator? zahlevam, da se mi v bodoče predstavi	Slovanora Ie redkokedaj dana prilika udele-
stavjen tako-le : Pnedsedmk : Prof. M.*tudiolli ,grozni< gu8fM)d iz Kopra _ ko	^vati ^ K,edaU^nih pred,J v doma5em
bode na »delu« v koperski okolici — dru	jeziku in z ozirom na to, daje Ćirićeva dra-
gače poreče m. da »goverao« nesramno laže!	mati^na družba na izvrstnem glasu zbok
(Saj žid ne zna drugega! Op. stavca.)	svojega igranja, pričakovati je, da bo naše
Da ne porečete, da sem |>o|>olnoma ne-	rodoljubno občinstvo z vsemi močmi podpi-
sposoben za svojo službo, Vara povem, da	ralo domačo umetnost in da ne zamudi
sem v koperski okolici često slišal imenovati	rabiti te ugodne prilike.
M a n d i 6. O lb »miki : dr. O ust. (i re gori n, dr. Ot. K v bar, dr. Edv S 1 a v i k. dr. Ji«. A hram, dr. Ferd. (!erne, Ante Bogdanovie. Andrej Cer ne, Mak so Cotič in Milai Kamuščič. Namestniki: Frani ' S u in a n, Anton M'i k 1 a v ec, Stanko Godi n a, Alojzij G ori u p, Ivan G o r i u p, Ivan Pertot, Ante Pogorelec, Hrabro-slav Kažem in Josip T u r k.
kako bi reklo temu!! Dne 27.
jatelje in zaščitnike in da mu vse tožbe ne morejo nič. »Vsi gospodje v Kopru so za-ine« — tako se navadno hvali — »kapetan« drži za me, »junta« in »goberno«, vsi za-me. Vse tožbe meni ne morejo nič!«
No, gospod Mahn'č, se je mogel prepričati dne 28. t. m., tla vendar ne gre tako lahko... kakor si misli on. Prifrčal je tam doli z Dunaja celo njegov angelj varuh v obliki dra. Bennatija, a ni ga mogel rešiti... A to je še-le začetek !
To je pač prvi udarec, ki je zadel Mahniča, zadnji ni ! Praskal se je za uš^si dne 28. t. m. in hodil potrt po Kopru, kakor skesan grešnik..... A, kaj še-le pride!
Gospod Mahnič si bo še pulil lase iz glave ter jadikoval, a prepozno... Klical bo na pomoč, a pomoči ne bo. Tedaj bo vpraševal: Kje so mi prijatelji, kje zaščitniki ?... Najbolje zanj hi pač bilo, da se odpove... ker sicer ga bo doletelo še mnogo udarcev.
X Mesečni semenj za živino v H er peljali ho, namesto (kakor navadno) 2. novembra, dne 4. novembra t. L, ker dne 2. novembra je stari semnje v Sežani.
po-
napadenega gosp. davkarja, a to le od ta-
Vesti iz Kranjske.
* Štrajk v slovenskem gledališču v Ljubljani. Pevci v zboru so, glasom sporočila v »Slovencu«,
V soboto se bo predstavljala drama mošnji h kmetov, ki so z zadovoljstvom pravili v petih dejanjih »Nikolaj Š u b i ć, knez
kako da imajo v osebi gosp. koperskega Zrinjski«, v nedeljo pa drama v 3	štrajk' ker sti bili dve pevki,
davkarja poštenega moža, ki jih ne žali, ka- dejanjih »Balkanska Carica«, katero	°n'' hreZ Vzroka
napovedali kakor trt le
julija se je odbor »Del a I, kr ga podpornega kor je bila navada v prejšnjih časih. O kakem je spisal črnogorski knez Nikolaj I.
Židovska nesramnost. To je pač
društva« pritožil pri vladnem zastopniku davkarju — agitatorju sem {,a izvedel šele »Delavske zavarovalnice za nezgode«, ker je ]Z židovskega »governa«! ta {»»slednja dopošiljala omenjenemu društvu nemške t »d loke — na s 1 o v e n s k o-n e naških tiskovinah!
Te dni pa je »Delalsko podp. diuštvo« prejelo od gori imenovane zavaroval deČi odlok :
Štev. 1837/01- 1506.
Obe predstavi se boste vršili v telovadnici »Tržaškega Sokola« ob 8. uri zvečer ter veljajo iste cene, kakor za današnjo pred-višek židovske nesramnosti ! V torek, ob 2. stavo-
uri |K>p*dudue, sta se v dvorano tukajšnje	Vremenski Testnlk. Včeraj: toplomer
Vesti iz Koroške.
Srd i tež i v Beljaku. Mi nismo prijatelji dru. Luegerju. Nimamo vzroka za (o. Ali, vzlic temu se nam gnusi kakor postopajo žnjim njegovi lastni nemški rojaki. Kar
niče ie *S1" ViUilnioe< *kozi lM^ran^ka vrata prikrala rh 7' uri *jutrai ^ oh ^ ,,ri popoludnr i S() mu j)rjredili te dni na kolodvoru v Bel-dva Žida, ki stanujeta v isti hiši. Koje ta 18°8" — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764 1 jakll> ko se je vračal iz Tirola, to je bilo dva nepoklicana gosta zapazila soproga čital- ~ I>anee pliira ob 8.8 predp. in ob -S.42 divjaštvo. Kazali so mu rožičke, drugi so
pop.; osesa ob 2.20 predpoludne in oo 2.36 pljuvali proti njemu, tretji metali kamenje v popol utlne.
>tev. 18.;«/01 — lo06. Na blagovoljno natlM - „ :	. , . . \ .
... , . ^ *	niskega čuvaja, vprašala ju je, s čegavim do-
znanj** v resen ie east. dt»p. tlue 29/i in 26/8 i - i .	•, , ,	-
J	J	'	voljenjem da sta se priklatila notri, ter ju je
J1H)1 v Trstu tlue 26 \ 01.	, , • , . .. . . J
pozvala, da naj takoj oditeta iz dvorane.
rotlpis: Uavnate'j Ciraadori, v««_____ v	.ji-..
•>	, Nesramna Zuia pa, mesto da bi bila ubogala,
Temu »rešenju« sta bila pridejana -- postala sta vrhu tega še arogantna in se nista
brez vsake druge pripombe — le dva odloka, hotela odstraniti. Začuvš: prepir, prišel je zra- peršč.ue nam p šejo: D.ie 28. t.
aj, ki je tudi zahteval, da se pred kr. okr. sodnijo v Ko,
predložena viadi t>tl istega društva. Dragi ven tudi ču\
čitatelji pa naj ugibljejo sedaj, kaj je prav pobereta tja, odkodvr sta prišla. Jeden obsh
r . .	.	...
voz itd. itd. Mi se le čudimo, da se socijalnim demokratom, ki vendar zatrjajo, tla mislijo na resne stvari, na bedo širokih plasti, ne X H o matije v Dekani. Iz Ko- zdi 1,0(1 6ast »'leleževati se tacih pobalinstev, • D.ie 28 t m seje ki nikomur ne koristijo in so v smramoto njemu, ni jo v Kopru vršila proti ki Jih »P^rja! Surovost ostane surovost,
Vasti iz ostale Primorske.
županu Mahniču iz Dekani
um
•	(I1I1JIVII	i	L/CfVHUI	lafcifin^a ituii
za prav zavarovanca hotela odgovor,ti n* Zidov pa je na-to izvlekel iz,a pasa neko	žaljeuja 6aali in to v8,ed tožUc oi,6. zastop- ^
»čast. dop.« ,n kako je hotela »rešit,«?! orožje in Š*1 proti čuvaju; koje to zapazila	nika g. š škoviča iz ćrnikala. Župan Mahnič ' "
»Sčaro« in posledice! Pišejo nam: *>progn slednjega, pograbila je pogumna žena	je namreč v neki seji obč. zastopa očital g. ! k
m'in.»it» soboto »e je dogodil v Kopru sle- predrznega Zida za rame in ga pahnila skozi	Šiškoviču, da je le ta krade
či slučaj: Dva brata, vrla naša delavca. (iu,i na stopnice: ista usoda je doletela	g^ t p(l|eg onetra očitanja z
razprava radi ■se	lepimi — pretvezai
Dogodek na kolodvoru v Beljaku pa priča zopet, kake cvetke rastejo na gredicah nemške kulture na Koroškem.
M
deči
Na grobeh.
Jaka Vrhmorski. Ves prostor ograja visok zid.
Velika
lel domestikaluo —
.	_____ leg onega očitanja zabrusil je župan
sta bila poslana v Koper, tla tam opravita ^ druzega Zida. Židovska nesramnost sega Mahnič obč. zastopniku g. Š.škcviču v obraz neko tlelo, katerega tamošnji delavci niso torej že tako daleč, da ni človek varen pred neko drugo p90vk0) 0 kateri 8e ne raore tr-zmožni. Pt, dovršenem delu sta šla le,H> v nJ° Qltl v batnem stanovanju.	diti> da bj })jla M parlamentarična in do- ,
najet. Stanovanje k (»očitku. V sobi, kjer sta	Prejeli smo in objavljamo:	stoj na predsednika javnega zastopa.	železna vrasa so odprta na stežaj. Ljudje
preu čevala ta naša delavca, je bil tudi neki	Gos|M»d urednik !	Radi teh dveh činov imel je torej župan ' prihajajo in odhajo, tilit) šepetaje. Notri ho-
drugi I ržaean, sicer slovenskih starišev sin, Prosim Vas, da blagovolite, resnici na g. Mahnič odgovarjati dne 28. t. m. - pred dijo ljudje, neveselih obrazov, od kamena toda zagrizen odpadnik. Med prvima in tem ljubo, ,»opraviti o/iroma dostaviti k pred- c. kr. okrajnem sodiščem v Kopru. Razpravo clo kamena, poklekaje, molijo in si brišejo aolzfe. izmečkom se je vnel glede slovenske narod- včerajšnji vesti: »Mir« gosp. J u r izze« je vodil adjunkt g. Tujach. Obtoženca je za-	Tu počiva oče, tam mati, brat, sestra,
nt»st> tlaljši prepir, ki je pt»stal resen, ko je to-le: Na dan pokopa pok. Kristine Piščanc govarjal d r. B e n n a t i, ki je v ta na - "*in. hči, tam inož, tam žena. Tam v kotu odpadnik začel grditi narod naš iu nekdaj je prišel go«pod kapelan iz Rujana, Apollo- men prišel nalašč z Dunaja!! je stavbiea, podobna mali hišici; okolo nje
tudi njegov, to je: narod slovenski !
nio, radi tega v Barkovljc, ker urno imeii	Ker župan Mahnič ni mogel utajiti stoje otožno visoke vitke ciprese; lepe cvetke
hden naših, ki ni iz slame, in kateremu izpoved šolske mladine. Ker je Rojanski ka- fakta, izgovarjal se je s tem, da ga je gosp. rastejo po raznih ograjenih predelih, videti ne iu{»onuje lasnega odpadnika predrznost, je pelau ob enem tudi katehet v italijanskih Šiškovič izzival.	je kupe, še sveže, komaj razrušene zemlje.
opozoril Lihoua, naj le molči, ker bi ga dru- razredih v Barkovijah, prihaja vsikdar jm»-gače moral — da si iz tuje hiše — iz- magat o izpovedih šolskih otrok, m tako je tiratl •	1 bil dolžan priti tudi omenjenega dne.
A, rae6to tla bi ubogal, je odpadnik	Veleštovanjein
podvojil napade in meti drugim poslal vse	Aut. Kjuder,
župnik.
Sodnik: S čim Vas je izzival?	■ Ta prostor je kraj večnega miru, kjer
Mahnič: Reke! mi je, naj obrnem počivajo trudna trupla preminolih in sni vajo barvo. (Veliko žaljenje! Op. poročevalca.) svoj večni sen....
Bennati: Prosim g. sodnik, tla se vpraša	Na dan vernih duš prihajajo ljudje kar
tožitelja, kaj je s tem mislil.	v trumah na pokopališče iu molijo za mrtve.
Na sodnikovo vprašanje je odgovoril g. Tu leži bogataš, kateremu se je v življejju
»sčave« v .... ! Ker pa je naš inož slednjič izgubil potrpljenje ni takih krvavih ža-	»Kokoviijači t. Na korist družbe sv.	Š škovič :	spolnjevala vsaka želja. Poleg njega pa leži litvah, mu ni preostajalo druzega, nego tla	Cirila in Metodija predstavljali bodo tržaški Notorična resnica je, da je občina De-	siromak, ki je bil vse svoje življenje le trpin je vstal iz postelje, pograbil Laliona za vrat	diletantje jutri, v petek dne 1. nov. t. 1.,	kani izključno slovenska, a župan g. Mahnič	in ni vedel, kaj je dobro na svetu, in ga bacnil — na blatil	v tretjikrat narodno tgro v 5. dejanjih »Ko-	je pristaš italijanske stranke; zato sem mu Zemlja krije vse enako... !
Izbacujem »junak« je stekel k redarstve-	kovnjači«. In sicer v dvorani »Narodnega	rekel, naj obrne barvo, ako hoče, da mu Svet, kako je goljufiv! Pravična pa je
nemi nadzorniku, kije naložil dvema etra-	doma« v Barkovijah. Ker seje ta igra,	bomo zaupali!	zemlja, ki ne dela razlike, in vse enako spreje-
Župan Mahnič je nekaj jecljal, češ : Mi uia v svoje naročje ...
Krasni veliki spomeniki, ki stanejo tisoče in tisoče, pričajo, da tam spodaj pod
žarjema, naj gresta v gori imenovano stano- katero je po Jurčič Krsniko*era romanu spisal
vanje ter naj privedeta »zločinca« in brata Fran Govekar, (ako omilila tržaškemu občin souo araico tli sjor dottor tjua! (ho- j mu na redarstveni urad, kar se je zgodilo stvu, pričakovati je, da bo tudi jutranja III. tel je reči Bennatija).
ob 11. uri in pol zvečer!	predstava tako mnogoštevilno obiskana, kakor	Bennati si je prizadeval na vse mogoče njimi leži bogataš, a priprost lesen, že se-
Redarstveni nadzornik je zaslišal pripe- ste bili prvi dve. Poleg lepe zabave, katere načine, da bi dosegel oproščenje svojega kli- gnjitkriž pa priča, da pod njiin počiva — ljana, katera sta izjavila, da je bil »napadeni« bodo deležni jutranji udeleženci na tej pred- jenta. Med drugim je rekel tudi, da gosp.! revež!
večkrat opominjan, naj n.» žali slovenske na-stavi, imeli pa bodo tudi zavest, da so s tem Šiškovič sovraži župana Mahniča »perclie Bogate gospe v črnih svilnatih oblekah rodnosti; a ker vs* to ni pomagalo, ae je zgo- pripomogli, naši prekoristni družbi sv. Cirila egli e 11 DOStrO COnsenzIente politico«, (poklekajo na grobišča in molijo; pa tudi dilo, kar se je zgodilo iu kar je bilo najma {in Metodija naši — mladim. Prvi dve pred- žnpan Mahnič da je »un buon uorao«, ki revna, bleda, slabo oblečena žena udova kleči
na še svežem grobu in moči se svojimi grenkimi solzami grudo, ki jej krije njega, kije z žu-ljavo roko delal in trpel — zanjo ! Ni imel dražega, nego svojo žuljavo roko... ali pa je morda reva v borni obleki, ki kliči na grobu, zgubila žnjim manje, nego ona tam v bogati svilnati obleki...?! Je-li ž d ost te reve manja, manje sveta, nego ime tam v bogati svili?! Na prsti, ki ni še zadelana, sedita mala otročiča, ker ne moreta še klečati in neprestano zreta začudeno svoj« jokajočo mater; druga odraščena otroka pa klečita in plakata — za njim! Mlada žena je položila priprost venec svežih cvetlic na svež grob. Niti me-
nje, kar se je rao<lo zgoditi divjemu otipati- stavi ste komaj pokrili ogromne stroške, ka-!	tere je ime!a tržaška ženska podružnica
Nas človek je izjavil tudi tla ni bil j družt»e sv. Cirila iu Metodija z uprizoritvijo ki je izbacnil Lahona, ampak izbac-I te igre; čistega dobička pričakuje omenjena ml tla ga je »ščavo«!!!	podružnica se le od te III. predstave. Odveč
Redarstveni nadzornik, Italijan najči- bi bilo, ako bi onim, ki so že obiskali jedno stejše votle, je moral priznati, da sta naša j prvih predstav, hoteli priporočati, naj pri-delavoa bila moralno prisiljena reagirati in j dejo tudi jutri v »Narodni dom« v Batkov-je posvaril — odpadnika, renši: »Jaz sera Ije. ti pridejo, uverjeni smo, itak iz lastnega prehodi i že mnogo sveta, a sem bil povsod nagiba, ker so prepričani, da tam preži vć par spošt »van, ker sem tudi jaz spoštoval vse ' lepih uric. Kdor pa je slučajno zamudil prvi ljudf, s katerimi sem prdiajal v dotiko! In dve, ne sme jutri manjkati vsaj iz ozirov do ako i »i bil vi storil istotako, bi se vara ne rt>doljubja9 Če ga že nič druzega ne more bilo pripetilo gotovo nč žtlegac.	dovesti do tega, da bi šel na predstavo. Po-
želi živeti v miru s »cittadini«. donim je g. Šiškovič *un Croatofiloc. (Čudno, da ne pan-slavista ! < »p. poročevalca) ii.il. itd.
No, vsi ti važni argumenti, ki jih je navajal slavnoznani zastopnik pete kurije
istrske a la : »comprarlo o.......c ter
ik la: »devo andar a Viena o vivo o morto«, niso mogli prepričati sodnika.... in Bennati ob najbolji volji ni mogel rešiti, pač pa je sodnik prisodil gospodu županu dekauskemu pet dni brezplačne hrane v »hotelu« Nico-luzzi v Kopru.
No, pustimo šalo na stran ! Gospod Mahnič ae toliko hvali, da ima mogočne pri-
pc »Jni ni «e, odkar jej krije moža crna zemlja. Zapustil je revo s četero otroč'čev, brez strehe, brez obleke, brez sredstev in varstva !
Sama, sama je ostala in z otroei.
Zraven groba moža pa je tudi še svež grob bogatina, na katerem pa nikdo ne kleči, nikdo ne moli ; niti venca ni na njem.
Skopuh je bil in pontal je l»ogal. Le sebi je živel :n umrl je — sarn. Svoje rodbine ni imel; tiransko in sleparsko nahrano premoženje si 1hx1o delili — drugi. Blagoslova lx>žjega pa ne bo na njem...
Miad je bil še oče, čegar otroci danes plakajo na grobu. Njegov oče mu je zapustil dokaj lepo premoženje, ki pa je bilo zadolženo pri — skopuhu.
Braunerstrasse 7. Začetek ob šestih zvečer. Na to zborovanje uljudno vabi
o d b o r.
Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo dne novembra t. I. svoj zabavni večer v dvorani »Regensburgerhof«, I. Son-ot-ufeldgasse 2. Zabavni večeri tega društva so v s a k o prvo nedeljo v mesecu, na katere pa odbor |K»sebnih vabil n e razpošilja. Pristop imajo gg. udje in prijatelji društva. Začetek ob šestih r.vetVr.
Brzojavna poročila.
Veliki knez Mihael Niko »Jerič.
BUDIMPEŠTA 31. (B) Ob 71/* «ju-
traj je došel cesar v hotel Bristol, kjer je
Druži niea mu je rasla, prit.snile so bole-j1)11 že "d vojvoda Jos p. V vestibilu je nje-zen in druge ne-reče, plačevati ni mogel niti S°vo veVli' prejel veliKi knez Mihael Ni-
obresti, ker -o bile previ*,ke, oderuške. Ra- k<>,ajevi® ^ !*'<*"» sprovei na svoj stan.
Cesar je ostal tu pol ore; ob T5/* ure sta se cesar in njegov visoki gost odpeljala na ko-Slo je vse, moral je zapustiti rojstno i l,,dvor' kJer 8ta Povila na najprisrčneji
čun je rastel !
Tožba — dražba !
h išii ter si ljudeh.
najeti stanovanje pri drug h
način. Monarh in veliki knez sta se objela in poljubila trikrat. Ob H. uri se je veliki
Delati je moral revež trdo, skoraj stra-ikaez B spremstvom o.lpeljal na Dunaj, dati, kajti on .aro, četorica otročičev, žena in Veliki Str,»jk rudarjev na AllgleŽkeiU. stanovanje — to zahteva mnogo... Žena ni	LONDON 31. (B.) Rudarji v južnem
ranje — to za n te v a mnogo mogla ničesar prislužiti; kdo bo varoval!!
Delal je od zore do mraka, prenašal je težke vreče in zal »oje, vstajal vsako jutro ob zori in hodil ua delo dan na dan {>o dve uri »lalee.
KKKKKKKKKKH MX KKK K
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI H
z omejenim jamstvom	^
X X
x x x x
X
X
XI
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slov. zalop pohištva
X X X X X X X X X X
otroke ^^l6811 80 sklenili ustaviti delo ?a tri dni.
Zveza 'posestnikov rudnikov v Cardiffu je vsled tega sklenila sodno postopati proti posamičnim delavcem, kakor tudi proti zvez rudarjev v južnem \Vulesu iu proti zvezi rudarjev Velike Britanije.
Delo ustavi 100.000 delavcev. Ceni se,
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja H v Trstu, Via Piazza vecchia Jg K	(Rosario) št. 1.	JJ
y 4na des»i strani eerkve sv. Petra». Jg Konkurenca nemogoča, ker }• blago ^ lx prve roke.
XXKXXXXXXXXXXXXX
-:
Remeljni v vel'kem izboru, bukove debla I orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice j za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za i stopnjice.
flC Cene zmerne. '•B
Viktor Kiklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.

Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pohištva
Rudolf Exner
Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vel'kimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovćekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se posiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
Svoj k svojim !
M. AITE
trgovina linin i fakturnemu blana Trst. — Via Nuova — Trst.
voj;al Via S. Lazzaro Jt. 8-
Namizna jabolka
Naj je bila vroeiDa, mraz, dež ali burja, moral je hoditi vsaki dan iskat kruha sebi ,Ja velet'	tridnevnega za usta v ljenja dela
bo
in svojim	•	__produciranih 400.000 ton oglja manje. ]
Temna noč je pokrila zemljo, silen dež	Cena	rast* v	pričakovani
je lil, le kadar je švignd blisk, zasvetilo se je na zemlji, da je potniku kar vid jemalo.
priporća cenjenim klijentom svojo hogato zalogo vsakovrstnega manifakturnega blaga za jesen in zimo
- nai finaiše vrste 5 kl<r poštni zavitek in sicer: sukno 2a moSke in ženske obleke, flanelo, i * -J	° *	v. barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne
f ran k O gld 1.60. \ eeje mnozjne in bombaža, odeje H podvleko ali volne itd. Bogata
veli ko ceneje. Pristen ribniški fižol, ™loga raznovrstnega perila na meter nadalje srajce, I	ti*	v.	ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli
novo lepo blago, ima \ecjo množino za in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter
oddati Vekoslav Šesek, Sodražica pri ali izsotovljena
Ribnici	Drobnarije za krojače, kitničarke in Šivilje ter
Trpv.-oMM reeistrovana zaflmia
z neomejenim jamstvom. T GORICI, aemeniska ul. št. 1., I. nadstr.

manjši produkciji.
Novi italijanski konzul ▼ Trstu.
DUNAJ 31. (B.) »VVr. Zt*.« objavlja: Njeg. VTel. eeear je podelil exe<|uatur novemu italijanskemu konzulu v Trstu raarkij u
D. , . .	! Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si
Bianebi-iu.	• . _	J. . . , i .	- 0/
J	nalože za najmanj jedno leto po dv[0, na-
I>e m o ust racij a franeozke^a brodovja na vadne ]K) 4ijfj0^ in vloge na Conto - corrent vstoku 1	po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih
PARIZ 31. (B.) Pisarna Havas javlja : zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-
V taki noči je korakal mož proti domu,
ker je poznal pot, vsaki kamen in prekop;
tujec pa bi ne m« gel iti.
Z široke poti je prešel po grdi stezi na
široko skladno cesto.
PrišedAi že do vrha in hot<§ zaviti jo na
levo, mu je zdrsnila leva noga in padel ie,	,	- . . , , . „ - t
ne gl„lH,k„ - kmalu je vsZ in nadaljeval Poveljnik sredozemskega brodovja je dobil meno lastne. Renta, davek placu,e zadruga
ukaz, naj popolni živila na brodu in naj ho sama'
ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri /. največjo točnostjo in natančnostjo
lik izbor blamaža zastave iu narodnih trakov za društvene znake. Cene brez konkurence
svojo pot ; čutil pa je takoj bolečino na levem kraju života.
pripravljen za odhod. Ob 2. uri popoludne
Bolečina pa je naraščala od dne do dne, 3e odl,lu,° Vodovje v razni
h smereh. Več
moral je v postelj, katere ni več zapustil. — liHtov trdi z veo dolocnontjo, 3« ^elu tega odpla5evau|e> v Ljkočem računu po dogovoru.
Tšadejaje se tndi v prihodnje podpore cenj odjemalcev in al. občinstva, beležim se najuljudneje.
M. Aite.
Julij Redersen
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopediČnih Daje posojila na poroštvo ali zastavo na	aparatov.
Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih j^t. _ Yia del Torrente št. 858-3. — Trst. obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno
(Nasproti „Isola Chlozza.")
na njeg ive m
brodovja namen, da priredi demon*traeijo v
t
Zena in otročiči plakajo grol)U	(^rientu in s tem pospesi reseije
Kdo pa plaka na onem drugem grobu m*d	in Francijo._
— skopuha ?
Oba ležita v hladni zemlji, siromak-po-etenjak in oderuh. Ali siromak je bogateji, ker na zemljo, ki ga krije, padajo solze ljubečih bitij...
(irob skopuha je zapuščen.
Zapustiti je moral vse, ničesar ni odnesel. - O-ta vil pa je tudi njih, katerim je ubil s<»pr« ga in <»eeta, ostavil v bedi, |>otrebi, trpi enju in žalosti. Kdo moli zanj, kdo blagoslov Ija njegov spomin?! Spomin med živimi na vs*-, kar je storil slabega, to mu je v plačil", v grozno plačilo, ali zasluženo plačilo. Ne blagoslovljen spomin: to je maščevanje za potoke solz nesrečnih žrtev...
konflikta
Anton in Antonija Cfrermek
naznanjata daje njuna hčerka
Pa
Poziv. Kakor znano, se bo drngi redni oboni zln»r »Podpornega <1 r u št v a o rga-n isto v« vršil dne 5. novembra t. 1. v Ljubljani v dvorani * Kat »liškega doma«. Ob 9. uri se l»o služila sv. maša pri čč. sestrah Uršulinkah, ob 10. pa Im> zborovanje.
n č e n k a HI. razreda
danes v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v soboto ob 2. uri popoludne.
V sv. Ivanu, 31.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de- Kirurgični instrumenti, ortopedični aparat Itž po 300 kron po 1 krono na teden, ali modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obre- njgnj pasovi, elastični pasovi in nogovice,
stujejo po tj.15 /0.	Buspenzori, elektroLerapevtieni aparati, aparati
Vplačevanje vrši se	osebno ali potom r	. , . .
x - , * u<o .»p^ za umetno	dihanje ter predmeti za bolnike
položnic na čekovni račun	stev.	*
Uradne ure: od 9—12 dopohulue in	Tl^.lntrži.
3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih	»
ud y—12. dopoludue.	predmetov za kirurgiena zdravljenja, angležki
predmeti o'l gumija in nepremočljivih snovij.
Pekarna in sladčičarna
Jakob Jurca
TRST. — Molili ji ve uto stv. 1.
Priporoča svoj o krat mi dan zvezi kruh, vsakovrstne najfinejše sladčiče, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem
Razsežno jamstvo
Ijudovik Borovnik
tovarna in izddovalnica prccizijskih pnsk	Postrežba hitra in tocnh nadom.
oktobra 1901. Borovlje (Ferlaeli) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puške vseh sistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puike za
Pozor!
PrnHoio uino Ai MaActri" «t>re, rlaanlce, lovske kratko puike in dvo- j Častim si naznajati slav. občinstvu, tla je moja r rUUdjd Vlila.	Ivlacoll I cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala 0(,aja,nica veflno preskrbjena manifakturnim
najsolidnejSe pu^karsko ročno delo ter dobro preskušano. 1	'	J
preskrbj<
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz- Komade, ki ne ugajajoj sprejmem nazaj, jih zamenjam blagom vsake vrste in po eenall, da se ne i >i) l» i pril ki si ttsoja udano mnlpisani, nanja. da se od dane« naprej točijo sledeča vina: aij pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje
1 ref0£k x___»kj_____\___i.. ;„ U-.l	ou	,	- _ ._____n______i___:.„ ___
nov< po
ne *amo društvenike, ampak sploh vse gg organiste, ki se zanimajo za to prepotrebno
društvo, uljudno vabiti ua sestanek, ki se bo naPrei zahvaljuje.	.. . , ...
* J	'	\ si k zamore moja vina ananzovati in ako jin
vršii tax«»j p<» av. iu«št v gori oruenjeni ilvt>- vdobi ponarejena" vdobi 1IX) gld. nagrade.
rani, kjer se bo govorilo o tem, zakaj a e je ustanovilo »Podporno društvo« in njega namen u.
( >menjeno pa t>odi, da na ta
Automatična past Mpods"e?r"i "'
® zmerne cene. ®
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
Cene zmerne.
ščurkov v eni noči
gld. 1-20. Povsod naj- —^ večji uspeh. Pošilja proti povzetju J. BCn01»T.TTR, ......Dunaj, II. Kurzbauergasse 4.......
za m lil gld. 1.20. l„ovi brez nadzorstva do 40 živalij v eni noči, ni sestanek podvržena vremenom in se nastavi sama od sebe. ...	. Fait ia ščurke
niso (»ovaljen sam«, gtr. organisti, temveč je „Elipse" vlovi tisoč
želeti, da se ga blagovolijo udelež.ti tudi preč. gg. iluhuvniki iu vsi, ki se zanimajo za društveni razvoj.
Torej gg. tovariši ! Zdaj se Vam nudi ugodna prilika, da se seznanimo in medsebojno pogovorimo v »Podpornem društvu« kj je ustanovljeno za vse slovenske vladi-kov me.
rtuj, okt. iyoi.
Silv. Sen tj u rc min. organist, sklicatelj.
Podporno dru>Mo za sloTen»ke Tiso k oso I te na Duimju bo imelo v četrtek dne 14. novembra 13. svoj občni zl>or v dvorani »Slovanske Besede« na Dunaju, I.

SfSf^i
Jfaznanje.
iAleUanHer Levi Minzi i
Prta In največja tovarna pohiStva ▼«eh vrst.
•t T R S T f~
Udano podpisani usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel
gostilno „Pri Lipi".
TOVARNA:
Via Tesa.
vogal
Via Uaitaaea
ZALOGE:
I Piazza Rosario št. 2 Sls (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM--2K
Toril bom vsakovrstna vina ; dobra razpolago.
stara in nova
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrbuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
(Tene brez konkurence. ^
1L OST HO 7 AIJ CEHE ZASTOI) II FKAIKO kuhinju in prenočišča na Predmeti postavio se na parobrod
ali železnico franko.	^
Hraber Raže m. SfSfSfSfSf(S(S%^l(S(SSfSi^
bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
V uadeji, da me bo slavno občinstvo [>o-Češealo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. DobaHschek,
trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
v	— Se govori Slovenski!	~>-
Novo tržaško mnM pflietie
se je premestilo
s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delle Legna 4.
To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegantne vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično osobje ter vsprejeraa pogrebe kateregakoli razreda po lastni tarifi.
Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri spremljevanju pogrebov na pokopališče.
DELNIŠKA DRUŽBA BiH PIVOVABEN V ŽALCU i LAŠKEM TRGU
v LJTJBIfJANI.
--=i x i—----
Prospekt.
Zvesta svojim v lanskej okrožnici navedenim načelom, pričenja „Ljubljanska kreditna banka" po svojem enoletnem obstanku, v katerem je prav dobro uspevala, svojo prvo akcijo v večjem obsegu; namreč ustanovitev „Delniške družbe združenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani".
Posrečilo se nam je skleniti s posestnikom obeh imenovanih pivovaren pogodbo, ki nam omogocuje spremeniti obe podjetji, katerih izdelki so na Južnem Štajerskem in — zanji čas tudi na Kranjskem splošno priljubljeni, v delniško družbo.
V to svrho ukrenemo potrebne korake, da dosežemo od vlade dovoljenje za ustanovitev delniške družbe pod imenom :

Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani",
katere namen bi bil, obe pivovarni od sedanjega posestnika gospoda Simona Kukeca v Žalcu kupiti in nadalje voditi.
Pivovarna v Žalcu je izdelala po uradnem zapisniku v času
od 1. oktobra 189* do 30. septembra 1899 h! 8.935.— „ 1. „ 1899 „ 30. „ 1900 „ 6.590.— „ 1900 „ 30. „ 1901 „ 6.396.—
pivovarna v Laškem trgu pa v istem času
lil 10.780.—
„ 11.970.- -11.270.—
torej v obeh pivovarnah v zadnjih treh letih povprečno na leto 18.653 hektolitrov piva.
Skupna mera obeh objektov znaša
6 ha 26 ar 17 /«2, od katerih pripada na Žalec 1 „ 15 „ 16 „ , in na Laški trg .5 „ 11 „ 1 „.
Na tem površju zavzamejo poslopja v Žalcu 33 ar in 14 m2, v Laškem trgu pa 47 ar in 50 m2.
Glede cenitve » beli objektov obrnili smo se do gospoda Bohnmila Stanka, pivovarnika in predsednika velike delniške pivovarne v Nuslah pri Pragi, nadalje do gospoda Jana Novaka, družabnika tvrdke Novak & Jahn, tovarne za opravo pivovaren v Pragi-Bubna, katera oba uživata najboljši sloves v čeških pivovamiških krogih.
Oba gospoda odzvala sta se radovoljno našemu povabilu ter se mudila meseca junija poleg dveh naših zaupnikov v Žalcu in v Laškem trgu, ogleduje si natanko <»be pivovarni. Iz njunega strokovnega poročila posnemamo sledeče :
Pivovarna V Žalcu je urejena za letno izdelavo 8000 hI piva.
Varnica je napravljena za 40 hI litja iu zelo praktično izvedena; potrebno vodo daje vodnjak v pralnici in je kakovost te vode za izdelavo piva izvrstna.
V kvasilnici je dvajset sodov za kvašenje a 20 ///; kleti za zalogo imajo pa prostora za 2800 hL
Sladarnice so tri manjše podzemeljske in j; dna večja nadzemeljska.
Po nazoru izvedencev se letna produkcija piva v Žalcu z malimi investijskimi stroški lahko zviša na 15.000 M. V ta namen morala bi se na ie reservovanem prostoru sezidati nova sladarnica in popolniti klet za zalogo-po načrtu, ki je Že izgotovljen.
Pivovarna v Laškem trgu ima varnico za 70 hI litja in novo dosti dobro izpeljano kvasilniCO s 24 sodi za kvašenje.
Kleti za zalogo imajo prostora za 4500 hL so v dobrem stanju in opremljene s primernimi ledenicami.
Sladarnica je na levem bregu reke Savinje v hiši, v katerej je tudi pivovarniška restavracija.
Potrebno vodo dajo trije Studenci, katerih dva sta na lastnem svetu, tretji glavni in najvišje ležeči pa na tujem svetu ; vendar je vporaba istega zemljeknjižno zavarovana.
Pri sedanji uredbi kvasilnice in kletij za zalogo se lahko sklepa na letno najvišjo produkcijo 14.000 hI; vendar bi biJo po nazoru gospodov izvedencev mogoče s primernim zvekšanjem kletij in z napravo nove sladarnice v neposredni bližini glavnih objektov zvišati produkcijo do 25.000 h//
Glede plodonosnosti obeh pivovarn si dovoljujemo na kratko sledeče navesti:
Cena izdelovanja piva v obeli pivovarnah pride povprečno na K 15*20 za 1 hI (v tej ceni so obseženi že vsi stroški za režijo in amortizacijo) prodajna cena je pa K 19.25; tedaj ostane pri vsacem hektolitru K 4.15 dobička, pri čemer se niti ne računa, da je za pivo v steklenicah cena veliko večja.
Kakor spredaj navedeno, znaša letna poprečna produkcija obeh pivovaren 18.653 hl. Ako se vpošteva 12°/0tno osušenje, ostaja za prodajo 16.425 h/ piva in to množino je računati pri sestavljanju kalkula za plodon.osnost podjetja.
Na podlagi predidočili številk in nameravanega delniškega kapitala v neobhodno potrebnem znesku K 600.000 bi se že pri neizpremenjeni produkciji obrestoval delniški kapital z 11*3%. ter sta naša izvedenca trdno prepričana, da poslovni uspehi obeh pivovaren s spredaj navedeno iznremembo in spretnim vodstvom postanejo še mnogo ugodnejši.
Gospoda izvedenca cenita obe pivovarni s posestvom vred. nadalje vstevši vso opravo, sode za zalogo in prevažanje, vendar brez fundasu instruetusa na K 500.000. Fundus instruetus. pivo, slad in hmelj bilo bi posebej upoštevati.
Gospod Simon Kukec. posestnik tvrdke S. Kuketz, se nam nasproti zavezuje da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo, kakor spredaj navedeno, nadalje z vsem fundusom glasom dveh inventarijev, katera imamo v rokah, za sknpno svoto K 550.000 in se izjavlja pripravljenim udeležiti se z jedno tretjino delniškega kapitala pri novi delniški družbi.
Z ozirom na to, da se bode moralo prevzeti tu'di pivo in zaloga druzega blaga še posebej, zvišal se je delniški kapital na K 600.000, razdeljen v 3000 popolnoma vplačanih se na imejitetja glasečih delnic po K 200, od katerih prevzame to je 1000 delnic a K 200 tedaj za K 200.000, gospod Kukec kot plačilo, tako da ostane za subskripcijo samo 2000 delnic a K 200.
Priglasila za delnice podjetja pod tvrdko :
„Delniška družba združenih pivovaren v Žalcu in v Laškem trgu v Ljubljani"
sprejema
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani —-----od 20. oktobra do vštevši 15. novembra t. I. =====—
in veljajo za subskripcijo naslednji pogoji:
1.	A sak snbskriU nt dobi glasom svoje prijave pripadajoče delnice v nominalni vrednosti, to je a K 200.
2.	Pri snbskripciji s<- mora vložiti za vsako podpisano delnico K 40 kavcije, katera se obrestuje od dne vplačila do 31. marca 1902 po 4 °/0 ; •Stalili K 160 je plačati po prejemu oblastvenega dovoljenja za ustanovitev te delniške družbe v obrokih, katere bode določila »Ljubljanska kreditna banka«. Ako bi se ostali znesek vplačal po 31. marcu 1902, je zavezan vsak subskribent plačati ob enem 5 °/0 tekočih obresti od tega dneva naprej.
3.	Delnice so udeležene uže pri poslovanji od 31. marca 1902 nadalje.
4.	V slučaju da bi kak subskribent v določenem roku ostalih K 160 z odpadajočimi obrestmi pri blagajni »Ljubljanske kreditne banke« ne vplačal, konča njegova pravica do subskribiranih delnic, ter je »Ljubljanska kreditna banka« opravičena razglasiti, da je vplačana kavcija zapadla.
5.	Po dovršenemu uplačilu subskribovanih delnic bodejo se iste izročile gospodom delničarjem s tekočim dividendnim kuponom opremljene in uu imejitelja se glaseče delnice.
b. Po preteku za subskrij>cijo določenega roka in po dovršenej razdelitvi bode »Ljubljanska kreditna banka« obvestila subskribente, koliko delnic je odpadlo na njihove prijave.
7. Ako bi se nameravana delniška družba, iz katerega vzroka koli najdalje do 1. oktobra 1902 ne ustanovila, je »Ljubljanska kreditna banka« zavezana pri njej vplačane kavcije 4" 0 obrestmi od dne vplačila p. p. subskribentom vrniti, s čemer se pravica do izročitve delnic in zaveza k prejemu taistih konča.
Ljubljana, dne 19. oktobra 1901.
ljubljanska kreditna banka.
| THE MUTUAL
zavarovalna družba za življenje v New-York-u.
Ustanovljena 1K42.	( isto i zajetima.
Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901.
1.607,625.487.39 kron.
Čisti
dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.909 kron.
Cela pokritim svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. niinisterijalneiiiii plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
ANTON FURLAN
TRGOVEC KOLONI J AL, JESTVIN IN DELIKATES
Trst. trsr S. Franeeseo st.
Asti )
er v C
ukor r
Svoj k svojim!
Zaloga obuvala
v ulici Riborgo štev. 2.
Pozor okoličani in tukajšnji Slovenci ! V mojej zalo najcenejše in okusno
Sprejemam tudi Z a ni nogo brojne j >oroča
Lovrenc \ odo pivec.
m
i:i vdobite na izbor izdelano obuvalo, naročbe po in eri. naročil st* toplo pri-
Zanesljive osebe $
se iščejo za razprodajo patentovanih novostij in izdelkov, ki po \saki redni hiši potrehns.
Kcnku renče izključene, mm
Visoka provizija odnosno stalna plača od 120 do 150 K na mesec zagotovljena. Zastop se lahko ima tudi kot postransko opravilo.
in iz Angleškega od tvrdke James \Vaters & Co. iz Londona v steklenicah razne velikosti in cene. Velik izbor likerjeT tu in inozemskih tovarn, rocollj. rožni kimelj. Maraškin. Coraeao, Creme «1 Anissetle. K«»ol> Coeeola. Alt\»ter itd. Pravi francozki in domači konjak raznih kakovosti in cen. Pravi domači vipavski tropinovec lastnega izdelka po gld. 1.20 liter ?<-r razna domača in inozemska vina kakor namizno vino, istrski reToik v steklenicah po '/, ir l . litra po novi , dalmat namizno vino liter po :12 nvč-, Opolo po iS4 nvč. Istrski rclosk / steklenicah 7/10 po gld. 1.15, vipavski in istrski mnskalcler v steklenicah T po s« nvč. Veliki izbor maršale svetovno-znanih tvrdk Florio <fc Co., Cnratolo Spano & Co., \Voo<lhause & Co. po najnižjih cenah spumant! in sampanjee. Veliki izbor čokoade in kakao tovarn Suchard v Švici in Maršnt Pragi, Kutlerle. Lejet, Velim itd. Pravi angležki in domaći hiskoti. Raznovrstne testnine, kakor ZnideršiČ & Valenčič v II. Bistrici, neapeljske in tržaške. Kavina primes, užigalice in voščilo ibiks) družbe sv. Cirila in Metoila. Vse jedilne reči, koje rabi vsaka družina. Za bližajoče se praznike prijorečam »lav. občinstvu beneške Tave po gld. l.KO klg., tržaške po gld. '.20 klg. Kar je neobhodno potrebno pri vso kej obitelji je naravno sveže surovo maslo, katero vdohivam vsak teden iz Vipave, cera klg. po I gld., kuhano maslo I. vrste klg. po gld. 1.12. navadno II. klg. po UO nvč. Pa ustreženi in olajšam uglednim družinam in odjemalcem sploh, pošljem vkupljeDO blago na vse kraje mesta točno in brezplačno na dom. Blago, katero ne ugaja ali se je po pomoti vkupilo, vzamem diage volje po isti ceni nazaj. Spiejemam tudi poštne posiljatve na deželo. Ceniki na razpolago.
Udani
Anton F ur lun.
Tozor. Krlor pri meni vkupi blaga za najmanj 1 gld.. mu dovolini 2" . odbitek : s tem bode ustreženo vsem onim cenjenim družinam, koji se poslužujejo takozvanih ..Coop-rativ" ; mesečni odjemalci vdobl ob mesecu omenjeni odbitek.
> S
r. prlv. tvornica strojev, brlzgalnic, čelad, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
KLJJIEŠ
Ponudbe na tvrdko:
A C.o, Praga
Gzecb pri Prostievl (Moravsko.)
1134/IL
R. A. SMEKAL-A
Smichov-Prasra
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Vela zaloia krojnega blaga.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
Priporoča vse	v to stroko spadajoče
blago ter jamči za	pošteno in solidno po-Btrežl>o.
Cene stilne	brez podajanja.
V pomoč Salezijancem!
Žrebanje nepreklicno 30. đec. 1901.
EFEKTNA LOTERIJA
za zgradbo
zavetišča in oiojevališča ? Ljubljani
Srečka 50 vin.
Srečke se dobi vaji)
y odfcorovi pisarni ? Ljubljani, Gosposke ulice.
Ka/prodajalcem popust.
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulje! Riborgo st. 25 in v Skednju (Scedna) št. 3ss (naglavni cesti. Sprejema naroebe po meri in za-popra vijanje.
Bo<r i narod I
o
Peter Rehar,
Čevljarski mojster.
v
VIKTORIJA" moderci
Podružnica K.
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti
zmrzlini in priredbo, du na obe strani votlo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeku delati ; izučba lahka in brez inasi-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „VermoreP |>o 1(> kron. „Avstrija1* po :2<> kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— "'godni plačilni pogoji —
Spoštovanjem
A. S 31 E K A L v Zagrebu.
:xxxxx>cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
Na najvišje povelje Njegovega
c. in kr. apostolskega Veličanstva
XXXIV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini.
Ta denarna loterija,
scs?a 16 404 dobitkov v gotovini	'
v sk tir »nem znesku dobitek znaša v gotovini:
ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, ob-142.900 kron. klavni
za
J.
izdeluje in pošilja
Frva sisesice tovarna talkine

Stjepušin ^ 4-
Sisek (hrvatska)
j«sr- To varna je bila odlikovana na svetov-nej pariški razstavi 1900 in na miljenijski razstavi 1896 ""^t
A ehk ilustrovau cenik se pošilja ca zahtev vsakemu brezplačno in franko.
OCGCOCCCCCCCCCO'
PODJETJE Z1M0L0 - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
gospe in gospice
po 50. ;o nvč.. 1 irld., 1*25. 1-30, 1*50, 1-80. 2-20. in 4-20.
Velik izbor
vseli prefiEfitc? za jesen in zimo
in sieer : sukneno in volneno blago, flanela, piket. barhend. maje od volne in bomb;«ža. odeje s pod-vleko ali volne. Vsakovrstni svilnati predmeti za obleke in kintanje. velik izbor trakov, ovratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, niti in kože ter dežnikov.
Velik izbor
se v manflfaitnrnej zalogi
W 200.000 kron
Žrebanje nepreklicno dne 12. decembra 1901. Jedna Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunam, II!.. Vordere Zollamts-strasse . in v loterijskih kolekturab, v tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddel k za državne loterije.
—. v- ■

11 ii »H Minami u i mm.....11 n i"
Častim si javiti slavn. občinstvi!, da sem prevzel s 1. oktobrom t. 1. na lasten račun frCfOVillO Z maitifak-
turnim blagom
sedaj v ulici jfarriera vecchia št. 13
odstopljeno mi od ugledne in dobroznane tvrdke
ustanovljeno ieta 1876.
Pipama : Corso 41
Telefon št. 141
Zal figa: lil. Istitiilo
Telofon št. 14.r»
O 8 S
O 8 8
Sprejeirajo se pogrebi v veliki ghli iu I.. II., III. IV. razreda: prevr zi mrličev v tu-ic inozen stvo ; katafalki v cerkvah za po-
gtebne svečanosti. Izvršuje p. grebe v popolno črni. v zlato
čini, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velik a zaloga kovinskih krsf. navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst; . belo in črno lakiraLih : vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-frei.rnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
tOOOOOi
perila dobiva
JAKOBA KLEMENCA
v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu.
Na zalite vanje
<(<šljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. prostoj
Odlikovan z tlvrmi /hitimi In bronastim i kolajnami
FRAN HLAVATT
ulica Ginlia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
Fran Hitty.
Imenovana trgovina je na novo bogato založena St* snovmi in suknom najnovejše mode ter sosebno s predmeti
perilom in platenino ]>o najzmer-
za krojače kakor nejsih cenali.
Priporoi-uje
tud
i s
M-leži se odam
se slavnemu občinstvu
Alojzij Galperti
naslednik Fran H i 11 y - j a«
jCiša na prodaj
OOO NOVA ĆEVLJARNICA OOO
Cerkvenik Anton-a
v ulici Istria št. 2 (pri sv. Jakobu)
je na Oprinali, v sredini vasi, jako pripravna za gostilno. Poleg- hiše je prostorno dvovisce, hlev in tudi več [ prodaja razne obuvala po najnižjih cenah, zemljišč. Povprašat i je v u r e d n i š t v o j priporočil je se slavnem u slovenskemu
X EDINOSTI*.
občinstvu za obilne naročbe.