Mnoge metafore, ki jih je moè sreèevati ob prebiranju Bo`je besede, se zdijo, ker so `e mnogokrat slišane, precej domaèe. Kljub pogosto le navidezni domaènosti pa skrivajo v sebi izzive, ki so jih v zvezi z Bo`jo besedo v vsej zgodovini do`ivljali Izraelci, posebej pa še Judje, Jezusovi sodobniki. Njihova “domaènost” z Bo`jo besedo, postavo in pre- roki je bila tako globoka, da niso mogli spre- jeti novosti, ki jim jo je oznanjal Jezus. Nje- gova beseda je bila tako daleè od njihove us- taljenosti, da je njihovo `ivljenje zmotil do te mere, da mu ves èas javnega delovanja grozijo s smrtjo, ki jo konèno udejanjijo s pomoèjo rimske oblasti. Od tod izhaja tudi nevarnost, ob kateri bi se današnji vernik, poslušalec Bo`je besede, poèutil preveè do- maèe, v smislu “`e veèkrat slišano” ali “niè novega”. Kot Judje bi utišal Razlagalca, ki vsakega posebej nagovarja po svoji besedi. Zaklad Bo`je besede je neizèrpen, ne mo- rejo ga izèrpati pretekli niti sodobni komen- tatorji, zaradi govorice Svetega Duha, ki po Bo`ji besedi spodbuja vsakega vernika k spoznavanju Boga – k sprejemanju veène- ga `ivljenja (Jn 17,3). Evharistija, kakor jo obravnava Janez v še- stem poglavju, je tema, ob kateri je mogo- èe na prvi pogled zlahka spregledati besed- ne nesmisle, o katerih govori èetrti evangelij. “Domaènost” besednih zvez o kruhu, o Je- zusovem mesu in krvi ter o veènem `ivljenju poslušalcu ne odpira vprašanj o tem, kako je lahko Jezus, ki je Bog in èlovek, kruh (6,48.51a.58), kako je njegov kruh meso in v njem poroštvo veènega `ivljenja sveta (6,51c), kako nam daje svoje meso jesti in kri piti, kako more še nekdo prebivati v meni, ipd. Na ta vprašanja, kot je `e zgoraj omenjeno, ni mogoèe dati dokonènih odgovorov, tudi ni to namen tega sestavka; pomembno pa se je ob teh vprašanjih ustaviti in v njih prepoz- navati Bo`je povabilo k premišljevanju, po- slušanju in udejanjanju Njegove besede.          /     #         Janezov evangelij predstavlja na podroèju postavitve evharistije glede na sinoptike po- sebnost, ki je v tem, da v opisu Jezusove zad- nje veèerje z dvanajsterimi ne omenja posta- vitve evharistije. Tako se vprašanje o mestu, kjer Janez poroèa o tem dogodku, zakljuèuje v smeri, da je, kot ugotavlja Brown (1966, 284-285), eksplicitno imenovan v Jn 6,51c-58. Dejstvo je, da ob poudarjanju u`ivanja Je- zusove krvi in mesa ni mogoèe najti nobe- ne metafore, ki bi dopušèala temo razode- vanja (kakor v 6,35-50). Jesti nekoga meso in piti kri je sovra`no dejanje, hudo kršenje Bo`- je postave. Tako se Jezus tu ne more nave- zovati na niè drugega razen na evharistijo. Druga zaznava evharistije je formula v 6,51: “Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za `ivljenje sveta.” Glede na to, da Jn ne poroèa o besedah postavitve evharistije v kontekstu zadnje veèerje, je lahko to Janezovo poroèilo o postavitvi evharistije (prim. Lk 22,19: “To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.”). Razlika med Jn in sinoptiki je tudi v tem, da Jn poroèa o mesu, sinoptiki pa o )++% 0            12  # telesu, ki se daje. Zelo verjetno je, da je Je- zus ob zadnji veèerji uporabil aramejski ek- vivalent za “to je moje meso”. Ignacij Antio- hijski uporablja meso v mnogih sklicih na ev- haristijo, prav tako Justin v Apologiji. Tako je Jn verjetno najbli`je Jezusovemu izvorne- mu evharistiènemu jeziku. Glede avtentiènosti omenjenega odlomka je mogoèe iskati kriterije na zgodovinski in literarni ravni. Brown (1966, 285-287) pov- zema specialiste za Jn evangelij (Ruckstuhl, J. Jeremias, E. Schweizer, Bultmann) in na podlagi omenjenih sklene, da sta oba dela (6,35-50 in 6,51-58) dve razlièni obliki diskurza o kruhu `ivljenja, oba pa izvirata iz Janezove pridigarske tradicije. Odlomek 6,35-50 ima bolj modrostno obliko, evharistiène prvine pa izvirajo iz kršèanskega reflektiranja snovi. Oblika odlomka 6,51c-58 pa predstavlja ra- dikalnejši premislek diskurza, v katerem je evharistija izkljuèna tema (Brown 1996, 287). Verjetno je bil ta del vstavljen v kasnejši stop- nji redakcije Janezovega evangelija. Dejan- sko tudi lingvistièna analiza poka`e, da se be- sedilo ne razlikuje od ostalega, torej ga je mo- goèe interpretirati v janezovskem kontekstu (Cosgrove, 1989, 524). Za vsebino odlomka 6,51c-58 lahko torej postavimo trditev, da ta prvotno izhaja iz pripovedi o zadnji veèer- ji in je bila naknadno preoblikovana tako, da je ustrezala mestu v Jn 6. Ker gre v osnovi za Jn tekst in še dodatno predelavo, ni ne- navadno, da povsem ustreza mestu v 6. poglavju. Za tako trditev obstajajo razlogi: a) odsotnost postavitve evharistije v Jn 13, b) podobnosti 6,51c s postavitvijo evharistije, posebej z Lk (glej zgoraj), c) jasna referen- ca na evharistijo v omenjenem odlomku (ra- zumljeno kot zadnja veèerja). Evharistièna konotacija je ob prebiranju 6,53 kristjanu zelo blizu. Èe je za veèno `iv- ljenje potrebno jesti in piti Kristusovo telo in kri, bralec to razume v povezavi z udele`bo pri evharistiènem daru `ivljenja. Takšna in- terpretacija pomeni, da gre v tem primeru v Jn evangeliju za premik od tistih poslušal- cev, ki so Jezusa zgodovinsko dejansko po- slušali. Poslušalstvo v tem primeru ni veè mno`ica ob Jezusu, temveè bralci, ki so `i- veli v Janezovem èasu,1 torej tisti, ki se niso osebno sreèali z Jezusom v èasu njegovega ze- meljskega bivanja. V ta krog bralcev, uèencev, je danes postavljen sodobni kristjan. Vpra- šanja, ki se mu lahko zastavljajo v izbranem odlomku (Jn 6,51c-58), so v izziv tudi zanj, kakor je bila v Jezusovem èasu trditev, da je njegov kruh njegovo meso za `ivljenje sveta (6,51c), trda beseda za njegove judovske so- dobnike.  $    "    /                   -   1 Izraelcem ni bila tuja zamisel, da je Bo`ja beseda hrana, ki daje `ivljenje. Obljuba o hra- ni, ki bo dala `ivljenje, se ujema z izraelskim verovanjem, da postava priskrbi `ivljenje tem, ki `ivijo po njej (Sir 17,11; 2Mz 15,26; 5Mz 8,3). Tako so se muèili izpolnjevati jo, Jezus pa ponudi temu alternativo – prihodnji dar Sina èlovekovega. Jezusovi poslušalci, Jud- je, niso imeli te`av z razumevanjem metafore kruha (6,34), za katero so iskali ozadje v iz- kušnji naroda z Jahvejem, temveè s tem, da se Jezus identificira s tem kruhom (6,35.48.51) in še zaostruje dialog, da ta kruh oznaèi kot svoje meso. Uèencem se je beseda zdela trda (6,60) in so zaradi nevere odšli ter niso veè hodili za Jezusom (6,66). Kljub namenu, da ga `elijo po pomno`itvi kruha postaviti za kralja (6,14-15), so nad njim godrnjali in jim je bila njegova beseda v spotiko. Mesija so spoznali nepopolno, njihovo spoznanje se je ustavilo ob polnih `elodcih jedi, ki mine. V pomno`enem kruhu niso spoznali veè kot minljive mane, ki so jo u`ivali njihovi oèetje v pušèavi na poti v obljubljeno de`elo. Ta hrana jim ni zagotovila veènega `ivljenja     (6,49), Jezus pa je med njimi zato, da jim po- dari to novost s svojo besedo in darom sa- mega sebe. To je novost glede na preroka Mojzesa, po èigar obliki so `eleli Jezusovi uèenci ukalupiti Njegovo razodevanje. V kontekstu Janezovega inkarnacijskega principa lahko o tem, kako Kristus daruje svoje meso v hrano, reèemo naslednje: èe je v prvem delu diskurza o kruhu `ivljenja (6,35- 51) kruh metafora za besedo Jezusovega ra- zodevanja v poslušnosti modrosti Bo`je be- sede, ki nasiti in od`eja (6,35), je ta beseda v 6,51c za èloveka otipljiva, postala je meso. Njegova beseda ni le navodilo, tudi ni le po- velje, ki se ob izreèeni besedi uresnièi, temveè postane darovano meso, ki daje Njegovemu verniku veèno ̀ ivljenje. Jesti njegov kruh tako pomeni u`ivanje njegovega mesa in krvi (6,51c.53.56). Sprejeti njegovo meso in kri po- meni sprejeti tudi njegovo besedo, ki je za- poved veènega `ivljenja (6,63b, 12,50). Darovanje mesa v Jezusovih zgodovinskih okolišèinah daje jasen namig na nasilje, pre- livanje krvi. Janez to potrjuje z namero Ju- dov na veè mestih (2,18-20 in jasen namen o umoru v 5,18). Ko Jezus odgovarja Judom na vprašanje “Kako nam more ta dati svoje meso jesti?”, se ne ustavi ob judovskem nerazumevanju o prehranjevanju z njegovim mesom, temveè dodaja še pitje svoje krvi. V tem se Jn ne izo- giba le poduhovljenju Jezusove èloveške na- rave, temveè tudi poduhovljenju evharistiè- nega mesa in krvi. Da bo njegov dar dan šele v prihodnosti (uporaba prihodnjika v 6,51c), spet potrjuje njegovo prihodnje darovanje lastnega mesa (gledano z Jezusove zgodo- vinske perspektive), v kolikor se bo to zgo- dilo po povzdignjenju Sina èlovekovega (3,14-15). Uporaba glagolskega naèina v 6,53.56 se nanaša na sedanjost, za kar obstaja veè razlogov: a) besedilo je kasnejši redak- torski dodatek, ki je vsebinsko domaè jane- zovski skupnosti, medtem ko je bilo pred- hodno besedilo spisano prej (zato v 6,27 Sin èlovekov bo dal jed — prihodnjik); b) bese- dilo je nastalo iz prakse evharistije Janezove cerkve, zato je pisano v sedanjiku; c) naslov- niki verjetno niso mno`ica, ki je Jezusa zgo- dovinsko poslušala, temveè bralci, ki so `i- veli v Janezovem èasu. Z uvodom Resniè- no, resnièno … je z 6,53 napovedana nova razlaga. Ne u`ivati ali u`ivati njegovo meso in kri2 se dotika vprašanja veènega `ivljenja in obujenja poslednji dan (6,53-54). S po- daritvijo samega sebe Jezus izpolnjuje ob- ljubo, napovedano v 6,27. Njegovo meso in kri sta hrana in pijaèa, ki ostane za veèno `ivljenje, nasiti in od`eja (6,35; prim. 4,14). Omemba Sina èlovekovega v 6,53 bi lahko usmerjala v evharistijo v smislu u`ivanja po- velièanega Kristusa, kajti Sin èlovekov je es- hatološki izraz za Jezusa (Turnšek 2000, 73- 75), ki je sicer prièakovan ob poslednjem dne- vu. Za èlovekovo posedovanje veènega `iv- ljenja sta potrebna Njegova kri in meso, smrt pa bo premagana z njegovim dejanjem obu- ditve poslednji dan (prim. Jn 11,25: “Jaz sem vstajenje …”). Od tod ni mogoèe razumeti ka- kršnegakoli kanibalizma, zaradi katerega so se verjetno Judje zgra`ali, ko jim Jezus po- nuja svojo kri in meso. U`ivati namreè kri, je bila huda kršitev postave, ki pa je Kristus ni prišel razveljavit, temveè dopolnit (Mt 5,17). Jezusov dar za `ivljenje sveta je slednjemu dosegljiv le po Jezusovem kri`u (Moloney 1998, 220). U`ivanje mesa in krvi poudarja inkarnacijo `ivljenja in Jezusovo re- snièno smrt, ki postane vir `ivljenja svetu. Izraelci so se hranili z darom postave, Jezus pa hrani ves svet z darom samega sebe. Z raz- liènimi glagoli, uporabljenimi za “jesti”,   (jesti) in  (gristi z zobmi) — po- sebej s slednjim — poudarja, da se Jezusovo meso nanaša na resnièno izkušnjo prehranje- vanja. Posebnost odlomka 6,51c-58 je, da v njem uporablja glagol  , ki ga najdemo le še v dvorani zadnje veèerje v 13,18. U`ivanje    # Kristusovega mesa in krvi je torej resnièna jed in resnièna pijaèa (6,55), dosegljiva po Je- zusovi smrti in vstajenju. Jezusovo darova- nje `ivljenja se tako ne zakljuèi z dogodkom kri`a, temveè se razteza do vstajenja ob po- slednjem dnevu (5,28-29; 6,39.40.44.54; 7,37; 11,24; 12,48). V 6,56 podaja Jn posebnost evharistiène teologije in odgovarja na vprašanje, kaj po- meni imeti veèno `ivljenje. Udele`ba pri ev- haristiji – Njegovem daru – pomeni njego- vo prebivanje (  ) v verniku, v zdru`e- nju z Jezusom in ostajanju v njem. Isti gla- gol je uporabljen tudi v 6,27, ko je govora o hrani, ki ostaja za veèno `ivljenje in ne pro- pade. V 6,56 se glagol ne nanaša na hrano, temveè na `ivljenje, ki ga ustvarja in hrani. # '%            -    Jezusov dar `ivljenja ni neodvisen, tem- veè v tesni povezanosti z Oèetom. V 6,57 Je- zus pove, kaj je vzorec in posledica prebivanja Sina v Oèetu: “…tako bo tudi tisti, ki mene je, `ivel po meni”. Imeti dele` pri Bo`jem `iv- ljenju je za kristjana bistvena vsebina evha- ristije, ki ima pomen zaveze (moja kri zaveze – Mr 14,24). Medsebojno prebivanje kristjana in Boga odseva temo zaveze, ki jo napove- duje Jer 24,7; 31,33 (Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.). Oèetova vloga pri Sinovem darovanju je naj- prej v Oèetovem darovanju `ivljenja Sinu. @e samo poimenovanje “Oèe, ki me je po- slal” (5,37; 6,44; 8,18; 12,49) ka`e na to, da je Oèe zaèetnik vsake Sinove dejavnosti. To dejstvo potrjuje Jezusova trditev, da “Sin ne more delati nièesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oèe; kar namreè dela on, dela enako tudi Sin.” (5,19.) Oèe iz ljubezni do svo- jega Sina slednjemu daruje `ivljenje na na- èin, kakor ga ima on (5,26), in ga daje, ko- mur hoèe, kakor Oèe obuja mrtve in jim daje `ivljenje (5,21). Darovanje `ivljenja je tako Oèetov temeljni dar, zaradi katerega more Sin darovati `ivljenje tistemu, ki ga Oèe pri- vede k njemu (6,44-45.65). Dar `ivljenja je tako po Sinu dosegljiv verniku, ki veruje nje- govi besedi (5,24, 6,68) in se udele`uje obeda Njegove evharistiène mize (6,53-56). Jezusovo razodevanje Oèetovega obraza in njegove vlo- ge pri Sinovem darovanju nam v zgoraj ome- njenih mestih govori o tem, da je Oèe tisti, ki prvi ljubi z ljubeznijo, ki je pripravljena iti na kri`. Ne samo, da je pripravljena le v namenu, temveè je Sin moral takšno ljubezen videti, se je nauèiti od Oèeta, da jo zaradi zgleda pri Oèetu zmore darovati èloveku. V tem se zrcali trditev, da Sin dela le to, kar dela Oèe. Kje bi sicer Sin mogel videti tako popolno darovanjsko ljubezen, èe ne pri Oèetu v nebesih, od koder je prišel in ka- mor odhaja (6,51.58.62)? Mar na svetu, ki zaradi greha ne zna veè resnièno ljubiti, ker ne razpoznava veè resniènega Oèetovega obraza? Jezusovo darovanje `ivljenja na kri`u za `ivljenje sveta je v osvoboditvi èloveka njegove su`nosti od prevar la`i o tem, kdo je Oèe in kdo ni. Janez zato `e v prologu na- pove temo o razodevanju Oèetovega obraza (1,18), ki ga je mogoèe na novo odkriti preko besed in del Sina. Beseda prebivati (  ) torej pomeni no- tranji odnos Jezusa in vernika in je vir ver- nikovega `ivljenja (6,58). Odnos Jezusa z ver- nikom je razširitev odnosa med Bogom in Jezusom (prim 5,21-22.26-27), tako je u`ivanje Jezusovega mesa in krvi ter verovanje Nje- govi besedi dele`enje na odnosu Sina in Oèe- ta, ki daje `ivljenje (NIB 1995, 609). Metafora o kruhu `ivljenja, o katerem Ja- nez govori v 6. poglavju, ponuja odgovor na vprašanje o veènem `ivljenju. Veèno `ivljenje je dosegljivo po Jezusovi besedi in u`ivanju njegovega mesa in krvi – ne zaradi èloveko- vega truda in napora, temveè zaradi Oèeto- vega povabila k veri vanj, ki ga je poslal (6,28-     29). Kruh v prvem delu diskurza (6,35-51b) razodeva Jezusovo besedo z oblastjo, ki more dati `ivljenje (5,26-27), ki je uèinkovita, ker je Bo`ja (prim. 6,27). Verovati tej besedi ver- niku poteši lakoto po duhovni hrani in pi- jaèi (6,35). V drugem delu (6,51c-59) diskurza je meso in kri Sina èlovekovega hrana za veè- no `ivljenje. Meso in kri bosta dana po povz- dignjenju Sina èlovekovega (3,15), po njegovi smrti na kri`u. Dobesedni pomen u`ivanja mesa in krvi Sina èlovekovega vsebuje nez- grešljiv namig na evharistijo v kršèanskem kontekstu. V njem evharistija obsega dobe- sedno hranjenje in pitje. Èeprav je malo ver- jetno, da so v prvi Cerkvi konec prvega sto- letja razumeli evharistijo, kot je razumljena danes, je veèina kristjanov krst in evharistijo razumela najmanj kot èlanstvo v kršèanski skupnosti. Kot pravi Cosgrove (1989, 529), je cilj u`ivanja in pitja v Jn 6,53sl v dejstvu, da udele`ba pri evharistiènem obedu pred- stavlja javno identifikacijo z janezovsko skup- nostjo kot nujen pogoj prebivanja v Jezusu in prejemanje `ivljenja. Vstali Jezus je navzoè v skupnosti, je eno s skupnostjo (Jn 15; 17). U`ivanje Jezusovega telesa in krvi ima za po- sledico dele`enje pri Jezusovem odrešilnem trpljenju in smrti, hkrati pa pri Njegovem `ivljenju, prebivanju v Njem. Sprejetje veè- nega `ivljenja za vernika tako ni le prihod- nji dogodek, temveè je zaradi zakramenta ev- haristije, prisotnosti Njega samega, vstop v ta bo`ji naèin bivanja mogoè `e tu in sedaj. Seznam referenc: Brown, Raymond E. 1966. The Gospel according to John (1-12). New York: The Anchor Bible. Cosgrove, Charles H. 1989. The place where Jesus is: Allusions to baptism and the eucharist in the fourth gospel, New Test. Stud. 35: 522-539. Moloney, Francis J. 1998. The Gospel of John. Sacra Pagina, ur. Daniel J. Harrington, 4. Minnesota: The Liturgical Press. O’Day, Gail R. 1995. The Gospel of John. V: Leander E. Keck, ur. The new interpreter’s Bible, 591-614. Nashville: Abingdon Press. Turnšek, Marjan. 1999/2000. Jezus je Kristus. Maribor: Univerza v Ljubljani. 1. Takšna strategija je obièajna pri Jn pisanju in jo sreèamo tudi na drugih mestih (3,31-36; 6,60-71; 9,18-23). Janezovo pripovedništvo zdru`uje dogodke Jezusovega `ivljenja in Janezove skupnosti (NIB, 1995, 608). 2. Hebrejska miselnost z oznaèbo mesa in krvi oznaèuje telesno celovitost, s èimer je poudarjena inkarnacija Bo`jega Sina.