469. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev«
„l)AN“ izhaja vsak dan — tndl ob nedeljah In praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. url sjutraj. — NaroSnina znaSat v Ljubljani v npravnlStvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'--, četrtletno K 5*—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so v:	pošilja	upravništvu.	»
sk	Telefon številka 118.	:::
V Ljubljani, sreda dne 16. aprila 1913.
Lelo II.
mm
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
>0-
Rusija — največja nasprotnica Nemcev.
Et meminisse juvabit! (Tudi ta spomin — nam bode v korist!) Vergil.
Ako zasledujemo tendenco in ves smoter naše. avstro-ogrske zunanje politike, tedaj si ne moremo raztolmačiti marsikaterih korakov našega ministrstva zunanjih del! človeku, namreč normalno sodečemu, se pokazuje veliko protislovje in nekaka nedoslednost pri vsem dejanju in nehanju našega postopanja! Na eni strani priklopltev novih dežel Bosne-Hercegovine z skoraj izključno slovanskim prebivalstvom — zraven pa suspendirane ustavne prav vice v hrvatsko-slovanski trofcdlnl kraljevini: poleg tega izraženo sovraštvo proti državljanom, ki so po eni tretjini sltfvanske narodnost!!! (Glej postopanje vladne oblasti v Dalmaciji!!)
Ako damo za tezo tem razmlš-ljevanjem latinsko »Cui prodest? (= komu na korist?«) potem si bomo vse to postopanje vsaj delno mogli raztolmačiti. V tej točki nam pridejo odkritosrčni nemški prijatelji na pomoč! — Vsepovsod se je razpravljal, proti Slovanstvu naperjeni govor nemškega kancelarja Bethniann-Hollvvega.
Tudi še neki drugi nemški mož se je nedavno olgasil in se na široko razšopiril, namreč glavni urednik mesečne revije: »Preussische Jahr-biicher«, profesor Hans Delbrlick, kateri brez vseh ovinkov razpravlja temo, da je »največfl sovražnik Nemčije — Rusija«.
Ta učenjak? piše: »Rusija kar po tihotna zaseda obširno Mongolijo ter se bliža Perziji. Enakočasno hoče ustaliti svoj vpliy na Balkanu v tem smislu, da bi zagospodovala brezposredno (direktno) nad Carigradom in — Dardanelami. (Aha! Hinc Hlae lacrimae! Opom. uredn.) ^ Pa’ k° bi začela Turčija ^Zlii — razpadati, se gladna
ES? Ze !®dai Pojavlja za — pričakovano dedščinol!
Čez celo zimo je bila ruska armada — polovično mobilizirana na Avstrijski m Nemčije granici razpostavljena! Avstrija je imela veliko Škodo, ker je izdala v obrambo tega stanja — ogromne denarne svote, da bi si ohranila svoj pomen in veljavo na Balkanu?
Med tem pa le Rusija z veliko lahkoto utrpela te velikanske izdatke in jej je še preostajalo denarnih sredstev — ?a balkanske, voju-loče se države!!
Primorani srno tedaj priznati, da le moč in sila Rusije na gospodar-
skem in denarnem torišču veliko večja, kakor se je to dosedaj domnevalo!;
Težke izgube v Rusko-Japonski vojni, gospodarski neuspehi in polomi za časa revolucijskega gibanja v razsežnem carstvu so se popravili v zelo kratkem času.
Reforme za poljedelce, kakor nevzdržna kolonizacija Sibirije in Tur-kestana napolnujejo ruske žitnice z vrhoma do (strehe) krova! Ne sme se pa pozabiti, da ima Rusija čez 165 milijonov prebivalcev, — torej ravno za sto milijonov več nego mogočno nemško cesarstvo! Ruska armada je že v mirnem času tako velika, kakor vse armade trozvezine skupaj!
Naposled pa, a ne na zadnjem mestu, moramo še upoštevati dejstvo, da je na naravnih zakladih prebogata Rusija v zadnjih dveh letih plačala 400 milijonov nemških mark (blizo
pol miljarde kron) svojih državnih dolgov! Zraven tega pa ima ruska državna banka največje zaklade v zlatu na celem svetu! To se pravi primeroma, da ima ruska banka trikrat toliko zlatega zaklada, kakor angleška banka ali pa banke cele Nemčije!
Vsa ta navedena dejstva dokazujejo v polni meri, s kako nevarnim sovragom moramo računati Nemci na vseh postojankah!« — Tako se izraža potuhnjena nemška bojazen;mi bi radi odkrito odgovorili na ta izvajanja — a nečemo pisati — za državnega pravdnika! Samo eno vprašanje bi stavili učenemu profesorju na ušesa: »Ali gospod profesor ničesar ne ve »o dveh železih v ognju« za časa Bisiuarka — in po dejstvih sodeč mislimo, da železi še vedno žarita — v kovačnici nemškega zunanjega ministrstva — ali ne?«
Teptanje mednarodnega prava.
Velesile odredile še strožjo blokado. — Vele-lesile groze s pomorsko demonstracijo proti Bolgariji. — Nejasni položaj glede Skadra.
IZJAVA KRALJA.
Cetinje, 15. aprila. Zastopnikom velesil je Črnogorski kralj enkrat za vselej izjavil, da odklanja vsako pogajanje glede odškodnine za Skader. Blokada, ki jo izvršuje mednarodno brodovje ne more škoditi niti njemu, niti črnogorskemu narodu in ga tudi
U«iplr?v. da bl se Skadru odpovedal. Oblegovanje Skadra se bo nadaljevalo, če tudi odide vsa srbska armada.
Kotor, 15. aprila. Razmerje med kraljem in ruskim poslanikom Gie-som je postalo tako napeto, da sta prekinila osebne stike.
ODŠKODNINA ZA SKADER.
Berlin, 15. aprila. Državni tajnik Jagov je izjavil, da smatra skadersko vprašanje za definitivno rešeno. Na Dunaju pa kljub temu še ne vedo, kako je s to stvarjo. Baje so velesile odškodnino že zvišale in ponujajo 30 milijonov frankov. Toda razpoloženje v črnogorski armadi je takšno, da se kralj ne bo mogel lahko odločiti sprejeti predlog velesil. Tudi se ne ve, kaj bo sedaj počela srbska armada.
NASKOK NA SKADER.
Kotor, 15. aprila. Narod še ne ve, da mislijo Srbi zapustiti Skader. Vse pričakuje glavnega naskoka na Skader.
Kotor, 15. aprila. Iz Cetinja odhajajo neprenehoma vojaški in muni-cijski transporti proti Skadru. Pričakuje se novega generalnega na-* skoka.
Belgrad. 15. aprila. Izpred Skadra poročajo, da se je bombardiranje mesta zopet pričelo.
V	SKADRU NEZNOSNA BEDA.
Dunaj, 15. aprila. »Reichpost« poroča, da jedo ljudje v Skadru travo, pečejo kruh Iz prediva in pepela. Starci in otroci so pomrli. Poveljni-štvo vodi baje Albanec Oluš Loja.
DUNAJSKE ŽELJE.
Dunaj, 15. aprila. Posledice blokade se že kažejo. Cena živil je znatno poskočila, ker sr ne more novih dovažati. Bati se je, da nastane v deželi lakota. Ljudstvo je vsled tega potrto in mu je prešlo vse vojno navdušenje.
Dunaj, 15. aprila Velesile bodo morda dovolile, da se blokada razširi do Drača. To je avstrijski predlog.
USPEŠNEJŠA BLOKADA.
London, 15. aprila. Tu se govori, da dobe poveljniki mednarodnega brodovja, ki blokira črnogorsko obal, nova navodila za uspešnejšo blokado.
VELESILE, SRBIJA, SKADER.
Pariz. 15. aprila. Francoski in ruski poslanik sta prav prijateljsko svetovala Pašiču, da naj se odpokličejo srbske čete izpred Skadra. Angleški poslanik je pa izjavil, da Anglija zahteva, da Srbija odpokliče svoje Čete, sicer izgube vse simpatije Anglije. V ministrskemu svetu je kralj Peter protestiral proti nastopu angleškega poslanika in izjavil, da Črne gore ne more zapustiti. Ker je pa Pašič pov-darjal, da mora Srbija skrbeti, da si ne nakoplje Avstrije na glavo in zagrozil z demisijo, je zmagalo mnenje, da se odpokličejo čete izpred Skadra.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»A jaz sem tista, ki ste ji umorili sina... Tak dajte, spomnite se!«
»Moj sin me Čaka... najdem ga...«
Ciganka se je zasmejala.
»Tvoj sin je mrtev!« je dejala. Grof De Monklar je zarjul z Krozovitim glasom:
»Kdo pravi, da je mrtev? Tega nočem! Nočem, da ga umore! Pustite ga, podle duše! Oh, lopovi!«
Ciganko je popadla groza; na-Klo je skočila nazaj.
Kljub temu pa je nadaljevala s svojim rezkim glasom:
»Vseeno ti pravim, da je mrtev 1 Tvoj sin je mrtev!«
»Mrtev!« je ponovil nesrečnež. Njegov gnjev je odjenjal mahoma, in začel je trepetati po vsem životu.
»Mrtev! Na vešalih visi! In ti sam si ga obsodil!...«
Monklar si Je pritisnil dlani na zareče Sence:
obsodn'" ne-‘ - ne jaz! Ti, si ga mpnih V Prekleti pop, ti, peklenski
E5V n K^?ril mojega otroka! Mi-
' ie,	sina!«
hil r, ^ 1 Vi' hr°Pel. Padel ie bil na kolena. Njegov gias je bil takšen, da bi bil genil tudi najtrje srce
do trepet_a. Ob Cigankinih besedah se mu je obnavljal s kruto točnostjo prizor, ko so vlekli sina izpred njegovih oči.
Ciganka je bila pijana divjega veselja.
Resnica je prekašala še daleč pjene sanje!
Molčala je nekaj minut, vdajajc se edini sreči, da more gledati to bolest in pasti z njo svojo dušo.
Veliki profos se je vlači! po kolenih, bil s čelom ob tla in kričal; strašni, brezzvezni glasovi, podobni tuljenju zaklane živine, so mu bruhali izza nabreklih ustnic.
Nato pa se je izvršil z nenadnostjo, ki je lastna bolnim dušam, nov preobrat v njegovih možganih. Nehal je ihteti; vstal je in pogledal začudeno okrog sebe.
»Zdaj je čas, da končam!« je zagodrnjala ciganka.
Stopila je k norcu.
»Pojdite z mano!« je dejala.
urof De Monklar se ji je dal poslušno odvesti za roko.
Postavila ga je k zidti, pod zanjko.
»Kje je moj sin?« je vprašal, spomnivši se polujasno, kaj mu je obljubila ta žena.
»Tvoj sin je mrtev!« je zarjula ona. »Umorila sem ga jaz! In zdaj umri tudi ti!«
Ta hio pa je nekdo potrkal z vso silo na vrata: nato je začel raz-bijatu kakor da jih hoče vlomiti.
.Ciganka nj slišala tega.
V	pijanosti svojega sovraštva je ponovila:
»Umri, kakor jc umrl tvoj sin, ki sem ga umorila jaz!«
Zanjka je zdrknila velikemu pro-fosu okrog vratu; toda ravno v hipu, ko je hotela vzkrikniti v svojem zmagoslavju, je začutila, da je prijel grof njo samo za grlo.
Prsti velikega profosa so se ji zagrebli v vrat kakor žeblji...
Hropel jc zmedeno:
»Ali! Ti si ga umorila! Ti si storila to, copernica!...«
Ciganka ga je sunila z vso močjo od sebe... toda njegovi železni prsti so ostali zagrebeni y njenem vratu, in zdelo se je, kakor da se pogrezajo vsak trenotek globlje vanj.
Zagrgrala je ... udarila z rokami po zraku... oči so ji stopile iz jam... in zdajci ji je padla glava ohlapno na ramo.
Veliki profos je stiskal dalje ... toda z gesto, v kateri ni bilo jeze, zdaj je bil že pozabil vso to strahoto!
Razbijanje po vratih pa med tem ni prenehalo; vdrla so se s hrupnim treskom ... Zdaj je veliki profos izpustil cigankino truplo, ki je padlo težko k njegovim nogam, ter pogledal moža, ki sta planila vsa zasula v bedno stanovanje.
Bila sta Manfred in Lantnd.
Kakor bi trenil, je Lantnč snel grofu Monklarju zanjko, ki mu jo je bila položjja starka okrog vratu.
SKLEPI P0SLAN1ŠKE KONFERENCE.
London, 15. aprila. Za slučaj, da bi hotela Bolgarija zasesti Carigrad, je poslaniška konferenca v Londonu sklenila pomorsko demonstracijo z izkrcanjem evropskih čet. (Kakor se vidi, je poslaniška konferenca v Londonu se sešla zato, da tepta najpri-mitivnejše določbe mednarodnega prava.)
ZOPET INTERVENCIJA.
Pariz, 15. aprila. Tu se poroča, da bodo velesile v Sofiji nasvetovale, da pregovore bolgarsko vlado, da naj preneha s sovražnostmi na čataldžk) črti.
BOLGARSKE ZAHTEVE.
Sofija, 15. aprila. Bolgarska je pripravljena opustiti vse napade na sovražnika pod pogojem, da ji velesile garantirajo, da dobi Rodosto in vojno odškodnino.
IZMAIL KEMAIL IN BERCHTOLD.
Dunaj, 15. aprila. Načelnik začasne albanske vlade Je dospel sem in obiskal večkrat grofa Berchtolda, ki se ni mogel Izmal Kemala dovolj nagledati in je izrazil željo, da bi ga rad večkrat videl. Albanec je konfe-riral z visokimi zastopniki diplomacije, Člani albanske vlade se gredo kazat v London.
»AVEROV«.
Carigrad, 15. aprila. Vse vesti, da je »Averov« nasedel so neresnične. Najbrže se je to zgodilo le z neko trgovsko ladijo.
Slovenska zemlja.
Iz Žalca.
Pred nekai dnevi sem sc peljal od Celja pa do Maribora. Vožno sem moral večkrat — iz trg. vzrokov — prekiniti. Ko pridem v soboto na enO postajo južno od Maribora, prideta pred menoj k blagajni dva gospoda
—	duhovnika. Tja do blagajne sta se pogovarjala slovensko in kaj živo mahala z rokami po zraku. Mislil sem da se bosta stepla. Ko pa pride najstarejši k blagajni, zahteva:	»Eine
Karte II. Klasse nach Laibach.« »Sedem kron dvajset« in sarkantičen usmev na uradnikovem licu. je bil točen odgovor. Ko stopim jaz tja in smeje vprašam, j® li g. uradnik Slovenec, mi odgovori: »Ich versteh nur wenig«. Ostrmel sem, a kmalu sem vedel in izprevidel, kako nesmrtno klofuto sta dobila gospoda na lastnih tleh — od poštenega Nemca. Čast možu!
Iz Maribora.
Velik koncert, ki sta ga priredila »Sl. čitalnica« in »Glas. društvo«, letos ni uspel tako. kot druga leta. Nekaj so krivi temu prireditelji sami, po veliki večini pa škandaloz-
Posamezna številke 6 vinarjev.
M	Uredništvo	ta upravnlStvo:	a*
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,
Dopisi se poSIIJajo uredništvu. Nefranlrtrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračalo. Ze oglase ■e plača: petlt vrsta 15 r, osmrtnico. .vslana 'o «h vale vrsta 80 v. Pri večkratnem .giaSan;« s:	pust. — Za odgovor Je priložiti
s::	Telefon	Številka ■ H
»»»»—** »rr
na malomarnost naših »narodnih« krogov. Reklama je bila premajhna, s tem je dana potuha našim Slovencem. Program je imel malo preveč Smetane. — Overtura k »Libuši« (veliki orkester) je ugajala in žela mnogo pohvale. Polka in sklep, zbor iz »Prod. neveste« (meš. zbor) sta bila dobra. Fantazija iz Parmove »Ksenija (vel. ork.) je ugajala. Isto-tako Dvorakovi slovaii. plesi št. 8. in Čajkoskyja fantazija iz »Onjegi-na« (oboje vel. ork.). Ferjančičeva »Toni solnce« in Sclnvabova »Zlata kangljica« (meš. zbor) sta žela mnogo pohvale, kar je bila v prvi vrsti zasluga gospe Drof. Družovi-čeve (solo). Jenkov »Zbor ciganov« (meš. zb. in vel. ork.) je tudi ugajal. Orkester se nam je zdel začet, nekoliko premočen. Orkester je dirigiral g. Koudelka, zbore g. prof. Družo-vič. Radi bi bili slišali tudi mlajšega Ipavca. Kadar bo zopet kak koncert, mu daite še morda večji del iz kake simfonije slovanskega mojstra. Občinstva je bilo zelo malo. Orkester je imel 56 godcev, zbor, na kterega smo bili drugače tako ponosni, samo 41. Upamo, da se uresniči govorica, ki pravi, da prihodnje leto zbora ne bo več. To bi bila za nas vse
večna sramota!
-pc.—
Štajersko.
Klerikalna doslednost. Klerikalci bi radi nas in naš narod učili doslednosti. Vsak dan trobijo v svet, da so oni najbolj zavedni in da oni največ store za to, da bi se tudi o-stali Slovenci naučili temu. Mariborski gospodje krog »Straže« in »Sl. Gospodarja« zabavljajo vedno na »liberalce«, da ne podpirajo domače ljudi. Pa poglejte, kako so ravno ti gospodje narodno »dosledni«:
V	Mariboru ste dve slovenski brivnici. ena »a Tegethoffovi cesti, druga na Koroški, tik poleg Cirilove tiskarne. Pa kaj delajo ravno slovenski duhovniki?! Hodijo raje v nem* ške. protestantovske brivnice. To se ni zgodilo morda enkrat — ne, opazujemo to že par tednov sem. človek bi mislil, če jim je eden brivcev preveč liberalen, bo jim vsaj oni drugi ugajal. Ja, ja — klerikalno narodnjaštvo še nidkar ni bilo kaj vredno!
H konkurzu v Laškem trgu. Naši nemčurji za izgovore niso nikoli v zadregi in farbati znajo javnost, kot še cigan ne. Sedaj bi radi vso stvar laškotržke »Kasse« ublažili s tem, da trobijo v svet, da je ves polom Drolc zakrivil, ker je bil — predobrega srca. Pisali smo že zadnjič. da je bil Drolc pomagal .bivšemu ravnatelju pivovarne do posojila 72.000 K, dasi je bil ta že prezadolžen in, da do danes ta svota še z obrestmi yred ni vrnjena. Ker Drolc ni hotel iztirjavati in uničevati dolžnika, jc bila svota naraščala vedno
»Prišla sva baš o pravem času,« je rekel Manfred.
Lantnč je gledal par trenotkov molče na truplo stare ciganke, ki je bila nekdaj njegova mati.
Zdelo se je, kakor da bi hotel vprašati mrliča., kakšna je skrivnost, ki jo je odnesla starka s seboj v večno molčanje smrti...
In kljub težkim sumnjam, ki so v njegovem srcu obtoževale ciganko, je čutil Lantnč, kako mu drči po licu debela solza.
Nato se je vrnil njegov pogled h grofu De Monklar.
In povsem naravno, kakor da ga more norec razumeti, je dejal z žalostnim glasom:
»Pojdiva, oče ...«
Norec ni slišal, ali pa ni razumel tega imena.
Napor, s katerim je bil zadavil staro ciganko, je bil strl njegove moči.
Z mrklo poslušnostjo se je dal odvesti.
Manfred in Lantnč sta bila zdaj v prostorni, slabo razsvitljeni sobi.
Naoknice so bile zaprte, zastori spuščeni, dasi je bil svetel dan. V sobi je vladala tema, s katero se je boril samo medli, rdečkasti plamen sveče.
Ta sveča je gorela ob postelji..
»Sedite, oče,« je rekel Lantnfi resnobno, ko je stopil v to sobo.
Peljal je grofa Monklarja k naslanjaču, in revež je sedel mirno, kakor da bi sanjal o daljnih rečeh...
zelo daljnih prizorov, ki ga je imel pred očmi, ne da bi ga videl...
Kakšen prizor!
Lantnč se je v silni razburjenosti približal postelji, dočim je stal Manfred z«odkrito glavo in povešenim čelom poleg grofa Monklarja...
Ob posteljnjaku je klečala deklica, skrivaje glavo med dlanmi, in ihtela z žalobnim, rahlim glasom.
»Aveta!« je zamrmral Lantuč z glasom, dušečim se od tesnobe.
Deklica ga ni slišala in je jokala venomer, rahlo, brez kričanja, kakot da ji pušča žalost jedva še toliko moči. da more plakati...
Lantnejeve oči so se uprle na posteljo...
Pod belo rjuho so se risale oblike mrliča...
»Uboga Julija!« je zamrmral mladi mož. »Uboga žena mučenica! Umrla si od smrti njegove, ki si ga ljubila! Grmada Štefana Doleta je sežgala moža in umorila ženo... Zveri, ki so vprizorile zločin, da so umorile velikega misleca v imenu svojega boga in imenu svoje podle in zločinske vere, ne vedo, da so umorile tebe z istim dejanjem! Mrtva si... bolest te je umorila ... toda glej, že si maščevana... zakaj eden izmed njih, ki so preganjali moža tvoja ljubezni sedi tu, pred tvojim mrtvim truplom, kaznovan kruto, strašno... in to je tisti, ki je bil najmanj kriv J«
(Dalje.)
huje in huje in dovedla Konečtio do poloma. Ta stvar se kaj čudno bere. kajti danes stoji, da ni ravno ta slučaj dovel do poloma, marveč, da je še cela kopa drugih svot, ki je zadala zadnji sunek. Ali so tudi te narasle iz — napačne usmiljenosti.
Iz Maribora prinaša »Sl. Narod« v zadnjem času precej ostre dopise na naslov tamošnjih Slovencev. V nedeljski številki čitamo na pr. v notici. ki obravnava govorico radi dvo Jezičnih raznih listov na postaji Maribor, par prav gorkih, o slov. malomarnosti. ki pusti raje, da žvižga re-negatski bič. kot pa, da bi se pričelo z resnim odporom. Ta pisava hi nas morala pravzaprav razveseliti, samo bojimo se, da ne bo zopet par gospodov zahtevalo od glavnega uredništva »Sl. Naroda«, da mora dajati take dopise — v koš, kot se je baje to zahtevalo (in tudi storilo! Op. poroč.) lansko leto, dasi naša meja res nujno potrebuje — v prv.i vrsti jasnih, brezovinkarskih besed. Vederemo!
Iz Ptuia poročajo, da so ata Brenčič mlajši sklenili, da se na prihodnjo jesen ne bodo več z žrebcem v Ptui vozili, marveč da bodo jahali. So rekli, pravijo, da so rekli, da hodijo na Dunaju že dolgo časa sem v »rajtšolo«, pa da se še niso mogli več naučiti kot, da padejo na drugi strani iz sedla, če na eni gor zlezejo. Če bi bil »koc« zadosti, so rekli, bi že šlo. Ampak koc je pre »pauarsk« za drž. poslanca in pa cekarja tudi ne bi mogli kam drugam dati. (G. Brenčiču priporočamo, da si za svoje dijete kupijo v Schon-brnnu — kamelo. Op. ured;)
Vremenske izpremettlbe zadnjih dni na mnogih krajih ne bodo brez slabih posledic. Od marca sem smo imeli zelo toplo, tako, da nihče več ni mislil na zimo. Pa kako tudi? Vse zeleno, vse v najlepšem cvetu in vrhu tega tako krasni in topli dnevi! April nas je letos zelo neljubo presenetil in marsikakšen up je šel po vodi. Posebno sadje bo najbrže silno trpelo. Sneg sam bi ne bil tako nevaren, ampak ostri mraz zadnjih nočij, je zamoril večino cvetja. Tudi 7. zelenjavo bo slaba. Večinoma jo bo treba novo posaditi. Prej se je že vobče želelo nekoliko mokrote, zdaj pa postane pogubna na mnogih krajih.
Tatinska družba. Vsa brežiška okolica je v strahu in skrbeh. 2e nekaj časa sem jo vznemirja tatinska družba, ki prihaja preko meje ropat in krast. Pred par dnevi so okradli posestnika Vratiča iz Brežine za 160 K gotovine in več drugih vrednosti], posestnico Ano Stergar za 200 K gotovega denarja in mnogo vrednostij, a pri trgovcu Krošelju v Dobovi so vlomili v trgovino in odnesli polee gotovine tudi blaga za vsega skupaj 4200 K. Vse to izvrže v noči. Kakor pridejo, tako tudi zopet izginejo — brez pravega sledu. Do sedaj se je edino le dognalo, da obstoja tolpa iz 5 do 6 mož, ki Imajo seboi tudi voz, na katerega nalagajo pokradeno blago. ter. da so jz Hrvaške. Orožniki so pridno na delu in upanje imamo, da nas kmalu rešijo te pokore.
Celje. Prvi redni gostilniški koncert »Narodne godbe« se je v nedeljo izborno obnesel. Godba je igrala precizno pod novim temperamentnim vodstvom g. kapelnika Engerat. Da smo v Celju zopet oživeli in pomladili »Narodno godbo« je pa v prvi vrsti zasluga g. Brenčiča. Njima obema srčna hvala. — Pov-darjati pa moramo tudi, da bi bila godba še veliko boljša, ko bi Celjani pristopili godbenemu društvu kot
FRANCE STA JER:
Samomorilec
Tragedija futurista v 4. impresijah.
(Dalje.)
Ali ni torej res vse mache?
Eni spretnejše prekrivajo, prebarvajo vso stvar...
Zato pravijo ljudje: to so umetniki... A drugi so lahkoživnejši; pa Jih natolcujemo, češ, mache, mašini-sti: lasovlečke!!
Bodimo konkretni. Velikan je Goethe, detto Schiller, Shakespeare, Tolstoj, Voltaire.
In slednji se čudi, češ, Shakespeare je koncem koncev samo pijan divlak! Tudi Tolstoj se čudi, češ, neverjetno, da fascinira ta klepetav jangleški igralec, ali karkoli je že bil, ki je čul o vseh stvareh zvoniti, pa ne ve, kaj in kako... Bielohlawek pa je okrcal Tolstoja, češ, oni so star bedak!
In tako se lasajo svetovni ženiji, svetovne kapacitete.
Ali si bral Goethejevega: »Fausta«? Ali Te Je naslajal pl. Schiller? Poslednji je bombastično patetičen, pn je dramatik. Goethe le Hrik, Udobno je živel. Je bil lep fant. Punčare so ga ljubile. Pa Je pisal. In vsled te zaokroženosti, ker ni nikdar. nikoli in ničesar stradal, Je oq Višek klasičnosti,,,
redni člani, fn s tem godbo tinancl-jelno in moralno podprli. Upamo, da se to tudi zgodi.
Trbovlje. Na vsestransko željo se velezabavna igra »Njen korporal« katera Je žela preteklo nedeljo toliko smeha in igrala z velikim uspehom ponovi v nedeljo 20. t. m. po znižanih cenah v dvorani g. Forteja. Upamo, da slavno občinstvo ne zamudi prilike ogledati se zadnjič v seziji te veseloigre, katera je imela toliko zabave. Tudi tokrat bo slavno občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička in s tem pripomoglo par krone ha altar domovine.
Dnevni pregled.
V	čagt in veselje si šteje »Slov. Narod«, da se vojskuje proti slovenski mladini. Včeraj se je namreč kakor je obljubil, lotil »preporodov-cev« in Jih je obdelal v tistem tonu. kakor predvčerajšnjim nas. Na ta napad bo odgovoril »Preporod« in pa naša mladina — mi pravimo le: to. kar ie včeraj pisal »Slov. Narod« o naši mladini je škandal, ki mu ga ni para. Ako bi tako pisal vladen ali klerikalen list, bi s.e ne čudili, ampak da piše tako proti slovenski mladini — dnevnik, ki hoče biti naroden in napreden — to je sramota. »Narod« naravnost poziva oblast, na) poseže po mladini. In ti ljudje pravijo, da mladino »ljubijo«. — Da nar. napred. stranka nima za seboj mladine, je znana stvar. Ako pa bo tako pisalo nje glasilo, pojde vsa mladina proti nji. Sai se da konečno o vsem pisati in debatirati — ampak danes klicati oblast na mladino zaradi jugoslovanskega navdušenja — to le pravo — denunciranje. Saj »Narod« na vse mogoče načine na-migava. — Kaj vas pa briga mladina? — Ako ni vaša — niste zanjo odgovorni. — Pravite, da škoduje stranki. Vi ste se je vendar odrekli, torej ste brez skrbi. Zgoraj dobro vedo. da ni vaša. Ako kličete oblast zoper njo, s tem pokažete le svoje »praktično« jugoslovanstvo. Značilno je, da so pustili mladino drugi pri miru. — »Narod« pa jo je napadel in namignil vladi češ:	primite jih,
mi bomo z vami. Tako si žele gotovi ljudje dobiti naklonienost vlade — za ceno mladine! Bojimo se, da se špekulacija ne bo obnesla — stranka pa bo brez vlade in brez mladine.
»Kakor steklega psa« bo preganjal »Narod« »Preporod«, »to tiskano cunjo, ki ne more doživeti drugega konca, nego da bo crkal na gnojišču.« Tako piše »Slov. Narod«. »Narod« bo prihranil policiji delo in bo prvi slovenski list, ki bo podpiral vlado pri njenem boju zoper navdušeno slovensko mladino. Čestitamo mu k temu poslu, ker menda drugega dela nima.
Kako Nemci bude navdušenje za svojo armado, kaže zadnja številka znanega ilustriranega lista »Leipzi-ger Illust. Zeitung«. Ta list je prinesel veliko ilustrirano prilogo, v kateri Je popisana nemška armada, nje zmage, zgodovina in sedanja uprava. Vse je preračunjeno na to. da se vzbudi občudovanje te velike armade. Vsa Nemčija je v službi armade
—	armada v službi vse Nemčije. Tako širijo Nemci smisel za nemško slavo — in hočejo s tem opravičili svojo milijardo, ki jo potrebujejo za stroške. Nemci se znaio bahati — in znajo biti ponosni — na Turškem pa so jih' Balkanci — premagali.
»Štlmce« piskajo In hočejo učiti Slovence pravičnosti. Pravijo, da se nemškim šolam na Kočevskem godi
s ctij *-T~w »pr
A| ni to povsem naravno? To ni Kolumbovo Jajce! In niti megalomanija me ne muči, če izjavljam, resno in slovesno, da bi jaz pod istimi pogoji tudi ustvaril — če bi ustvarjal do sveže starosti 82 let — podobno večno delo, neusahljiv umotvor!
In zakaj ni Goethe mache? Ker pripovedujejo literarni historiki — Bog jjh živi mimogrede — da se je izpovedoval v svojih spisih in pesnitvah!
Slikar: (zasmehi ji vo) Ti sl čeden prerok futuristov, ljudi, ki jim bo nudila umetnost veselo dvigajoč užitek...
Dramatik:	Jaz	sovražim
breznadni obup, mučno grozo... Jaz sovražim ljudi. In če se kljub temu prijazno nasmehnem in poklepečem s tem ali z onim, činim to vsled tega. da zbiram snovi, in se lahko norčujem iz njega. Navidez se norčuje kajpak oni iz mene. ker se mu dozdevalo histerično smešna moja navlaščna protislovja, clownska wat-teauieva megalomanija, nedosledna prepričanja, verska, predrzne novotarije politične, nestalnost, sladostrastno«^ futurizem v mojem zmi-slu...
Zato me pokroviteljstvo zasmehuje, naravnost ali zahrbtno... ampak božanstveno Je bilo že od nekdaj lipov bog. In primem les t« ga
krivica, lako govore ljudje, ki ne dajo slovenskim otrokom na Koroškem nikalcega pousa v slovenskem jeziku in že desetletja preganjajo narodne učitelje.
Clevelandska Amerika v Avstriji prepovedana. Poštni debit je odvzet amerikanstcemu slovenskemu listu — »Clevelandska Amerika«. List je napisal tu in tam kako resnico. ki jo v \vstriji ne smemo niti zapisati niti slišati — zato mu je k nam prepovedan dohod.
Ljudsko šolstvo. Imenovani so: M. Požar, Slap; Frančiška Zupančič, Medvedje brdo; Flizabta Pečar, Palčje; Robert Herbe, log: Leopol-dina Tomšič, Ribnica; ravnatelj J. Turk prevzame zopet vodstvo ljudske šole v Sp. Logatcu. Urtde se šolske razmere v šolskem okolišu Sv. Peter pri Ljubljani; v KoMelu se ustanovi ekskurendna šola; ljudska šola v Podbrez[u se razširi na dva razreda; nova šola se zgradi v Goričah; ljudska šola v Ubeljskem se razširi na dva razreda.
Iz se]e deželnega odbora dne 14. aprila 1913. Naslov nadpaznika se podeli Blažu Papežu, pazniku v deželni prisilni delavnici. Pomožnim paznikom se imenujejo Oroslav Slapar, Karol Majce, Avgust Lavrič in Rudolf Šolar. Za uradnike v prisilni delavnici se uvede uniforma. Za yra-tarja na deželni blaznici na Studencu se imenuje Ivan Jeriha. Odda se 10.500 potočnih postrvi in 3000 ame-rikanskih interesentom po znižani ceni iz ribogojnega zavoda gospoda župnika Kleindiensta v Begunjah. Zgradba mostu na okrajni cesti Borovnica—Brezovica se odda ponudniku Krvina & Dolničar. V cestni odbor Radeče se imenujeta zastopnikom deželnega odbora Ludovik Bajc. župnik v St. Janžu in Janko Simončič, tajnik okrajne posojilnice v Radečah.
»Preporod« prepovedan. »Preporod«, ki se je zadnie čase širil med srednješolsko mladino, je deželni šolski svet na vseh srednjih šolah prepovedal.
Železniška nesreča. Preteklo ne. deljo okrog pete ure zjutraj so našli na železniški progi na postaji Litija Ivana Vladiko, sina železniškega uslužbenca Adolfa Vladike, mrtvega. Truplo ie ležalo počez čez tir in glava ie bila od trupla odtrgana. Nekoliko slaboumni deček se je že prejšnji zvečer odstranil od hiše. Sodi se, da je taval po železniški progi, kjer ga je nočni vlak povozil.
Požig. Dne 4. t. m. zvečer je začel goreti kozolec posestnika Franceta Osredkarja iz Velikega Mengša. Kozolec je bil na samoti in je zgorel popolnoma s slamo in s šenom vred. Škoda znaša 2000 kron; Osredkar je bil zavarovan samo za 1600 K. Kakor se sodi, gre tu za požig.
Kolo mu odpeljal. Trgovec z lesom Dionizij Brahiroli iz Šent Jošta pri Vrhniki je dal dne 7. t. m. pri Vrhniki, svoie 100 kron vredno ko-
lo	svojemu delavcu Štefanu Preglju z naročilom, nai ga pripelje nazaj. Pregelj je lepo sedel na kolo in se odpeljal kakor burja. Vendar mu ni niti na misel prišlo, da je kolo tuja lastnina, katero mora vrniti. Pregelj je izginil s kolesom neznano kam. Najbrže ga je kje prodal. Kolo ie izdelano v neki italijanski tovarni črno lakirano in ima na obeh kolesih zavore.
»Ban« v Vipavski dolini. »Dan« se je pričel tudi po Vipavskem dobro širiti. Ljudstvo ga z velikim zanimanjem čita. Razprodaja se pri naprednem trgovcu g. Hinkotu Gra-brijancu v Vipavi.
obtešem, zrezljam v duhu, kakor ml ugaja...
Slikar:	(ne	more prikrivati
vtisa).
Dramatik: In če se kadi to komu v nos, kaj mi mar? In da se izogibljejo kržljavih duševnih pritlik jasni pojmovi...? To je ravno moj rudnik!
Slikar: (ga zre začudeno dobrodušno) Vince, kdaj si mu pa zlezlo pod kučmo, da stresa moj prijatelj tako navlako?!
Kako si dejal popre]? Oklenil sem se v umetnosti, kakor se lovi za robido, ki pada v Jarek ...
Dobro bi bilo, če bi jo povprašal za svet... Ze itak pravijo ljudje, da si domišljav bebec, ki sam ne ve, kaj hoče... skratka, da si diplomat v inkognito.
Dramatik:	Priznavam...
priznavam vse ... kajti živel Je mladenič in iskal večnost. Proučeval kulturo grško, barve Praksitela.
Videl Rim Je katolikov... in vsesaval temne globočje barve Isra-els-ove... Ovijal ga je s čarobno mavričasto meglo Turner.
In ko se mu Je zjasnil obseg celote, se je prijel za vročo glavo: In Je bila plešasta... In ko je začel še Jedenkrat o tem premišljevati, o Čemur je dozdal razmotrival, je spoznal, da mu je opešal spomin, in, da misli samo. kaj bo jedel pil in kle
Velika množina dobrega vina Je še sedaj na Vipavskem, zato opozarjamo vinske trgovce in krčmarje, da se oskrbe z dobrim vipavskim vinom, kateremu Je sedal prav nizka cena, namreč 44 K hektoliter.
Avtomobilsko poštno progo o-tvorijo s 1. Julijem 1913 na državni cesti Gorica—Vipava—Postojna. Tozadevna koncesija je že podeljena g. Bolkatu iz Černič in g. Karlnu Mayer grajščaku v Ložah pri Vipavi.
Z zidanjem sniodnlšnlce v Vipavski dolini sj prične uže meseca maja t. 1. Sedaj se Je uže pričelo z d»’'> žanjem stavbenega materllala. Sw*'dfi??nica bode baje stala tri mi-ljone Kron.
Vipavska žtHinica se r-odaljša uže v t ihodvjem letu od Ajd-večine do Pos.c%»e Za p-v.Vlšanje sc zavzemajo rsolr^o voj»*ki ktogi.
Novo vojašnico za trdnjavsko topničarstvo sezidajo v tekočem letu v Vipavi. Stavba je proiačunje-na na 1,300.000 K.
Predrzna tatvina. Ko je od petka na soboto v Sežani prenočeval vulgo Hrle iz Trzina, mu Je nekdo, ko je spal, odpel telovnik in izpod njega izvlekel denarnico, v kateri je Krle imel 430 K denarja. Tat pa ni imel sreče, kajti čez pol ure so ga vjeli in ga izročili rokam pravice.
V	Sežani imajo skrajno slabo zavarovan prostor, kjer se vrši živinski semenj. Prostor ni zavarovan od ramp, kakor je to povsod dru-godi, in le čuditi se je. da se dosedaj še ni zgodila tam nobena nesreča. Pri prodajanju in nakupovanju živine obregne človek ob živino in živina ob človeka in ako človek od-daleč vse to opazuje, se mora le poprašati zakaj da županstvo ne ukrene ničesar, da se tak nedostatek popravi. Na celem Kranjskem ni za živinski semenj tako slabo urejeno, kakor ravno v Sežani.
Na Razdrtem na Notranjskem je živel človek po imenu Leonhard Del-Linz. Mnogo svojih sorodnikov m drugih je opeharil z menicami tako. da so nekateri prišli radi njega ■— prav na golo. — Ponaredil je tudi na več menicah imena in tako prišel do lepega denarca. Popihal jo je v — Ameriko. A, prišel se je zopet nazaj na Kranjsko sprehajat. Svoje sorodnike je imel prav pošteno za norca. Natvezil jim ie celo. da se je sam javil sodniji — a. kakor kafra je izginil zopet — 12. t. m. s parnikom iz Trsta v Ameriko s svojo bolišo polovico vred. ki je še zvi-tejša tička, kakor on sam. Oblasti pa. kakor pravi pregovor — love male. a velike puste teči in uiti.
Izpred novomeškega okrožnega sodišča. Prijatelj tuje krme: Pri posestniku Mo.goliču. ie bilo iz skednja na Ločenski cesti vkradeno 15—20 stotov krme. 9 dni je sum begal brez vspeha okroginokrog, dokler se ni ustavil prav v bližini roke pravice. Pa tudi tu niso imeli sreče. Zakaj obtoženec je dokazal, da je tisto noč krmo pripeljal iz svojega skednja. Vsled pomanjkanja protidokazov je senat obtoženca oprostil. — Draga zaušnica: So pili ves dan, zvečer nekje v bližini mesta so ga zvrnili Še 20 litrov. Nato so se odpeljali v mesto. V nekem lokalu so metali kvarte — prepovedano igro. Ker to lastniku lokala ni bilo všeč, in je skušal zabraniti igranje, ga je eden gostov opozoril, češ, da tam nima nič opraviti. Sledil je sunek semtertja, kar gost lastniku pripelje zaušnico. Pokazalo pa se je pozneje, da mu je pri tem počil bobnič. Sledile ste dve razpravi. Pri prvi zdravniki niso
spal najugodnejše... in dejal je:
Kaj bi ustvarjal večnost, in jo iskal, ko je že itak budalost človeška večna!
Slikar:	(pomilovalno) Ti si
nevrasteničen negativist.
Dramatik: Ker sem nevra-stenik, sem to, kar sem... Literarni historiki ne bodo jecljali mojega imena... ne bodo šarili pod strehami v staroversko zrezljanih škrinjah za ožoltelimi listinami iz moje literarne zapuščine...
Slikar: Zguba, kakor Je bil, si je vneto želel, da bi Ra ljudje hvalili. občudovali, glejte in čujte, ni še bilo take duhovitosti, naubranostl, čuvstvenosti... in vedno je stremil, koprnel, se potil, mučil, ali navdušeno pozabil dihati, samo, da so zaznali poslušalci efekt...
Pa se je zavedal tega: in rad bi se izpreobrnil. Bil je miren, apatičen ter se ni brigal za razne pojave. A mahoma je vzrastla kdovekje zanimiva dogodba, posegla, pognala v njegovi interesni sferi, in že 1® dal duška svojemu mnenju.
In karkoli se mu le porodilo v taistem trenotku v duhu. se je toliko časa lovilo po glavi, butalo ob senca, da le zalel poslušalca... In bu-šknilo le naglo, kakor studenec navzdol... gladko in naglo Je govoril, /ice mu Je rdelo, In pozabil Je. da mora človek govoriti in tudi dihati
mogli konstatirati ali Je bila na bob^ niču že preje kakšna poškodba Pri drugi razpravi so zdravniki brez-dvomno dokazali, da je poškodba na bobniču poaledica zaušnice. ‘Poškodovani je zahteval 2000 K odškodnine ter 100 K za bolečine. Senat ]e darovalca zaušnice obsodil na en mesec leče ter na 100 K za bolečine ostalo pa si naj napadeni poišče pri civilnem sodišču. — Nevaren m o ž, h r i b o t r e s e c : Na Dolenjskem smo tiči, da tudi hribe stresamo. Vsaj o Francetu Grivcu \t Goiobinjaka pri Mirni peči je šel ta glas po fari. Ko so pa zanj zvedeli guspodje od »pravice«, so ga vtaknili pod brezplačno streho, zakaj ba-
li	so se, da Golobinjčanom res hriba ne potrese. Pa Grive ni hriba stresal. ampak svojo ženo in sicer toliko časa, da sta se po 20letnem zakonu ločila. Po ločitvi Je neko noč nekdo p»;'?el razbijat na njena vrata in ko ie pt g’edala skozi okno, je zamahnil s kolom, pa je ni zadel, ker se je pravočasno odmaknila. Trdil* {t, da je bil to njen mož. Potem je nekomu rekel, če bodo Golobinj-čani kaj o njem govorili, bo že nekal naredil, da se ves hrib potrese. To so junaki na Golobnjaku zvedeli in so &e začeli — tresti. Potem je Griv-čeva žena v svojem vinogradu dobila 17 trt narezanih. Že je bila obravnava razpisana, kar zapazi, da je še 37 drugih trt narezanih. Kajpada je tudi to šlo na Grivčev račun. In tako je prišel veliki sodni dan. Polovico Golobnjaka je gospod v ru-dečun talarju spravil v sodno dvorano, da mu pomagajo Grivca obesit. Slikali so ga kot strašno hudobnega, celem hribu nevarnega. Toda vprašani. kai je že tako strašno hudobnega naredil, niso vedeli nič posebnega povedati. Tudi da bi bil ravno on rezal trte, ni mogel nihče dokazati. Niti žena ni mogla s prisego potrditi, če je bil ravno on tisti, ki je razbijal na vrata in jo zaogrožal s kolom. Glede tresenja hriba pa je imel tisti, proti komur se je tako izrazil, to stvar za prazen strah, ki so ga šele drugi povečali. Glede trt je obtcženec tudi doprinesel dokaz po pričah, da je bil v tistem času v Mimi peči pri Košaku in pri Novljanu. Ze so se dobri sosedje veselili, kako debo Grivca obesili, pa pride predsednik in jim »V imenu Njega Veličanstva cesarja« pove, da je Grive v celem obsegu obtožbe — oproščen. Je bil že dovolj kaznovan, da je 14 dni sedel v preiskovalnem zaporu.
Nepošten najditelj. Ko je šel dne 7. t. m. posestnik Jakob Hrastovec iz Zabave v kamniškem okraju iz Tuhinja dornov, je izgubil na državni cesti usnjato denarnico, v kateri je imel 160 kron denarja. To denarnico je našel še isti dan neki piskro-vezec, ki je vsebino iz denarnice lepo spravil v svoj žep. Nato je šel z najdenim denarjem v neko gostilno, kjer si je naročil mnogo jedi in pijač-?. Nepoštenega najditella je drugi dan nato aretiralo orožništvo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku. Pri njem so dobili od omenjene svote še 137 kron, katere Je skril med svojo šaro.
Aretacija morilca. Kakor je svoj čas »Dan« že poročal, je umoril neznan storilec trgovko s premogom Barbaro Schauerhuber iz Dunaja. Dne 11. aprila t. 1. pa se je oblastim posrečilo prijeti zločinca v osebi 181etnega pomožnega delavca Alojzija Walterja. Zločinca so aretirali v Maria-Lanzendorfu. Izročili so ga sodišču.
Velik požar. Dne 11. aprila t. 1. ponoči je izbruhnil v Labersu pri
MBBSlCZZZCIi t.. l~33Sir»P»«»~"' '"t 'ir' * ^ J
obenem, jednakomerno, roko v roki, ne prehitro, ne preplitvo, ampak zlahkoma, globoko.
Mnogokdaj je bil utnevan junak moje prispodobe... a pogosteje ne. In ko je pridigoval, prorokoval. se norčeval, bičal to ali ono. kakšnim povsem normalnim ljudem, so pač priznavali to in ono resnico, se smejali tei ali drugi drastični domislici. A pravzaprav so si mislili:
Hudiča hudo je. če človeka trka.
Dramatik: (je razumel prispodobo in svoj psevdonim Zguba.) Ali si bral, kaj je dejal Oskar Wilde o Bernard Shawu? — »Shaw nima sovražnikov... toda njegovi prijatelji ga ne marajo...
Slikar: (mu je žal, a bi ga kljub temu rad izJečil v duševnem oziru). Nerodno je, Če si pod progo, ali nad progo: če nisi tak, kakor drugi...
Dramatik: Tak kakor drugi, ki vstanejo zjutraj, zajutrkujejo. >n se vesele gredoči na delo predpol-dance. potem kosila, kavarne, malce večerje, pa kakšne brhke poslatav-
ŠČine...	,
Zato so srečni: ln vsJ mislijo, d« so boeovl. P« če bi prišel bog I* Olimpa? Zarubili bi ta, a ne prizna-vali. Pri moji ver J; jaz sovražim t« ljudi.
(Dalje.)
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
tam je Izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	v	I	n	a	po	zmernih	cenah.	::
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. n
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
po jako nizki ceni vedno na raz-: 1	polago.	::
M
Merami na posestvu kmeta Spiesa | ogenj, ki je uničil vsa gospodarska | poslopja s hišo vred. 121etna posest- i nikova hči je našla v plamenih smrt. Koliko škcde je napravil požar, se I doslej ne da dognati.
Tuje truplo našla v svoji postelji. Ko je prišla dne 11. aprila t. 1. neka gospa iz Antwerpna s sprehoda domov, je našla v svoji postelji črno oblečeno truplo neke neznane ženske. Kako je prišlo truplo v njeno posteljo, ni nihče vedel.
Lev ga vgriznil v roko. V cirkusu Schumann na Dunaju se ie dne 12. t m. pripetila nesreča. KrotitelJ lev tv Časar se je postavil ravno na piramido, obstoječo s petih levov, ko ga je nenadoma vgriznil v roko lev, ki je bil na vrhu. Ranjenega krotilca so morali obvezati in predstavo prekiniti do večera. K sreči ni rana krctilčeva nevarna.
Roparji svoji žrtvi iztaknili oči. Kakor se iz Pariza poroča, so trije roparji v bližini Pariza napadli dne
12. aprila nekega posestnika. Privezali so ga z vrvjo k nekemu drevesu. na kar so ga oropali. Ker pa niso našli pri njem toliko denarja, kolikor so ga pričakovali, so se raztogotili in so ubogemu kmetu iztaknili oči. Nato so ga odvezali neusmiljeno pretepli z noži in ga pustili ležat na tleh Drugi dan so ljudje nesrečnega moža našli skoro mrtvega pod drevesom
Oprostitev nepoštenega uradnika ali poštna goljufija v Benešovu. Kakor je že »Dan« poročal, je pred kratkim ponaredil praški poštni u-radnik Ivan Koidl neko brzojavko, glasečo se na 2000 K. katero Je nato poslal iz Ljubna v Benešov na ime Knappa, ravnatelja premogokopa v I.jubnu in sam dvignil denar. Pozneje so ga aretirali in dne 12. aprila t. 1. se je moral zagovarjati pred praškim porotnim sodiščem. Koidl je priznal svoje nepošteno dejanje, porota pa ga je vkljub temu oprostila.
Banditi napadli brzovlak. Iz
New-Yorka se poroča, da so dne
13. aprila t. 1. v Mehiki napadli banditi brzovlak v bližini San Andrea. Prisvojili so si v srebru 60.000 dolarjev in ubili 8 popotnikov.
p°zna zima na Bavarskem in na češkem. Na Bavarskem sta slana in sneg povzročila ogromno škodo. V
Mci ovemje ce*° soboto snežilo
kakor v najhujši zimi. Zameti so marsikje promet ovirali. Boje se povodnji, če sneg hitro skopni. — V celem češkem kraljestvu je močno snežilo. Snežni viharji so napravili v gozdih velikansko škodo.
Vihar na Tirolskem. Snežni vihar je naredil po Tirolskem in Pred-ai lskem ogromno škodo, zlasti na sadnem drevju. V Meranu je vihar ljudsko gledališče skoro demoliral.
V	Bolcanu bi se bil kmalu podrl on-dotni cirkus.
Neurje in sneg na Ogrskem. V nedeljo od 4. ure zjutraj naprej Je v Budimpešti divjal vihar in je snežilo. Iz vseh krajev Ogrske se poroča, da Je snežilo in da je bilo mraz.
Velika nesreča v premogokopu. Iz Recklinghausna se poroča, da je Počil kotel neke^lokomotive v rudniku. En rudar je bil ubit, en pa nevarno ranjen.
Ljubljana.
— Na mnogoštevilna vprašanja
uznanjamo vsem svojim znancem in prijateljem, da izide druga izpopolnjena izdaja »Balkanske vojne« še ta teden in upamo, da jo bodo v soboto ali v nedeljo lahko imeli v rokah vsi oni, ki so prvo izdajo zamudili.
— Zadnji čas je izšlo na jugu in drugod mnogo zbirk raznih pesmi, slavospevov in šaljivih pesmi, v katerih se opevajo balkanski dogodki. Zbirko slavospevov bi pri nas v sedanjem času ne mogli izdati —- ker so se le malo oglasili v javnosti slavospevi. Imeli smo le par slučajev. — Ko je bila osvobodilna vojna na Balkanu leta 1876.. so Stritar. Krilan in Gregorčič opevali trpljenje in boj jugoslovanskih bratov v pesmih, ki bodo ohranile trajno vrednost. Pozneje fj; A. Aškerc pel o balkanskih bojih ni Pferokoval zmago. Zal da mu kn dano dočakati te lepe dneve, Km-1? balkanska svoboda. Brez
7rnarr/\ u' naš Pesnik pozdravljal zmago svobode, ki Jo je slutil tako blizu. Edini »Dan« je v slikah in pesmih spremljal balkanske vojne — jin te slike in pesmi naj se ohranijo našim potomcem za skomin. Zato smo
izdali »Balkansko vojno«. Ta knjiga je edina te vrste pri nas — in tudi drugod — doslej nimamo še nič podobnega — dasi se je zgodilo na račun Turkov mnogo šal in dovtipov. K publikacijam te vrste bomo Slovenci z lahkim srcem položili svojo »Balkansko vojno«, saj se v nji kaže naša odločna slovanska duša, ki je spremljala balkanske dogodke kot svoje. Zato ie želeti, da se knjiga razširi povsod. Drugo izdajo bomo deloma spopolnili in ji pridali še par slik. Sirite »Balkansko vojno« povsid.
— Nesramna predrznost je, ako si dovoli kak urad pod slovensko koverto pošiljati stranki — nemški odlok. Kakor je znano, je bil »Dan« v pondeljek konfisciran zaradi notice, ki so jo prinesli tudi drugi listi: »Edinost«, »Union«, »Pokret« itd. Sodišče je seveda — vsaj tako sodimo, to konfiskacijo potrdilo — po nekem avstrijskem zakonu (t. VII. novele, z dne 17. decembra 1862.) se namreč iahko konfiscirajo vse dnevne notice, ki govore o še nekaznovanih zločinih, to se pravi, da se po tem paragrafu lahko vse konfisdra. — Včeraj smo prejeli pismo z naslovom: »Uredništvo »Dneva« v Ljubljani.« Ko pa smo odprli, smo našli v koverti nekak nemški odlok. Skrajna predrznost je, da sodišče strankam pošilja nemške odloke pod slovenskim naslovom. Ker v redakciji »Dneva« ne razumemo nemško, smo vrnili odlok, da ga prevedejo in da nam sporoče, kaj hočejo, še tega se manjka, da bo danes sodnija s slovenskimi uredništvi v Ljubljani — občevala nemško. Saj še nismo na Koroškem. To je teptanje zakonov, kar si sodnija iahko dovoli, ko ve, da ni v vsem voditeljstvu slovenskega naroda niti enega, ki bi se upal na merodajnih mestih napraviti korake in tokrat za vselej preprečiti samovoljnost Elsnerja, ki menda misli na ljubljanski sodniji vpeljati nemščino tudi v občevanju med strankami in sodiščem. Menda bo tako izgledalo jugoslovanstvo v okvirju monarhije. Bojazljivost je pa, da je na kuverti slovenski naslov. Če bi bH nemški, bi dopis s sodnije lahko zavrnili; po slovenskem naslovu smo sklepali na slovensko vsebino, v čemur smo bili pa čisto enostavno prevarani Dobro! bomo vedeli za prihodnjič. Pod listino je podpisan Pajk.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 17. aprila ob 6. uri zvečer. Dnevni red: L Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika zadnje seje. 3. Poročila: a) iz gospodarskega odseka; b) iz knjižnega odseka; c) iz narodopisnega odseka in odseka za slov. jezik. 4. Slučajnosti.
— Izum slovenskega obrtnika. V
izložbenem oknu tukajšnjega zavoda za pospeševanje obrti na Dunajski cesti so videti po ključavničarju Ivanu Megliču na Prulah izumljena nova kurilna vratiča za štedilnike. Prednost teh vratič pred drugimi navadnimi vraticami obstoji v tem, da pri novih vraticah, ki se dajo pritrditi tudi k starim štedilnikom, ogorki in pepel ne morejo padati iz štedilnika na tla, ampak lete nazaj v štedilnik. Vsled tega ostane tlak v kuhinji vedno snažen in pred štedilnikom ni treba nikake železne plošče, da bi se tla ne užgala. Tudi se ni bati, da bi se vnela obleka otrokom, ki se radi sukajo okrog štedilnikov. Iznajdba je priglašena pri dunajskem patentnem uradu.
— Koncert slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon« bo v soboto zvečer, dne 19. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. O zborovih točkah bomo poročali pozneje, za danes le omenimo, da je društvo pridobilo za sodelovanje onega najboljših slov. goslačev, g. Mirka Dežela, marljivega bivšega gojenca Glasbene Matice in večletnega učenca Suchyja, profesorja gosli na konservatoriju v Pragi ter odličnega pianista g. Antona Trosta, čigar umetnost je Ljubljančanom dobro znana iz koncertov Glasbene Matice. Obeta se torej izreden umetniški užitek in upamo, da bo ljubljansko glasboljubivo občinstvo v soboto zvečer napolnilo koncertno dvorano do zadnjega kotička. Koncert vsaj to zaslužil
— Pljančeva smola. Anton Bon-čar iz Smlednika, je bil še minoli mesec radi razgrajanja od ljubljanske policije obsojen na 12 ur zapora. Mi-nolo nedeljo je prišel v Ljubljano, da bi kazen prestal. Medpotoma se je pa hotel v neki gostilni v kolodvorski uhci še pošteno okrepčati, a izpil ga je — seveda _■« zopet kozarec pre-
več. Vpijanosti je začel razgrajati in j si prislužil novih 24 ur zapora pri ljubljanski državni policiji.
— Surov razgrajač. Znani razgrajač Karol Gdtz se je v nedeljo hudo napil. Domov prišedši Je surovo zlostavljal svojo ženo, tako, da so sosedje poklicali redarja, ki je surove-ža aretiral in proti njemu napravil ovadbo.
— Umrli so v Ljubljani: Helena Gregurka, bivša kramarica. 88 let. — Marija Jajčnik, hči železniškega delavca, dve leti. — Alojzij Zaletel, sin delavca, II mesecev. — lakob Kavčič, dninar. 66 let.
— Kinematograf »Ideal« Quo vadiš. Drugi teden se prične predvajanje tega orjaškega filma, ki je eden najboljših, kar se jih je dosedaj kazalo. Neprekosljiva je oprema. Velikanski so prizori z levi. Vse se igra v Rimu na klasičnih mestih v nalašč zato pripravljenem cirkusu »Maksim«. Film »Življenje Jezusa« je še do četrtka na sporedu in ima veliko privlačno silo. V petek »Ljudje med ljudmi«, zadnji del.
Družino je zaklal.
Trst, 14. aprila.
Včeraj zjutraj okoli 8. ure in pol je prišel po ulici Ss. Martiri mlad mož. Ko je srečal na cesti stražarja Batuša, Je pristopil k njemu in mu je zaklical, naj ga aretira in odpelje v zapore. Toda stražnik se je branil, zakaj mislil je, da se mož šali ali pa je morda pijan ali malo prismojen, in zato mu je rekel, da nima vzroka ga aretirati. Toda neznani mož je nanovo zahteval, naj ga stražnik aretira. Rekel mu je: »Kriv sem in ne brigajte se za drugo.« Stražnik ga je nato peljal s seboj na policijo v ulico Tigor, kjer ga je začel zasliševati nadzornik Saksida. Mož je povedal, da se imenuje Franc Šlager, rojen v Trstu leta 1880, da je mehanik in stanuje v ulici Remota, št. 5. Nato je zaklical policijskemu nadzorniku:
»Dal sem s« aretirati, ker sem zaklal celo družino.«
V	tem času pa je tudi že izvedela policija tistega okraja, kjer je stanoval Slager, da se je izvršil v omenjeni ulici grozen zločin. — Franc Slager je bil na prav dobrem glasu kot dober delavec v tehničnem zavodu, kjer je bilo pred kratkim izprtje delavcev, o katerem je poročal tudi »Dan«. — Slager se je poročil pred dvema letoma z Rožo Vianello, roj. v Trstu leta 1881. V omenjeni ulici je najel stanovanje, ki obstoja iz dveh sob in kuhinje. Eno sobo je imel sam z ženo, v drugi po je spala njegova tašča Marija Vianello, roj. Mrak iz Tolmina (Goriško), stara 67 let in njen sin, Slagarjev svak Marij Vianello, star 26 let, uslužben pri banki »Assicurazioni Generali«. — Lansko leto v aprilu se je rodil Slagarju prvi otrok, sin Bruno, katerega je imel oče zelo rad. Sploh je vladala v družini vedno najlepša složnost in sporazumljenje. Slager je bil vedno dobre volje, ni kolovratil po gostilnah, ampak je bil najrajši doma v družini in se z njo zabaval. — Pred približno enim tednom pa je postal malo drugačen. Postal je zamišljen, govoril je malo in neprijazno. Jezil se je nad taščo in svojim svakop. Skrbna družina, ki je zapazila to lzpremem-bo, ga je s strahom izpraševala, ali Je morda bolan, ali kaj mu je. toda on jim je osorno odgovarjal, naj ga puste v miru. — V soboto se je vedel na delu razburljivo. Surovo se je obnašal proti delovodjem in govoril je sam s seboj na glas. žugal je s poboji
—	sploh, vsi delavci, ki so delali blizu njega, so se čudili, zakaj poznali so ga za pridnega in mirnega človeka. — Ko je prišel domov z dela, je hodil nemirno po kuhinji, ne ,da bi iz-pregovoril besedico z nobenim, niti s ženo ne. Žena ga ie povpraševala, naj vendar pove, kaj ima. on pa ji je rekel, da ni hudega, le glava da ga boli nekoliko. — Bilo je čas za h počitku. Slagarjev svak je odšel v banko, kjer je imel nočno službo, drugi pa so se odpravili spat. — Slagar ni mogel zaspati vso noč. Premetaval se je po postelji, godrnjal in mrmral je neprestano, vstajal in zopet legal. Ko se je začelo daniti, je vstal in se Je oblekel; hotel je oditi z doma, toda žena ki je morda slutila kaj groznega, se je tudi oblekla, da gre za njim. Pred-no pa je odšel, ga ie prosila, naj ostane doma. On je kričal nanjo, ker ga Je zadrževala, vendar se je naposled pomiril in s$ ie ustavil doma, Proti
Jutru se je zopet opravil in je odšel z doma. — Okoli 8. ure se je Slagar povrnil domov. Na stopnicah ga je srečala vratarica in ga pozdravila. On pa Je šel molče dalje navzgor. Cez par minut se Je zopet vrnil po stopnicah navzdol. Vratarica pravi, da se ga je prestrašila, ker je strašno iz-gledal. Tresel se je po vsem životu in oči Je Imel izbuljene, obraz ves iz-premenjen.
Takrat Je izvršil nekaj groznega.
Stanovalci tistega nadstropja, kjer Je stanovala Šlagerjeva družina, je zaslišala v Šlagerjevem stanovanju umirajoče zdihovanje. Vstali so in so šli pogledat, kaj je. Ko so stopili pred stanovanje, so videli grozen prizor, šlagerjeva žena, tašča in otrok so ležali v krvi na tleh. Šlager Je, ko Je prišel okoli 8. ure domov, pograbil za kuhinjski nož, dolg 30 cm, in ne da bi kaj izpregovoril, je stopil k ženi
in ji je zabodel nož v trebuh.
Žena se je zvrnila na tla in je izdihnila. Nato je Šlager stopil k otroku, gg pograbil, položil na mizo in mu prerezal trebuh od boka do boka. tako, da so se mu vsula takoj čreva iz droba. Ko je prišla na vzdihovanje tašča v kuhinjo, in je videla, kaj se je zgodilo, se Je vrgla na Singerja, ki Je stal na sredi sobe z krvavim nožem v roki; hotela mu Je iztrgati iz rok nož. On pa |o Je pahnil od sebe, nato ji je porinil nož v pleča s tako silo,
da ie prišla ostrina v pljuča.
Nato je Šlager izdrl nož iz trupla in je sunil še enkrat starko nad levo o-ko. šlager je nato odšel in se je šel naznanit, kakor smo napisali v začetku. — Ljudjef, ki so našli razmesarjene na tleh, so poklicali zdravnika z zdravniške postaje. — čez nekaj minut je prišel zdravnik z avtomobilom na mesto groznega dejanja. Konšta-tiral Je, da ie Roža Šlager mrtva; druga dva je za silo obvezal in odpeljana sta bila v bolnišnico, kjer sta bila oba, šlagerjeva tašča in sin, operirana. — Ko je bil Šlager izpraševan na policiji, je govoril pametno; opisal je vse natanko, kako se je počutil tisto noč, in kaj je storil. Rekel je, da ko je prišel domov razburjen, da je šel naravnost po nož v miznico. Nato se mu je storilo temno pred očmi
— izgubil je zavest. Pozneje je zapazil. da ležijo njegovi ljudle krvavi na tleh. Prevzel ga je strah in je bežal. Ko je končal pripovedovati, se je vrgel (najbrže iz obupa) na tla. — V tem je bila žena prepeljana v mrtvašnico k Sv. Justu. — Danes okoli polnoči je začel umirati otrok Bruno, ob eni uri popolnoči pa je sirota umrla.
— Marija Vianello (tašča) je bila že včeraj pop. v agoniji. Danes ponoči je začela umirati, najbrže da je sedaj ko to pišemo, že mrtva starka. — Zdravnik, ki je preiskal Šlagerja po zaslišanju, je mnenja, da je nastala pri Šlagerju hipna blaznost. Hudodelca so zaprli v celico, kjer so bile že tri druge osebe. Danes, okoli 2. ure popolnoči, je nastal nenadoma hrup v celici, kjer je bil zaprt Šlager. Ko so pritekli čuvaji, so zaslišali, kako kričijo trije kaznjenci. Ko so stopili čuvaji v celico, so zagledali Šlagerja na tleh
z razklano glavo.
Kaznjenci so povedali, da je Šlager vstal In se pognal z vso silo v zid. Poklican je bil zdravnik, ki je obvezal Šlagerju 20 cm dolgo rano na glavi. Konštatiral Je pretresenje možganov vsled silnega udarca. — šlager je bil prepeljan v bolnišnico v opazovalnica za umobolne.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANIŠKA KONFERENCA.
Petrograd, 15. aprila. Današnja poslaniška konferenca, ki Je obravnavala boigarsko-rumunskl spor. Je trajala 2 uri. Podrobnosti še manjkajo.
ODGOVOR ZAVEZNIKOV.
Atene. 15. aprila. A. T. poroča z dobro informirane strani, da bodo posvetovanja Zaveznikov glede odgovora na znano noto velesil, v 2—3 dneh končana, tako, da bo sledil odgovor. Zaveznikov, že pred nedeljo.
ODGOVOR BO DAN KONCEM TEGA TEDNA.
Berlin, 15. aprila. L. A. poroča iz verodostojne strani, da bo odgovor Zaveznikov na noto velesil Izročen najpozneje koncem tega ali y začetku prihodnjega tedna.
PREMIRJE SKLENJENO,
Pariz, 15. aprila. Iz Carigrada se poroča, da se le med Bolgari in Turki sklenilo 10-dnevno premirje, ki se Je začelo včeraj opoldne.
Pariz, 15. aprila. V noči s ponedeljka na torek so se vršila med Bolgari in Turki zadnja posvetovanja glede premirja. Določena ie bila med obema armadama neutraina zona S tem je smatrati vojno na ča-taldški liniji za končano.
PORTA ESSAD PAŠI.
Carigrad, 15. aprila. Po sklepu srbske vlade, da se odpokličejo srbske čete izpred Skadra in z ozirom na to, da Je general Bojovič dal vsta. viti vse operacije in preneha z obleganjem, če ne bo njegova armada napadena od Turkov, Je Porta obvestila Essad pašo, da Vstavi vse sovražnosti proti srbski armadi in da ne sme na njo streljati na odhodu.
ČRNAGORA IN SKADER.
Berlin, 15. aprila. W. Z. poroča s Cetinja, da se Je general Martinovih vrnil k armadi, pred odhodom Je imel pa še konferenco s kraljem. Vlada je sklenila obnoviti naskok kjlub temu, da Jih Srbija ne podpira.
ATENTAT.
Barcelona, 15. aprila. Tu je bilo aretiranih 30 oseb, ki so v zvezi z atentatom na španskega kralja.
GRŠKA OPUSTILA BLOKADO.
Dunaj, 15. aprila. »Zeit« poroča, da Je grška vlada sklenila, prenehati z blokado albanskega obrežja.
CESAR IN HOTZENDORF.
Dunaj, 15. aprila. Načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzendorf je bil danes sprejet dopoldne od vla< darja v daljši avdijenci, kar je v zvezi z znanimi vohunskimi aferami (o katerih Pa »Dan« ne sme poročati, sl. cer bo konfisciran. Drugi listi to sme-jo.) Stališče Hfttzendorfovo je omajano.
IZ KOTORA.
V Kotoru, kler je koncentriranega mnogo vojaštva, se je nekaj zgodilo, česar pa ne smemo poročati.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
❖
Odprto pismo
na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši Javnosti.
Mene je kot posestnika itd. zastopal več let v civilnih in kazenskih stvareh g. dr. Franc Ksaver Poček, odvetnik v Ljubljani, za kar je bil vedno, kar je računal, pošteno plačan, kakor to biti mora.
Leta 1910. izvedel je od nekod g. dr. Poček, da sem kupil dve veleposestvi na štajerskem pri Belihvodah, informiral se je pod kakimi pogoji sem dobil v last ti dve veleposestvi.
Naenkrat je začel g. dr. Poček k meni zahajati vsak dan. če Je kak dan izostal, se Je gotovo drugi dan zopet oglasil ali sam, ali pa z neko gospodično.
Pričel me je izpraševati za vse okolnosti bolj natančno kakor pri spovedi. Jaz nič hudega sluteč sem mislil, da doktorju juristu, bivšemu c. kr. sodniku in sedanjemu odvetniku vse lahko popolnoma zaupam, da mi bo s svojo vednostjo, s svetom in drugim šel na roko.
Pri takih velikih kupčijah sem bil včasih v denarnih zadregah, a bi bil z lahkoto to sam realiziral.
Ponudi se mi g. dr. Poček za tihega kompanjona, rekoč: pri nas Je dosti denarja in ako se mi bodo posestva dopadla, bova vse v red spravila.
Jaz sem mu popolnoma zaupal in sem vse nlegove odredbe in nasvete slepo izpolnjeval, tako me je nadvladal popolnoma, in delal je vse po svojem.
•	Za vsebino Ie uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor zahteva zakon.
Kakor ie postavno, se mora tudi kompanjon pismeno zavezati, da se lahko obojestransko sklicujeta oba dela ne pa samo ustmeno.
Prcdno je pa dr. P. v kompanijo stopil, se je sam kakor tudi po zve-dencih natančno prepričal o posestvih in bil je na vso moč zadovoljen, da bode on kot tihi kompanjon fungi-ral in tudi v svesti si je bil. da bode podjetje jako plodonosno. Na to }e pustil g. dr. Poček obe omenjeni posestvi po strokovnjakih popolnoma in natančno pregledati, koliko je lesa in koliko je vreden, tako da je bil g. dr. Poček popolnoma informiran.
Vendar mu še ni zadostovalo, prepričal se je tudi sam osebno 29. junija 1910. ravno na praznik sv. Petra. peljala sva se na ogled, bil ie nad vse zadovoljen, in sva si pri tej priliki bratsko segla v roko v znamenje, da velja možbeseda. da postaneva družabnika na posestvih v Belihvo-dah.
Ko je enkrat bilo sklenjeno kom-panjonstvo, in ko je videl, da me obvladuje, mi je mal predujem dal na vrednost 100.000 K in sem mu, v misli, da taki kapaciteti se mora vse zaupati, tudi dovolil, da je polovico posestva prepisal, in še zraven na vsa moja posestva za 80.000 K inta-buliral v njegov prilog kar je pa uso-depolno učinkajoče vplivalo na moj obstoj in škodo.
(Dalje.)
Josip Plankar,
posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani.
FRAN KRAIGHER
Icrojašlcl naojeter
Groeposira- -mllca, štev. s
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga	veeno	na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje	oblek in popravila. —	Cene	zmerne. —	Izdeluje
vsakovrstne svetovno	znane gumbe Iz svile	In blaga, trpežne	tudi za
eksport po morju.	229
Hrovat
poročena,
Stražišče.
Ljubljana
Laška kuhinja
■v ZE_o -u/blj a. ni.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
m najboljše vino iz deželne kleti Paronco in Hrlonl.
Ure, verižice, uhani prstani, obeski zapestnice itd. itd. > Edina zaloga ur / z lastno /4J z n a 111 fe o /
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zestopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
Išče se za trgovino z usnjem
/ Najstarejša f / domača / tvrdka
P/LUD. ČERNE
/ juvellr ln trgovec
Ljubljana, Wolfova ul. 3.
-...— Cenikizastouj. ...—
Mali oglasi.
floseda 5 vinarjev. Nalmanišl znesek 50 vi-narlev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob 6. url zvečer.
spreten prodajalec ter popolnoma več te stroke. Ozira se samo na boljšo moč.
Josip Seunig v Ljubljani.
Poleg (ega tudi iiajline]ši šivalni »troji.
—— Ponb za vezenje breaiplnfno. 1
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi .. 1..11.11.. .ni	po	pošti	prosto.	■
(ilasovirie. planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, pnpravlia solidno Josip Oblak, LJub-ljana-(illnce 02.	_______
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke.	283
Radi prevelike zaloge blaga dajem
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5.
Lepo meblovana soba s noseb-nlm vhodom se odda. Privoz 9.
Pridni zastopniki se iščejo za takoj proti visoki proviziji, eventualno Kotovi plači. Ponudbe pod »Trajnost« na ) Prvo anončno pisarno«.
UstauoviieiKi leta 1900.
niiiim.mi Odlikovali«
UnOoi I90f>
ŠPIRIT
Naifinejši
in na deželi vljudno a ! o ;; u krasnih
Slavil, obrinijivii v m priporočani n a j v e fr-
iz žita oddnja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veiežganjarna
M. ROSNER Co.
t Ljubljani, poleg pivovarne ,.1)N10N“.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.  • Cene brez konkurence. =
V zalogi je vedno do 500 Uobov od 2 do 00 K komad, tako. da ni vsakdo lahko labere.
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R' Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
iz 2 sob, kuhinje in oddelek vrta se odda s 1. majem.
Poizve se v pisarni Popovič, Blei-weisova cesta 32.
FR. P. ZAJEC
'Ljubljana, Stari trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonlrani optik in strokovnjak svo
Mt* optični zavod. K
a Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-nlki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Cenena kava
(dokler je kaj zaloge)
'/< kg Brasil I '/4 kg Brasilll žgana	žgana
V	filijalki
Julij Meinl
uvoz kave Filijalka:
Ljubljana, Šelenburgova ni. ^