Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
Leto XL. - Štev. 48 (2027)
Gorica - četrtek, 15. decembra 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 1000
Skrivnost Cerkve Trenutek obračuna z maliki
V	zavesti mnogih kristjanov, zlasti obrobnih, je navzoče prepričanje, da so lahko čisto dobri verniki brez Cerkve. Cerkev je le servis, ki naj čim bolje zadovoljuje trenutne verske potrebe, a vera je za vsakega zasebna stvar. Kam takšna vera vodi? K počasnemu umiranju. Cerkev kot občestvo verujočih je ena izmed njenih najstarejših oznak. Mnogi vidijo v Cerkvi le ustanovo z dobro organizacijo, ki ljudem daje zapovedi in prepovedi, ki pomaga ohranjati red in mir.
Res je podoba Cerkve zaradi grešnosti njenih članov, tudi najvišjih, večkrat popačena, a njena neoporečna veličina je v tem, da je ljudem prinašala vero v Jezusa Kristusa od apostolskih časov do danes.
Cerkev je dve tisočletji staro občestvo verujočih. Po njej smo povezani z mučenci prvih stoletij, z velikimi cerkvenimi očeti, z znanimi in neznanimi svetniki vseh časov. Po njej smo včlenjeni v ves svet obsegajoče občestvo, ki ima zame svojo konkretno obliko v moji župniji. V občestvu so različne službe in naloge, ki temeljijo v nalogi vsakega kristjana, da je na svoj način z besedo in dejanji priča vere v Jezusa Kristusa (prim. Rim 12, 3-8, 1 Kor 12, 4-31). Cerkev ni le papež in škofje, Cerkev smo vsi, ki verujemo in smo pripravljeni »drug drugega bremena nositi« (Gal 6, 2).
Iz povedanega sledi, da na Cerkev ne moremo gledati le kot na vsako drugo svetno ustanovo; da jo moremo prav razumeti le v luči vere. Na eni strani je vidna Cerkev z vso svojo organizacijo in zakonodajo, s papežem in škofi, duhovniki in občestvi vernikov. Na drugi strani pa po Svetem Duhu v njej živi in deluje na skrivnosten način Jezus Kristus. Cerkev je znamenje in orodje za notranjo zvezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.
Kaj Cerkev pomeni, ne moremo Izraziti samo z eno podobo ali besedo. Le z množico podob lahko izrazimo različne vidike njenega bistva: božje ljudstvo, božja Cerkev, polje, božja njiva, čreda, zgradba, tempelj, božja hiša, božja družina, Kristusovo telo, Kristusova nevesta, Kristusova Cerkev, tempelj Svetega Duha, občestvo verujočih, občestvo svetih, Gospodova hiša.
VLOGA IN POMEN LAIKOV
Duhovniki radi tožijo, kako težko je pridobiti laike za sodelovanje pri bogoslužju, diakonlji, oznanjevanju. Laiki pa na drugi strani pravijo, kaj vse bi bili pripravljeni narediti v blagor verskega življenja v župniji, pa tudi škofiji, pa jim duhovniki in škofje tega ne omogočijo. Obojestransko obtoževanje je znak, da nam še ni prišla v zavest resnica o duhovništvu vseh vernih in iz njega izhajajoča soodgovornost v Cerkvi.
Temeljno besedilo, ki govori o splošnem duhovništvu vseh vernih, je Prvo pismo apostola Petra: » Živi kamni ste. Tudi vi se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne daritve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu... VI pa ste Izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod...«
Po krstu in birmi smo vsi deležni duhovniške, preroške in vodstvene službe Jezusa Kristusa.
Beseda »laik« ima v vsakdanji govorici slabšalni pomen. Označuje človeka, ki stvari ne pozna ali pa jo pozna površno, nestrokovno. V Cerkvi pa ima ta beseda pozitiven pomen. Kaže na človeka, ki je po krstu vključen v Cerkev. Laiki se od klerikov ne razlikujejo po tem, da bi bili manj kristjani ali kristjani drugega razreda, pač pa po tem, da nimajo službenega poslanstva v Cerkvi, od redovnikov pa v tem, da živijo v svetu in v njem delujejo.
Cerkev deluje v svetu. Poslanstvo Cerkve se ne končuje v verskih občestvih, pač pa je po laikih usmerjeno v svet. Predvsem zakon in družina sta pomembno
področje apostolata laikov. Poleg tega pa še področje vzgoje, dela, gospodarstva, politike, kulture. Laiki prinašajo v Cerkev radost in veselje, pa tudi stisko in trpljenje sveta, po njih pa se svetu oznanja evangeljsko sporočilo in napotilo za življenje.
■	Kljub opevani »glasnosti« (odprtosti) duhovnik Romano Scalfi iz škofije Trento, star 65 let, ni dobil turističnega vizuma, da bi s skupino Italijanov obiskal Moskvo in Leningrad. S konzulata v Rimu je prejel obvestilo, da je v Sovjetski zvezi nezaželen. In zakaj? Ker vodi v Milanu študijski center »Russia cristiana«. Ta center ima ekumenske cilje in se trudi za zbliža-nje obeh Cerkva, katoliške in pj-avoslavne. Po Scalfijevem mnenju pa do zbližanja ne more priti s kompromisi ali zgolj z diplomacijo, temveč z medsebojnim spoznavanjem in poglobljenim dialogom. Prav zato se je odločil obiskati Rusijo, a v njegovem primeru tudi vsa »glasnost« in »perestrojka« nista uspeli nadvladati sovjetske birokracije.
Začetek tega tedna se je začel z vrsto nesreč, ki pričajo, da je človeški dejavnik še vedno tisti, ki na koncu zmaga nad tehniko ali ji pa podleže.
V zračnem prostoru nad Armenijo, ki je prenasičen z letali, katera dovažajo pomoč od vsepovsod, sta dve strmoglavili. Tako se je ponesrečilo mod pristajanjem na letališču v Leninakanu sovjetsko transportno letalo, ki je imelo 9 članov posadke in 69 vojakov. V bližini erevanskega letališča pa se je zrušilo prevozno letalo jugoslovanskega vojnega letalstva, sicer sovjetske izdelave, ki je nosilo gradbeni material 'in opremo ter je prihajalo iz Skopja. Bilo je 7 mrtvih.
V letalskem oporišču v Rivoltu pri Vidmu je treščilo ob tla in nato eksplodiralo eno letal, ki sestavljajo akrobatsko skupino »Frecce tricolori«. Pri tem je izgubil življenje podpolkovnik Paolo Scoponi, kateri naj bi nadomestil solista poročnika
Ko odštevamo zadnje dni burnega leta 1988, ki bo med drugim v zgodovini zapisano kot leto, v katerem se je vršil zloglasni »Ljubljanski proces«, v katerem so se dogajala bučna zborovanja Srbov z božanskim čaščenjem njihovega partijskega voditelja, v katerem je spet »prekipelo« Albancem na Kosovu in v katerem je zdaj v Sloveniji, sicer le v ožjem krogu, v zraku nekaj še nedavno nepojmljivega, nekaj zares velikega: napočil je (vsaj videti je) trenutek obračuna z maliki.
ZAMENJAVE V SLOVENSKEM PARTIJSKEM VRHU
Milan Kučan, sedanji partijski šef, odhaja spomladi za predsednika 'jugoslovanskega državnega predsedstva, Sonja Lokar, sedanja zelo dejavna partijska aktivistka povojne slovenske generacije, bo Kučana zamenjala na njegovem sedanjem položaju, »ta mali Ribičič«, tj. Ciril Ribičič, sin svoj čas zelo vidnega Mitje Ribičiča, bo v beograjskem zveznem partijskem predsedstvu zamenjal »razočaranega« Šetinca.
Nutarellija, (ki se je z dvema tovarišema ubil letos poleti v letalski nesreči v Ram-steinu (ZR Nemčija). Tedaj so trčila kar tri letala omenjene akrobatske skupine. Podpolkovnik Scoponi je že trinajsta žrtev te skupine, ki je bila ustanovljena leta 1961.
V	južnem predmestju Londona, kjer je eno najbolj prometnih železniških križišč v Angliji, pa so na postaji Clapham Junc-tion trčili trije vlaki. Pri tem je umrlo 53 ljudi; večinoma so bili delavai in uradniki, namenjeni na delo v London. Skozi omenjeno ipostajo vozi dnevno dva tisoč vlakov, kar zahteva seveda izredno pozornost prometnega osebja.
Iz mehiške prestolnice Oiudad de Mexi-co poročajo o eksploziji, iki je nastala v nezakoniti tovarni petard in umetnih ognjev. Eksplozija je povzročila vrsto požarov, pri čemer je bilo ob življenje nad 70 oseb.
Življenje pač teče svojo pot... To »pot življenja« pa si je koristno podrobneje ogledati.
NOVA POLITIČNA SILA
Odbor za varstvo človekovih pravic ima že prek sto tisoč posameznih članov in čez tisoč organizacij, kar skupno predstavlja najmanj četrtino prebivalcev Slovenije, čeprav je njegovo članstvo tudi med Slovenci v sosednjih državah in po svetu, pa tudi v nekaterih naprednih »neslovenskih« krogih po Jugoslaviji, zlasti v Beogradu in med mnogimi slavnimi imeni (prav tako Neslovenci) po vseh državah z demokratično družbeno ureditvijo.
Odbor tako postaja SILA, ki jo težko razumejo največji optimisti demokratične prihodnosti in ob kateri partijsko oligarhijo v Sloveniji obliva smrtna zona, v Beogradu pa povzroča znane napade na Slovenijo, ki pa so postali že nekaj vsakdanjega in nikogar več ne presenečajo (morda koga le potihem skrbijo, ker je proti dogajanjem v Sloveniji tudi jugoslovanska armada, kar pa je tudi že splošno znano).
MNOŽIČNA IZSTOPANJA IZ PARTIJE
Ob upoštevanju tega stanja je »razdeljevanje igralskih vlog« med Kučanom, Lokarjevo in drugimi ostanki partije le že formalno dejanje obsojenca na smrt, ki mu pred ustrelitvijo -postrežejo z njegovo najljubšo jedjo (!). Kar je bilo zapisano v zvezi z vseobsežnostjo in moralno močjo Odbora za varstvo človekovih pravic, je premosorazmerno nasprotno z nekim drugim pojavom: množičnim izstopanjem intelektualcev, pa tudi delavcev iz partije.
To dejstvo, da delavci svoje »matične, delavske« stranke že dolgo niso imeli za svojo in da so bili njeni člani le birokratski karieristi in izobraženci, ki bi brez članstva v partiji ne mogli opravljati službe, ki ustreza njihovi usposobljenosti, je bilo vsa ta desetletja vsem '(tudi partijskemu vodstvu) dobro znano.
Da so pa zdaj, poleg delavstva - »proletariata« v nekaj mesecih tako množično začeli izstopati iz partije visoko izobraženi družboslovci, ekonomisti, pravniki itd., to pa je dalo misliti ne le partijskemu vodstvu, ki ima prvič, odkar je na oblasti, celo nekaj simpatij med ljudmi, marveč ta razvoj preseneča celo nevtralne opazovalce.
Pa vsa zadeva sploh ni presenetljiva. Povejmo preprosto: včlanjevanje v Odbor za varstvo človekovih pravic povzroča osi-panje članstva v partiji. Samo tista zadnja pika na »i« je bilo dejstvo, da so slovenska sodišča poslala »ljubljanski četverici«, medtem že preklicane, pozive na prestajanje zaporne kazni, ki so jo izrekli nad slovenskimi demokrati drugi in v drugem jeziku.
NEMOČNI KUČAN
Še, do neke mere priljubljeni Kučan, ki je od uvedbe partijske vladavine pred davnimi desetletji daleč najbolj upoštevani voditelj, tega procesa ni mogel zaustaviti: bil je, nasprotno, v tako nesrečnem času na svojem položaju, da mu tudi njegova človeška poštenost prav nič ne pomaga in da ga je še največjim nasprotnikom partijske diktature kar nekoliko žal.
Tudi Kučanu je v teh letošnjih vročih mesecih postalo jasno, da partija, kakršna je {in drugačna po svoji naravi biti ne more) te dežele ne more več voditi. Res je, da mnogi funkcionarji, s proslulim Dolancem na čelu, že nekaj let ponavljajo krilatico o »sestopu partije z oblasti«.
Samo to se človek sprašuje, kam naj partija sestopi, ko se bo spustila z višav oblasti in kaj naj potem počne. O možnosti politične konkurence partija sama namreč ne govori. Ce pa se za hip iz Slovenije preselimo v Srbijo, pa celo na Hrvaško, vidimo, da tam ljudske množice vzklikajo ravno partiji... Sestop pa tak!
SOLIDARNOSTNO ZBOROVANJE NA TRGU REVOLUCIJE
21. novembra je bilo na Trgu revolucije v Ljubljani 15 cm novozapadlega snega, ki je še vedno padal. Kljub temu se je pod zasneženimi dežniki zbralo vsaj deset tisoč ljudi, ki so se udeležili zborovanja v znak solidarnosti z »ljubljansko četverico«, ki bi se istega dne morala zglasiti v zaporu, na poziv slovenskih civilnih sodišč, ki so tako poslušno hotela izpolniti nezakonite vojaške sodbe, še predno je ura v starih ljubljanskih zvonikih odbila štiri popoldne, ko se je zborovanje začenjalo s svobodoljubno pesmijo, se je po Ljubljani šušljalo, da so pozivi »četverici« preklicani in da jim tega dne ne bo treba v zapor.
Zborovanje se je potem vseeno odvija-
lo,	ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se je samo dva dni prej odvijalo precej drugačno in dosti bolj mogočno zborovanje v Beogradu, na katerem so govorniki zahtevali čisto vse, kar je nasprotovalo zahtevam ljubljanskim govornikov: močno Srbijo, malikovali so svojega partijskega voditelja, napadali Stanovnika in Smoleta ter »ljubljansko četverico« imenovali »vojaški vohuni«. Na ljubljanskem zborovanju je govoril tudi najslavnejši »vojaški vohun« Janez Janša!	>
Ni zanemarljiva primerjava z beograjskim zborovanjem: Tako kot so tam skandirali svojemu Miloševiču, je ljudstvo v Ljubljani skandiralo Janšu, da je ubogi »vohun« komaj prišel do besede.
»Jugoslavija je enotna in bratska država,« tako imajo okoreli partijski voditelji Slovence še zmeraj za norca. Če upoštevamo gornja primerjanja z Beogradom in Ljubljano, se temu lahko od srca nasmejimo...
V. Slemensky
■ Sovjetski voditelj Gorbačov je 7. decembra imel govor pred generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku in predložil več sklepov, ki naj bi se jih izvedlo v prihodnjih mesecih in -letih. Najpomembnejši je enostranski sklep sovjetske vlade, da bo močno zmanjšala številčno moč vojske v sledečih dveh letih. Gorbačov je tudi napovedal nove predloge za urejanje afganistanske krize in umik sovjetske vojske. Nadalje je SZ nekaterim državam pripravljena deloma odpisati dolgove. Istega dne opoldne je bil Gorbačov na delovnem kosilu, ki ga je priredil ameriški, predsednik Reagan, navzoč pa je bil tudi novoizvoljeni predsednik Bush. Prvi je nad Gorbačovom zelo navdušen, drugi nekoliko manj.
•
■ Istočasno, ko je Gorbačov pred skupščino Združenih narodov v New Yorku napovedal zmanjšanje sovjetskih oboroženih kopnih sil, je v Moskvi odstopil ne-čelnik generalnega štaba 'teh sil maršal Sergej Ahromejev. Uradno je bilo rečeno, da gre za kadrovske spremembe, splošno mnenje pa je, da se maršal ni strinjal z odločitvijo Gorbačova. Pa tudi obrambni minister Dimitrij Jazov je izrazil svoje pomisleke. Vendar Gorbačov sklepa o zmanjšanju čet ni sprejel samostojno, temveč je bil sklep sprejet kolektivno v politbiroju CK sovjetske partije.
★
Božična številka Izide v četrtek 22. decembra in bo imela osem strani. Bo obenem zadnja v tem letu. Prosimo vse oglaševalce in tiste, ki bodo poslali voščila, da to store vsaj do torka 20. decembra opoldne. Novoletna številka izide v četrtek 5. januarja 1989.
NAROČNINA ZA »KATOLIŠKI GLAS« V LETU 1989
Italija	40.000	lir
Inozemstvo	55.000	lir
Zračna inozemstvo	85.000	lir
Strahoten potres v Armeniji
V	zadnji številki smo glavni članek posvetili tegobam armenskega ljudstva, ki je v teku stoletij doživelo vrsto tragedij. Prav pred dnevi so Armenci v svojem vrhovnem sovjetu uzakonili -kot državni dan žalosti 24. april, dan, ki spominja na strašni pokol, katerega so Turki nad njimi izvedli leta 1915.
Temu datumu se bo odslej pridružil 7. december 1988, ko je strahoten potres ob 10.41 po krajevnem času razdejal severna območja Armenije. Potres je dosegel jakostno sedmo stopnjo po Richterjevi lestvici, središče pa je imel 12 km pod zemljo v kraju, ki je oddaljen 50 km od mesta Leninakana. Na istem območju je pred približno tisoč leti prišlo do prav tako hudega potresa, ki je popolnoma uničil staro armensko prestolnico.
To -pot je bilo najbolj prizadeto mesto Spitak, ki je popolnoma porušeno, zelo pa sta porušeni tudi obe večji mesti na tem območju Leninakan z 290.000 prebi-kalci in Kirovakan s 170.000. Število mrtvih gre v desettisoče.
Seveda je imel potres velik odmev v svetu in ekipe z zdravili in tehničnim osebjem so takoj pričele prihajati <v prizadete kraje. Svojo pomoč sta poslali med drugimi tudi Italija in Jugoslavija.
Sovjetski vodja Gorbačov, ki se je v času potresa mudil v New Yorku, je odpovedal obisk Kube in Londona in se nemudoma vrnil v Moskvo, nato pa nadaljeval pot v Armenijo.
Ob tej veliki tragediji, ki je prizadela armensko ljudstvo, pa so se dogodile za normalne ljudi nezaslišane reakcije: v Bakuju, prestolnici republike Azerbajdžan s pretežno mohamedanskim prebivalstvom so se muslimanski fanatiki zbrali na ulicah in vzklikali »Alah je velik«, ker .je pač udaril po »nevernih« Armencih. Nastopila je policija, ki je tolpe razpršila, a ostalo je grenko spoznanje, da tudi taka nesreča ni zmožna ublažiti tamkajšnjih medetnič-nih nasprotij.
POZIV KARDINALA POLETTIJA
Predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Ugo Poletti je poslal v zvezi s potresom v Armeniji vsem italijanskim škofom pismo, v katerem jih vabi, da pod-vzamejo primerne pobude v korist žrtev potresa. Omenja sv. očeta Janeza Pavla II., ki je na praznik Brezmadežne 8. decembra molil za težko preizkušane brate v Kristusu in pozval k dobrodelnim akcijam za lajšanje njihove stiske. Kardinal Poletti izraža željo, da bi vsa krščanska občestva in vse <redovne skupnosti sodelovali v krščanski solidarnosti s prizadetimi. In nadaljuje:
»Adventni in božični čas sta najlepša priložnost za osveščenje vernikov pri po-mciči za težko prizadeto armensko ljudstvo. Pomoč naj bi se izročala škofijskim "Caritas", ki bodo prispevke nato odvajale na osrednjo italijansko Caritas.«
Vrsta nesreč v zraku in na zemlji
Obisk P. Alfonza Pri Sv. Vincencil Knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1989
22.450 svetih maš! Kdaj in kdo? Jubilant p. Alfonz Valič v 50 letih. Sam jih je zabeležil, zato mu smemo verjeti.
Kakih pet zasebnih avtomobilov se je že 18. septembra odpeljalo iz Trsta k jubilejni zlati maši p. Alfonza v Vipavski Križ. Že takrat so verniki povabili slavljenca v svojo župnijo, kjer je polnih 11 let deloval kot katehet in kaplan za slovenske vernike pri Sv. Vincencu.
Maša pretekle nedelje 11. decembra je bila že četrta jubilejna. 'Prva, kot rečeno, je bila 18. sept. v njegovi župniji Vipavski Križ, kjer so mu pevski zbori čudovito prepevali. Drugo je opravil v sosedni župniji, kjer živi nekaj sorodnikov; tretjo je daroval na praznik Brezmadežne s tremi drugimi soslavljenoi v svojem samostanu. Za četrto, ki je blizu obletnici njegove posvetitve 17. dec. 1938, *so ga povabili slovenski verniki od Sv. Vincenca v Trstu.
Slavljenec je pristopil k oltarju v spremstvu italijanskega župnika g. Bruna Spe-ranza in g. Stanka Živca, ki je redni kaplan za tamkajšnje slovenske vernike. S pozdravom »dragi bratje in sestre« v slovenščini je župnik 'nadaljeval v italijanščini. Zahvalil se je g. patru za vabilo in spomnil na dragoceno pomoč za časa njegove službe v župniji, ko je velikodušno bil na voljo v spovednici vernikom obeh narodnosti. Izrazil je še svoja voščila za njegovo nadaljnje delo.
Topla priznanja je g. Jožko Gerdol naslovil na jubilanta, ko je omenil njegovo pastirsko skrb za ohranitev vere, medsebojne ljubezni in vzajemnega prenašanja vsakdanjih težav. Kot oče treh otrok (danes odrasli fantje in dekleta) tudi ni pozabil ovrednotiti ljubeznivosti, s katero je g. pater znal vzpostaviti prisrčno razmerje do najmlajših: »Saj ste za podkrepitev svojih besed znali, poleg hudomušnih pripovedk, seči tudi v žep, od koder so čudežno kapljale sladke rozine. In če se je kdo od mulcev spozabil in vas predrzno potegnil za brado, se niste jezili, ampak le ljubeznivo blagoslovili. Preden se bomo poslovili, vas prosimo, da dvignete tiste maziljene roke v blagoslov tistih, ki so vam bili toliko let zaupani. Naj gremo iz te naše cerkve čisti, zadovoljni in srečni ter prepričani, da ste nas imeli radi in da nas boste, kakor tudi mi, ohranili v prijetnem spominu.«
V	nagovoru med mašo je g. pater orisal
Ziatomašnik p. Alfonz Valič
svojo redovniško pot, prepredeno s pogostnim preseljevanjem iz kraja v kraj. O tem je izčrpno pisal naš list 15. sept. letos. Omenili bi le oni dve leti v Padovi, kjer je opravil maturo in sta mu postali življenjsko pomembni zavoljo neposrednega stika s tedaj še živečim p. Leopoldom Mandičem. Saj res, zelo mu je podoben: skromna postava, častitljiva bela brada, bose noge v sandalih.
Ko bi nam radovedna žilica še ne dala miru in bi ga vprašali, kateri so njegovi najmočnejši vtisi iz 50-letnega dušnopa-stirskega delovanja, bi verjetno ne bil preveč v zadregi. Saj so ga vojna leta našla ob množica umirajočih in obsojenih, potrebovali so ga ponesrečeni in osiroteli, za posrednika pa brezdomci pred različnimi uradi in oblastjo. Sicer pa ga že njegovo spovedno poslanstvo, ko je obiskoval 'kaznjence po ječah in odkrival skrite labirinte človeške duševnosti, visoko dviga nad kakršnokoli senzacionalno doživetje.
Iz cerkve se je praznovanje preselilo na sedež »Ognjišča«. Tu -so g. patini še posamezniki osebno čestitali v pristnem domačem vzdušju z veselo pesmijo in z zakusko.	F.	V.
Zanimiv letak
Društvo slovenskih pisateljev, Odbor za zaščito človekovih pravic in UK Zveze socialistične mladine Slovenije - Ljubljana so sklicali za ponedeljek 21. novembra ob 16. uri zborovanje (ki se je že izvršilo - op. ur.) pred skupščino SR Slovenije na Trgu revolucije v Ljubljani, za naslednji dan od 10. ure dopoldne do 5. ure zvečer pa sta študentski organizaciji pripravili pred skupščino odprto univerzo s kratkimi predavanji kakšnih 30 kritičnih slovenskih razumnikov.
Na letaku, ki so ga delili, je stalo napisano:
Za človeške pravice - Za slovensko suverenost - Za referendum.
S sprejemom ustavnih dopolnil (ta so bila medtem že sprejeta - op. ur.) bo Slovenija v marsičem ponižana na položaj upravne enote. Usodni dogovori so bili sprejeti na hitro in v ozkem krogu, na podlagi nepopolnih in enostranskih informacij pa je slovenske skupščina sprejela napačno odločitev, da ne bo razpisala referenduma.
Velika in usodna ustavna prevara.
1. Primat zveznega zakona.
2. Zvezni tožilec bo dajal podrejenim slovenskim tožilcem obvezna navodila.
3. Nova ustava spusti armado z vsake finančne verige, pravne kontrole nad JLA pa že sedaj ni.
4. Federacija pridobiva, republika pa izgublja nove regulativne pristojnosti: državna uprava, javno obveščanje, PTT, elektro sistem, železnica, davčni sistem in politika, strategija tehnološkega razvoja, urejanje gospodarskega razvoja in načrtovanja in tako naprej.
5. Slovenija bo v mednarodnih odnosih odvisna od dobre volje drugih republik in zveznih organov.
Imeli so nas, imajo nas in imeli nas bodo za norce!
Pred našimi očmi se izgublja državnost in suverenost slovenskega naroda (dr. Dimitrij Rupel). Vsi znaki tudi kažejo, da so dopolnila le začetek procesa centralizacije Jugoslavije, ki mu ni videti konca.
Dopolnila že veljajo za prvo fazo ustavnih sprememb, ki naj ji sledi formulacija »nove ustave«. Ta pa naj še koreniteje unitarizira jugoslovansko državo. Tragično je, da je z vidika slovenskega naroda proces centralizacije neobrnljiv: pravico imamo, UPRETI SE MU v konkretni točki ustavnega spreminjanja. Ko pa nanj damo pristanek, ni povratka na prejšnje stanje. Republika izgubljenih pristojnosti in izgubljenega položaja ne bo nikdar dobila nazaj.
■	Italijani so prisotni po vsem svetu, kar pa velja tudi za tiste, ki so se znašli v ječah raznih držav. Tako jih je v ZR Nemčiji zaprtih kakih 750, v Švici 650, Franciji 410, Španiji 150, Vel. Britaniji 50, Južnoafriški republiki 25, Grčiji 25, ZDA 100, Kanadi 15, Libiji 20, Indiji 10, Finski 10 in v Maroku 60, tu zlasti zavoljo prekupčevanja z mamili.
Goriška Mohorjeva družba je za leto 1989 pripravila za svoje bralce in slovenski knjižni trg štiri knjige. Poleg Koledarja 1989 in 14. snopiča Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL) še dve publikaciji: izvirno knjigo spominov dr. Miloša Vauhnika »PE-FAU« in prevod pisem papeža Albina Lucianija »Spoštovani«.
KOLEDAR 1989 je zbornik, ki objavlja kot običajno prispevke iz našega kulturnega in narodnostnega prostora, pregled delovanja naših organizacij, 'ki delujejo v krščanskem in slovenskem duhu, nadalje članke iz slovenske zgodovine, etnografije, naravoslovja in družboslovja. Dokumentarno vrednost predstavljajo tudi slike iz našega življenjskega utripa.
14. snopič PSBL priča o veliki zavzetosti za znanstveno dejavnost. Objavlja 221 gesel od Sedeja do Suhadolca in obsega
160 strani. Pri njem je sodelovalo 65 avtorjev iz zamejstva, Slovenije in drugod. PSBL je znanstvena publikacija, ‘ki se uveljavlja vedno bolj tudi v vseslovenskem prostoru. Od letos ima vstop tudi v Jugoslavijo, kar pomeni, da postaja nepogrešljiv vir informacij in podatkov za številne strokovnjake, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi, kulturnimi, verskimi in narodnostnimi vprašanji. Leksikon ureja univ. prof. Martin Jevnikar iz Trsta.
Knjiga »PE-FAU« dr. Miloša Vauhnika je izšla ob 70-letnici konca prve svetovne vojne. Objavlja spomine nekdanjega avstrijskega častnika Miloša Vauhnika na vojne dogodke ob razpadu Avstro-Ogrske in zasedbi Italije ter vzponu novih držav na Balkanu. Avtor se je udeležil vojnih spopadov na ruski in soški fronti, bil pri prodoru pri Kobaridu, ob reki Piavi in ponovno na tirolski fronti, kjer je bil ranjen.
Mala Cecilijanka ’88
»Kralj na Betajnovi« v Celovcu
V	organizaciji Krščanske kulturne zveze je na praznik Brezmadežne 8. decembra nastopilo v Mestnem gledališču v Celovcu v počastitev 70-letnlce smrti Ivana Cankarja SSG iz Trsta z igro »Kralj na Betajnovi«. Dvorana je bila do kraja zasedena. Prišli so zlasti Slovenci s podeželja. Vsi so bili zadovoljni s podano igro, tudi jezik jim ni delal težav, pač pa preneka-teri ni doumel Cankarjeve misli, k čemur je pripomogel tudi režiser Mario Uršič, ki je Cankarja po svoje prikrojil in hotel s predelavo izraziti predvsem razmere, v katerih živi naš človek v Italiji. Posameznik, čeprav osebno močan, ne more več o ničemer odločati, ampak to delajo mafija, loža P2 in politične stranke. Torej se časi ponavljajo. Prav zato so takega »Kralja na Betajnovi« koroški rojaki le delno doumeli. Toda v celoti gledano je gostovanje gotovo uspelo.
Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici je tudi letos na praznik Brezmadežne 8. decembra priredilo revijo otroških in mladinskih zborov, ki je bolj znana pod nazivom Mala Cecilijanka (da gre tako nekako vzporedno s Cecilijanko, revijo odraslih zborov).
Letos je bila pevska revija mladih v deželnem Avditoriju, saj je dvorana Katoliškega doma še vedno neuporabna. Pa tudi Avditorij, največja in najprimernejša goriška koncertna dvorana, se je izkazal za premajhnega in marsikdo je moral kljub vsemu ostati zunaj ali pa oditi domov. Morda bo treba za naprej iskati še drugih rešitev, saj je na vse to opozorila že velikanska udeležba na sami Cecilijan-ki prejšnji mesec.
Nastop otroških oz. mladinskih zborov je že sam po sebi pomemben dogodek. Gre namreč za sad dolgega in potrpežljivega dela pevovodij, ki s svojim nesebičnim delom že od prvih šolskih začetkov vodijo otroke in doraščajočo mladino k ljubezni do pesmi in glasbe. Ne pozabimo, da so otroški in mladinski zbori tudi bogat »rezervoar« za kasnejši pristop k zborovskemu petju sploh. In prav letos smo bili priča razveseljivi stopnji splošnega pevskega napredovanja nastopajočih. Dokaz, da se ti zavedajo potrebe po vedno boljšem izoblikovanju zborovske pesmi, po discipliniranosti, po interpretacijski ravni in ne nazadnje po težnji za pravilno izgovarjavo.
V	začetku je nabito polno dvorano po-, zdravila predsednica Združenja prof. Lojzka Bratuž, ki je v svojih besedah poudarila pomen otroškega in mladinskega petja za splošno kulturno rast naše narodne skupnosti. Obenem se je iskreno zahvalila staršem, vzgojiteljem in pevovodjem za pozornost, ki jo posvečajo razvoju teh zborov. Napovedovala je Erika Černič. Pismene pozdrave je poslala tudi predsednica SSO Marija Ferletič.
Na Mali Cecilijanki je skupno nastopilo deset zborov. Ti so bili naslednji: Mladinski zbor iz Štandreža, ki je pod vodstvom Elvire Chiabaii odpel Gačnikovo Naj odkrijem, Mati mila, Vodopivčevo Pojdimo spat in šušteršičevo Pesem. Otroški zbor iz Števerjana (Anka Černič) je zapel Hayd-novo Jesensko listje, Tomčevo Medvedek in ljudsko Zajček. Otroški zbor Ladjica iz Devina (Olga Tavčar) je odpel Harejevo Brinje, francosko ljudsko Računstvo in Voglarjeve Marsovsko. Mladinski zbor Slovenskega glasbenega centra Emil Komel iz Gorice (Franka Žgavec) je zapel Prekovo (pr.) Škrjanček poje, Rajkovo Ljubljanski zmaj in Kokolovo Pomladno kolo. Otroški zbor iz Doberdoba (Lucija Lavrenčič) je zapel Pahorjevo Zlata ptička, Golosa Ptička prosi in Kuharjevo Naša pesem. Otroški zbor iz Podgore (Sabina Antoni) je podal Bitenčevo Dežek trka ter ljudski Bog je ustvaril zemljico in Pesem o sinički. Otroški zbor Rupa-Peč (Nadja Kovic) je izvedel Kozinovo Moj osliček, Kupperjevo Limonček ter Sv. Miklavž. Otroški zbor zbor iz Sovodenj (Loredana Poteani) pa je odpel ljudsko Lisica je prav zvita zver, Otovo Kaj bo Mihec in Gačnikovo Tebe iščejo oči. Otroški zbor osnovne šole O. Župančič iz Gorice (Katarina Tabaj) je zapel Lullyjevo Trka, trka, Peter, Voglar-jeve Marsovsko in Ostrovskega Dan na dan sij nam sonce. Večer je zaključil Mladinski zbor srednje šole L Trinko iz Gorice (Stanko Jericijo), ki je odpel tri Je-ricijeve skladbe: Prošnja Mariji, Jaslice in Tri je kralji. Pri posameznih zborih so pri klavirju spremljale Lucija Valentinčič, Lucija Lavrenčič in Suzi Ferfolja.
Na splošno so omenjeni pevski zbori pokazali lepo izvajalsko raven, vsekakor resno pripravo in prizadevnost, kot smo že podčrtali v začetku teh vrstic. Izbira pesmi je bila v glavnem posrečena in primerna, šlo je od večglasne do enoglasne pesmi s klavirjem. Dodali pa bi, da smo v programu zabeležili poleg ustaljenih in klasičnih le nekaj domačih imen. To je lahko vse prav, vendar bi kazalo, da bi naši zlasti go riški zamejski otroški in mladinski zbori segli tudi po novih skladbah in skladbicah, ki so nastale na teh tleh in jih stalno objavljajo naše otroško-mla-dinske revije v svojih glasbenih prilogah. Sedaj pa niti ena ni bila vzeta s teh strani. Ali je torej pisanje domačih avtorjev za to pevsko zvrst zaman?
Vsekakor gre ZCPZ vse priznanje za uspešno organizacijo te pevske revije, ki je gotovo porok za plodno glasbeno, posebej pevsko kulturo med nami.
ab
Širite „ Katoliški glas“
Njegovo pripovedovanje je prijetno in objektivno. Ob koncu vojne je bil Maistrov borec za severno mejo; z generalom Rudolfom Maistrom ga je vezalo iskreno prijateljstvo v obrambi istih narodnih ciljev.
Knjiga predstavlja prvi del spominov, drugii del bo izšel naslednje leto in bo pričal o delu in boju za ustanovitev Jugoslavije, razmerah pred drugo svetovno vojno in po njej. Obe knjigi bosta tudi prikazali osebnost dr. Miloša Vauhnika, ki je v vseh življenjskih okoliščinah, prijetnih in neprijetnih, ohranil pokončen in neuklonljiv značaj, zvestobo slovenskim narodnim in človečanskim vrednotam.
»Spoštovani« je druga knjiga GMD za leto 1989 in je prevod pisem nekdanjega papeža Albina Lucianija (Janeza 'Pavla I.), ki je kot beneški patriarh (od 1969 do 1978) objavil pisma raznim zgodovinskim osebnostim. Prevod pisem je opravil predsednik GMD prof. Drago Butkovdč. Knjiga je bila tiskana pri »Družini« v Ljubljani.
Iz Predgovora v knjigi zvemo, da so patriarhova pisma napisana »s časnikarsko besedo, ki je prožna in izredno duhovita, vrh tega še duhovna, napisana v nepogrešljivem ljudskem slogu. Pisatelj razmo-triva brez vsakršnega pozerstva o odprtih vprašanjih sodobnega življenja tudi v svetovnem obsegu in pri ljudeh vseh slojev... Brez predsodkov in s patriarhovskim razumevanjem preprosto ocenjuje, kar je dušnega in telesnega, božjega in človeškega, ter sproti poživlja pomenek z neslutenimi domislicami, prijetnimi anekdotami, šalami in humorjem angleškega kova«.
Pisma so npr. naslovljena na Charlesa Dickensa, avstrijsko cesarico Marijo Terezijo, sv. Bernarda, Goetheja, grško Penelopo, Ostržka, Pavla Diakona, čičikova, Manzonija, evangelista Luko in celo na Jezusa Kristusa. Knjiga bo navdušila vse bralce, tako mlade kot odrasle, saj predstavlja zanimivo razglabljanje o velikih vprašanjih na preprost in vsem dostopen način.
Želimo, da bi knjige GMD utrjevale našega človeka v dobrem in poštenem življenju ter prispevale k njegovi duhovni, kulturni in narodni rasti v sklopu velike družine evropskih narodov.
MJ
OKNO V DANAŠNJI SVET
■ V Parizu so 10. decembra slovesno proslavili 40-letnico deklaracije o človekovih pravicah, ki je bila 10. decembra 1948 razglašena v palači Chaillot. Prav v isti palači je potekla tudi letošnja proslava. Med odličnimi povabljenci sta bila tudi dva Nobelova nagrajenca za mir: sovjetski fizik Saharov in vodja prepovedanega delavskega sindikata Solidarnost L. Walensa. Saharov je prišel iz ZDA, kjer je trenutno na obisku, Walensa pa je po posredovanju predsednika francoske vlade Mitteranda mogel priti iz Poljske. Oba Nobelovca sta se tudi osebno sestala in izmenjala svoje poglede. Izrazila sta svoje veliko zadovoljstvo, da sta se osebno spoznala.
■ Predsednik francoske republike Mitte-rand je med obiskom v Pragi sprejel na francoskem veleposlaništvu skupino češkoslovaških oporečnikov in jih zadržal na kosilu. Med njimi je bil tudi Vaclav Havel, podpisnik Listine '11. Havel je po sestanku izjavil, da je Mitterand zelo dobro poučen o razmerah v Češkoslovaški. Pohvalil je tudi francoskega predsednika, da je v uradnem govoru dal priznanje vsem, ki so pripomogli do »Praške pomladi« leta 1968.
■ Grška vlada je storila dejanje, ki je globoko užalilo judovsko skupnost v Rimu, pa tudi vznevoljilo italijansko sodstvo. To je že več let zahtevalo od grških oblasti, da se jim izroči Abdcla al Zomara Omana, enega krivcev za atentat na rimsko sinagogo, v katerem je 9. oktobra 1982 izgubil življenje dveletni otrok, 40 oseb pa je bilo ranjenih. Grki pa so vse te zahteve preslišali in atentatorja po prestani kazni zavoljo prekrškov, storjenih v Grčiji, enostavno izgnali v Libijo, kar pomeni isto kot osvoboditev. Grški pravosodni minister je svoj ukrep utemeljil s tem, da je bil atentat na sinagogo v Rimu le vojaško dejanje v sklopu vojne za osvoboditev Palestine. Da je bil pri tem umorjen nedolžen otrok, zanj ni pomembno. Seveda tako postopanje le pospešuje nove teroristične akcije.
■ Dva bivša severnoameriška zunanja ministra, Vanče in Kissinger sta izrazila mnenje, da Gorbačov s svojo »perestrojko« ne bo uspel, ker obstoji notranje nasprotje med kolektivizmom sistema in njegovo učinkovitostjo. Poleg tega negativno
vplivajo na uspeh »perestrojke« še razni zunanji dejavniki kot so padec cene nafte, zaradi česar je SZ izgubila zadnja tri leta 40 milijard rubljev; zelo veliki so bili stroški zavoljo nesreče v Černobylu, kjer je 135.000 oseb ostalo brez .strehe; zaradi protialkoholne kampanje je država ob 36 milijard rubljev letno, obenem pa si je Gorbačov nakopal v širokih plasteh ljudstva veliko nasprotovanje; napetost med Armenijo in Azerbajdžanom je stala sovjetsko vlado 36 milijard rubljev izaradi čet, ki jih je bilo treba poslati na nemirno področje; končno bo potres v Armeniji zahteval ogromne vsote denarja. Zato Vanče in Kissinger opozarjata k previdnosti. Naj uživa Gorbačov še tako velike simpatije v zahodnem svetu, je sam proti sistemu. Ta ga bo pokopal kot svoj čas Hruščeva.
Kongres Južnotirolske stranke
36. kongresa Južnotirolske ljudske stranke, ki je bil v soboto 10. dec. v Meranu pod geslom »Glejmo v prihodnost in opirajmo se na lastne moči!« se je udeležila tudi Slovenska skupnost. Na kongresu sta jo zastopala deželni predsednik Marjan Terpin in deželni podtajnik dr. Karlo Brešan. Pozdravi gostov niso bili predvideni, pač pa je predsedujoči pozdravil slovensko zastopstvo, strankin zgodovinski voditelj dr. Magnago pa je v svojem poročilu omenil tudi položaj Slovencev v Italiji.
Katoliška delegacija pri patriarhu v Carigradu
Že nekaj let se ponavlja, da pravoslavno odposlanstvo obišče Vatikan za praznik sv. Petra in Pavla, katoliška delegacija pa obišče za god sv. Andreja 30. novembra pravoslavno središče v Carigradu. Ta običaj sta vpeljala papež Pavel VI. in patriarh Atenagora.
Letošnje odposlanstvo je vodil kardinal VVillebrands. Carigrajskemu patriarhu Dimitriju L je izročil osebno poslanico papeža Janeza Pavla II. Sv. oče omenja sadove medsebojnega zbliževanja, a tudi ovire, na katere se na tej poti naleti. Opustiti je treba polemično gledanje na preteklost in krepiti medsebojno poznanje ter ljubezen.
Boooljuhno delo zlatomašnika p. A. Valiča
Patra Alfonza Valiča poznamo tako v Trstu kot v Gorici, ker je bil oz. je še vedno član kapucinske skupnosti ter je živel v Trstu, sedaj pa že osem let v Gorici. Njegov zlatomašniški jubilej je zato praznik tako za goriške kot za tržaške slovenske vernike. V Trstu so se mu že oddolžili za ta jubilej pri maši v nedeljo
11.	decembra pni Sv. Vincenciju.
Mi v Gorici smo ga povabili, naj ima zlatomašno slavje prav za 50-letnico nove maše. Novo mašo je namreč imel v Vipavskem Križu četrto adventno nedeljo
18.	decembra 1938; torej ravno pred 50 leti. V mašnika pa je bil posvečen v Benetkah dan prej, 17. decembra.
O novi, maši ve povedati, da je bil zelo mrzel dan z močno burjo. Gotovo mu je tudi vipavska burja utrdila zdravje, da je še vedno čil in svež, tako telesno kot duševno.
V Gorici opravlja službo kaplana v go-riških zaporih. Zato smo se z njim pogovorili o tej njegovi dušnopastirskd službi.
Pater, vi ste kaplan v goriških zaporih. Koliko let že opravljate to službo?
Osem let, odkar sem po smrti p. Cirila prišel znova v Gorico. Pred mano je to službo opravljal p. Mariano.
Je ta služba za vas nekaj novega?
Ni ravno nova, saj sem bil jetndški kaplan že za časa Nemcev v letih 1944 in 1945, ko so zapornike tudd streljali. Tudi služba kaplana po raznih bolnišnicah me je marsičesa naučila, saj greš 'k zapornikom kot da obiskuješ bolnike.
Kako je v goriških zaporih? Je tam veliko zaprtih?
Goriški zapori so prehodni, to se pravi, da so tam le zaporniki, ki čakajo na sodbo ali prestajajo krajše kazni. Njih število ni ravno veliko, največ do 35. Živijo v celicah, v katerih je največ do šest postelj, v pogradih, seveda.
Kako živijo zaporniki, ko čakajo na sodbo?
Njih naihujša kazen je pravzaprav brezdelje. Nobenega pravega opravka nimajo, razen dežurnih. Vsi pa ne morejo biti dežurni. Zato čas prebijajo z branjem knjig in časopisov. Potem lahko igrajo pingpong, namizni nogomet in tudi na karte.
Od kod dobijo branje?
V zaporih je knjižnica, tam si lahko izposojajo knjige. Revije in časopise pa jim nosim jaz ali jih tudi sami kupijo. Škoda le, da v knjižnici ni slovenskih in hrvaških knjig, kajti te čase je v zaporih vedno nekaj jugoslovanskih zapornikov.
Kako potekajo vaši obiski v zaporu?
Tja hodim vsak dan dopoldne. Ustavim se po posameznih celicah, se razgovarjam, jim kaj prinesem, tudi cigarete.
Česa so najbolj potrebni?
Poleg branja in tobaka tudi obleke in perila. Saj so zlasti Jugoslovani bili zasačeni kje na cesti in so prišli v zapor brez vsega; poleg tega imajo sorodnike zelo daleč, da bi jim mogli kaj pomagati. Prav danes na primer (6. dec.) sem telefoniral neki družini na Kosovo. Povečini so zaporniki mladi fantje, brez izkušenj, zato podvrženi depresiji in malodušju.
Kje dobite obleke in denar, da jim pomagate?
Obleke najdem med blagom, ki ga nam kapucinom prinašajo za revne ljudi in za misijone. Kar je primernega, nesem za-
pornikom. Potreboval bi kaj več denarja za tobak in za manjše usluge.
Opravljate torej delo usmiljenega Samarijana. Toda vi ste tudi duhovnik. Kako je s sv. mašo v zaporih?
Vsako nedeljo ob 10. uri imamo mašo v večji celici. K maši prihajajo v kar lepem številu; ne vsi, vendar večina. Tudi muslimani so med njimi. Škoda le, da še vedno ni popravljena 'kapelica, ki je še zmeraj neuporabna.
Hvala, pater, za vaš razgovor in še bolj za bogoljubno delo, ki ga v zaporih opravljate, kakor je Jezus naročil: »V ječi sem bil in ste prišli k meni.« In da bi se našle dobre duše, ki bi vam zlasti ob prihodnjih praznikih s primernimi darovi pomagale še bolj razveseliti te naše brate v Kristusu,	K.	H.
M S 4 S
■
SPI M
Dobil je naslednika
P. Fidelis Kraner je pred 18 leti ustanovil Slovenski misijon za izseljence v Švici. Iz zdravstvenih razlogov je 19. novembra 1987 zapustil to deželo. Na njegovo mesto so predstojniki kapucinskega reda v Sloveniji imenovali p. Roberta Podgorška. Doslej je bil župnik v celjski župniji sv. Cecilije.
Rodil se je leta 1940 v Mariboru. Po dovršeni nižji gimnaziji je stopil h kapucinom. V duhovnika je bil posvečen leta 1966. Prva tni leta je služboval v Škofji Loki, potem je bil imenovan za župnika v Celju, kjer je ostal 18 let. Kot župnik je razvil široko dejavnost. Obnovil je cerkev, odprl nove učilnice za verouk, uredil okolico cerkve.
Slovenski izseljenci v Švici so se novega izseljenskega duhovnika zelo razveselili.
Duhovna priprava na Božič
Duhovna priprava na bolj doživeto praznovanje Božiča bo v nedeljo 18. decembra v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« v Trstu. Vodil jo bo jezuit Miha žužek iz Ljubljane. Spored:
9.00 premišljevanje
10.00 spokorno bogoslužje in priložnost za spoved
12.00 maša s homilijo
13.00 skupno kosilo in nato razhod. Priprava je za vse, zato se je lahko udeležijo mladi in starejši. Zaželene so zlasti družine. Prijaviti se na tel. (040) 220332 (Kunčič).
Priprava na misijon
f Karel Rustja
Pred kratkim je nenadoma umrl Karel Rustja od Sv. Ivana v Trstu. Pokojnik je bil zvest obiskovalec tamkajšnje slovenske maše in drugih slovenskih prireditev. Pogrebnega obreda s somaševanjem treh duhovnikov v svetoivanski župnijski cerkva se je udeležilo zares veliko ljudi, ki so cenili pokojnigovo dobroto in uglajenost.
Vdovi ge. Danici, sinovoma, njundma družinama in vsem sorodnikom iskreno sožalje.
n
V	okviru priprav na misijon, ki bo prihodnje leto v tržaškd škofija, so bila v mali dvorani Kulturnega doma zadnje tri srede prejšnjega meseca tri zanimiva predavanja.
Prvo sredo je razvil svoje misli beograjski nadškof dr. Franc Perko, ki je govoril o temi, ali krščanstvo izumira. Nakazal je več žgočih problemov, vendar je bil mnenja, da ne smemo biti črnogledi, saj lahko opažamo tudi pozitivne premike.
Kronika iz Mačkolj
Naša vas se naglo prazni: ni rojstev, pogrehi se pa vrstijo drug za drugim. V nekaj mesecih smo pokopali šest vaščanov. Prvi nas je v tem času zapustil Izidor Smotlak (18. okt.), dober in tih človek, član številne družine, ki je v prvi svetovni vojni izgubila očeta in gospodarja. - Po dolgi in mučni bolezni je umrl Stanko Purger, ki smo ga pospremili 'k večnemu počitku 25. okt. - Dober teden za tem '(4. nov.) smo pokopali 60-letnega moža, pridnega delavca dn nekdanjega cerkvenega pevca Bazilija Smotlaka, ki je umrl za kapjo. - Zadnji dan novembra smo se znova zbrali k pogrebu Rudolfa Olenika, ki je bolehal že vrsto let. - Edina ženska v tem seznamu mrličev je Jožefa Smotlak
Z GORIŠKEGA
Gabrje
Umestitev novega župnika. Beseda »novega« je pravzaprav neprimerna, saj g. Jože Jurak gabrsko župnijo vodi in upra-lja že od 1. oktobra 1972, torej dobrih 16 let. Vendar pa je ves čas bil za italijansko državo le upravitelj, ne župnik v polnem pomenu besede, ker pač ni imel tukajšnjega državljanstva.
Mnogo tudi po zaslugi in posredovanju goriškega nadškofa p. A. V. Bommarca je letos končno postal italijanski državljan in tako ga je 15. septembra letos lahko imenoval na »nezasedeno« župnijo sv. Miklavža v Gabrjah. Ker pa je za polnoprav-nost odloka potrebna kanonična umestitev, je p. Bommarco to opravil v soboto 10. decembra na predvečer zunanjega praznovanja župnijskega zavetnika.
Udeležba faranov je bila res številna, cerkev okrašena (saj je bilo drugi dan farno opaisilo), na koru je pod vodstvom Janeza Pavletiča iz Rupe pel pomnoženi zbor z Vrha, pri orglah pa je bil mladi Pavle Durčik iz Rupe.
Ob vhodu v cerkev je nadškofa sprejel novoimenovani župnik, nakar so štirje duhovniki svojega sobrata pospremili k ol-
tarju. Tu je sledilo umeščenje. G. nadškof je zastavil župniku več vprašanj, na katera je ta odgovoril »Hočem«, mu nadel štolo v znamenje dušnopastirske službe, mu izročil evangeljsko knjigo in mu dal poljubiti križ, na koncu pa ga očetovsko objel. Škofov vikar za Slovence in kancler go-riške nadškofije dr. O. Simčič pa je na začetku obreda prebral nadškofovo imenovanje.
Nato je g. Jurak opravil v prisotnosti g. nadškofa in sobratov (iz Trsta je prišel tudi škofov vikar dr. L. škerl) svojo prvo mašo v svojstvu župnika. Med prisotnimi so bili tudi sovodenjski župan V. Primožič, vsi ključarji, zastopniki kulturnih društev Skala iz Gaberij in Danica z Vrha.
Po evangeliju je nekaj priložnostnih misli povedal v italijanščini g. nadškof, g. Jurak pa se mu je zahvalil za imenovanje na koncu maše, naslovil tople besede na prisotne vernike, se jim zahvalil za vse dosedanje razumevanje in jih prosil, da mu tudi v prihodnje stojijo ob strani.
Naslednji dan pa je bilo zunanje praznovanje sv. Miklavža. Tudi pri slovesni maši je bilo dosti vernikov, znova je pel ženski zbor z Vrha, slavnostni govornik pa je bil g. Janez Štavar z Mirenskega Grada. Vsa slovesnost se je popoldne zaključila s petimi litanijami Matere božje in blagoslovom. - ej
(6. dec.), M je v bolnišnici dotrpela po večletni bolezni. - Nazadnje (13. dec.) smo se Mačkoljani zbrali ob pogrebu najstarejšega farana Jožeta Oleniika, ki je dočakal skoraj 93 let. Bog daj našim rajnim večni mir in pokoj, svojcem in sorodnikom pa tolažbo ob žalostni ločitvi.
V	novembru so se nam nedeljo za nedeljo vrstile dolžnosti. Dne 6. nov. smo praznovali zahvalno nedeljo ali hvaležnico
v	domači farni cerkvi. Ob tej priložnosti smo primemo okrasili oltarno mizo s poljskimi pridelki dn sadeži. Pri zahvalni maši (13. mov.) v stolnici sv. Justa v Trstu so tudi nekateri Mačkoljani izročili svoje darove.
Škofov pastirski obisk smo pa doživeli
19.	dn 20. nov. Škof Bellomi se je posebej srečal z otroki, z odraslo mladino, z župnijskim in gospodarskim svetom, s pevskimi zbori in seveda z vso farno skupnostjo. Obiskal je na domu nekaj bolnikov (med temi tudi zdaj že pokojnega Jožeta Olenika) in stopil v spovednico za spovedovanje.
27. nov. sta naša zbora .(cerkveni mešani in dekliški Slovenski šopek) nastopila na reviji ZCPZ v Kult. domu v Trstu.
Tudi december smo začeli v polni zaposlenosti. Najprej so naši skavta in skavtinje pripravili praznovanje sv. Miklavža (5. dec.), ki je bilo prisrčno, domače in mladostno razigrano in je dobri svetnik obdaroval številne mlade.
Na praznik Brezmadežne so pri župnijski maši peli tudi otroci. Popoldne istega dne se je nekaj naših ljudi udeležilo molitvenega srečanja »z Brezmadežno h Kristusu« v župnijski cerkvi v Dolini.
Zdaj se pripravljamo na praznovanje Jezusovega rojstva. Že tri prižgane sveče na adventnem vencu v cerkvi nas spominjajo, da se Božič hitro bliža. Kdor želi preživeti božični čas kot dober kristjan, bo izkoristil spokorno bogoslužje dn zakrament sv. spovedi v soboto 17. doc.
Otroci se pripravljajo na tepežnico, ki bo 28. dec. Cerkveni pevci pa hodijo na pevske vaje, da ise pripravijo na dostojen nastop pri polnočnici, ki jo bo letos prenašal radio Trst A.
Naslednjo sredo je govoril pesnik in javni, delavec Ciril Zlobec o današnji duhovnosti med Slovenci.
Sklepno predavanje je imel tržaški škof Bellomi, iki je razgrnil pred poslušalci sedanjo ne ravno spodbudno duhovno podobo na Tržaškem.
Obisk flamskega poslanca
V	četrtek 1. decembra je evropski poslanec Flamec Willy Kuijpers obiskal deželno vodstvo Slovenske skupnosti na strankinem sedežu v Trstu. Po pozdravu deželnega tajnika SSk Iva Jevnikarja je Kuijpers izrazil zadovoljstvo, da se je končno lahko odzval vabilu Slovencev, da obišče te kraje in se tudi osebno seznani s problematiko naše manjšine.
Na kratko je orisal položaj flamskega naroda, ki živi v treh različnih državah; položaj drugih evropskih manjšin je podoben in za rešitev vseh vprašanj je nujno, da se manjšine med seboj povežejo, saj tvorijo v Evropi skupnost več desetin milijonov ljudi. Za rešitev teh problemov je nakazal vrsto konkretnih predlogov, kd lahko prav v združeni Evropi najdejo plodnejša tla kot pa v posameznih državah, ki večkrat ne kažejo prave volje za obravnavanje vprašanj narodnih manjšin. Po mnenju poslanca Kuijpersa je zato nujno, da se tudi Slovenci v Italiji vključimo v ta dogajanja in se povežemo s Svobodno zv©v>, ki združuje manjšinske stranke Evrope.
Predstavniki SSk so se strinjali z evropskim poslancem in se mu zahvalili za obisk. Izrazili so voljo po še tesnejših stikih na evropski ravni, zlasti 'ko je sedanji položaj slovenske manjšine v Italiji precej kritičen, saj so posebno v Trstu na oblasti politične stranke, ki ne kažejo nikake odprtosti do Slovencev, nasprotno. SSk je bila pred kratkim izrinjena iz uprav tržaške občine in pokrajine.
Poslanec Kuijpers je predlagal, da bi se spomladi leta 1990 organiziral kongres Svobodne zveze na Tržaškem, da bi lahko neposredno seznanili evropske politike o kritičnem položaju slovenske manjšine v Italiji.
Mladinska književnost manjšin v Italiji
Konec prejšnjega tedna je bil v gledališki dvorani Sv. Marije Velike v Trstu zanimiv študijski posivet o mladinski književnosti številnih jezikovnih skupin v Italiji. Srečanje je organiziralo študijsko središče za mladinsko književnost »A. Alberti« iz Trsta z znanstvenim sodelovanjem oddelka za vzgojo tržaške univerze. Med poročevalci naj omenimo Bojana Brezigarja, ki je imel eno uvodnih poročil, ter Živo Gruden, ki je prikazala slovensko mladinsko književnost v Italiji.
Poleg te naše književnosti so na simpo-poziju poročali še o vseh ostalih (kar 17 po številu), ki jih lahko zasledimo v Italiji. Pripravili so tudi vddene oglede po razstavah, na katerih so bile prikazane mladinske knjige v omenjenih jezikih.
Pri organizaciji razstave je sodelovala tudi Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, k pobudi pa so pristopile med drugimi ustanovami še študijsko središče Nedi-ža iz Špetra Slovenov, ZTT iz Trsta in Goriška Mohorjeva družba.
Misiion in pastirski obisk v Bazovici in na Pesku
Prejšnjo soboto in nedeljo je bil v naših štirih cerkvah kapucin dr. Gabrijel Recek, ki je prišel iz Celja, da seznani naše ljudi z misijonom, ki bo prihodnje leto po vseh naših župnijah in ga bosta vodila on in pa kapucin Mihael Sekolovndk iz Ljubljane. Spoznal je, kakšno je duhovno stanje naših krajev in nas spodbujal k resni pripra-
vi	na misijon. Poudaril je, naj bo vsak izmed nas misijonar v svoji družini, v
svoji soseščini, na delovnem mestu zlasti z veliko ljubeznijo, ki edina more druge približati Bogu in Cerkvi.
V soboto, nedeljo in ponedeljek bo pri nas g. škof Bellomi, ki bo kot pastir obiskal svojo čredo. V soboto 17. dec. bo v jutranjih urah obiskal otroke v vrtcu in v osnovni šoli v Bazovica in Gropadi. Tudi naši bolniki, ki ne morejo v cerkev, bodo deležni njegovega obiska. V popoldanskih urah bo govoril birmancem in mladim, ki so že prejeli zakrament sv. birme. Zvečer bo maševal ob 18. uri na Padričah, ob 19. uri v Gropadi. Po tako natrpanem celodnevnem delu pa še obisk Gročane.
V nedeljo bo maševal na Pesku ob 9.15, v Bazovici ob 10.30, ob 17. uri pa bo bratsko srečanje slovenskih in italijanskih faranov v župnijski dvorani. Na sporedu je petje, da bodo naši italijanski verniki nekoliko spoznali del našega kulturnega bogastva.
V ponedeljek popoldne se bo škof srečal z otrobi osnovne šole na Pesku in z vaščani. Ob 16.30 se bodo vaščani Drage zbrali v naši koloniji. Zaključil se bo pastirski obisk s srečanjem staršev in še posebno tistih z otroki, ki se pripravljajo na prvo obhajilo dn birmo.
Zakaj toliko pišemo o pastirskem obisku? Zavedamo se važnosti srečanja z našim škofom. Ko je opravil pri nas pastirski obisk pred tremi leti, je bil vesel, da so ga naši ljudje tako prijazno sprejeli. Naj bi tudi to pot lahko zapisali: Pastirski obisk nas je duhovno obogatil in združil na poti k misijonu.
Marijan Živic
Stoletnici Ciril - Metodove v
Redkokdaj pride v tržaški Kulturni dom toldko ljudi, kot jih je prišlo v nedeljo 11. decembra, ko je bila proslava stoletnice Ciril-Metodove šole v Trstu.
V	drugem zvezku Enciklopedije Slovenije, ki je izšel pred kratkim, pod geslom Družba Sv. Cirila dn Metoda med drugim beremo, da je bila to »zasebna narodnoobrambna, šolska in v dobi slogaštva 1885 ustanovljena v Ljubljani kot nadstrankarska organizacija«. In prav ta nadstrankarski in narodnoobrambni duh je zavel tudi tokrat, ko tako boleče občutimo, da smo Slovenci ogroženi prav povsod. Zato je celotna prireditev izzvenela kot izraz slovenske samobitnosti in zvestobe do narodnega izročila.
Spored prireditve je potekal sproščeno. Peli so nekdanji učenci omenjene šole pod vodstvom Vlada Švare, dijaki srednje šole »Ivan Cankar« od Sv. Jakoba pod vodstvom Nade Žerjal Zaghet, Tržaški oktet in mladinski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača. Nastopili so nadalje mladinski komorna orkester Glasbene matice, ki ga vodi Borut Logar, solistka je bila Majla Ozbič, recitatorja Olga Ban dn Danilo Turk, ki je imel tudi priložnostni nagovor, ter Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Pri njegovi izvedbi so sodelovali solista Edi Kocjan in Igor Pavletič ter recitator Stane Raztresen. Spored je povezovala Jasna Rodošek, režijsko ga je oblikoval Marko Sosič. V imenu Izobraževalne skupnosti Slovenije je spregovoril Bogdan Vran.
Pripravljalni odbor je ob tej priložnosti izdal tudi zanimivo brošuro spominov in pričevanj nekdanjih učencev z naslovom »Stoji učilna ziidana...« V njej je zbranih kar 36 kratkih spominov in pričevanj, ki jih pestrijo zanimive fotografije. Publikacijo je uredila Minka Pahor, ki je tudi napisala uvodno besedo in zgodovinski pregled. Njen natis sta podprli zlasti Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka. Fotografsko gradivo je prispeval Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice iz Trsta. Na platnicah, 'kd ju je izoblikoval Andrej Vodopivec, je reproducirana prednja in zadnja stran zastave sv. Cirila in Metoda, ki so jo izdelale leta 1900 učenke istoimenske dekliške šole ipri Sv. Jakobu. Zastavo hrani Šentjakobsko kulturno društvo, ki jo je dalo na voljo organizatorjem proslave, da so jo lahko izobesili na odru. - mab
16. 12. 1978
16. IS. 1988
Pred desetimi leti (16. dec. 1978) nam je umrl dragi prijatelj
Sergij Bandelj
V imenu vseh, ki so ga spoštovali in imeli radi, ohranjamo nanj nepozaben spomin.
Marijan Bajc, Jožko Bizjak, Danilo Lovrečič, Saša Martelanc, Marij Maver, Franc Mljač, Gregor Pertot, Saša Rudolf, Maks Šah, Drago Štoka, Livio Valenčič.
Trst, na spominski dan
V soboto 17. decembra ob 20. uri
bo v goriški stolnici
KONCERT SLOVENSKIH MADRIGALISTOV
Predstavili se bodo s skladbami Monteverdija (Missa a 4 voci), Jakoba Gallusa in z gregorijanskim koralom (Missa de ngelis).
Kdo so Slovenski madrigalisti
Slovenski madrigalisti so trenutno ena najboljših komornih skupin v Sloveniji; vodi juh prof. Janez Bole. S svojimi nastopi so po nekajletnem premoru znova začeli lansko leto in imeli že 23 celovečernih koncertov po raznih krajih Slovenije.
Zbor nastopa s tremi programi: dva sestavljajo pretežno duhovne skladbe renesančnih skladateljev, domačih in tujih; tretji je program slovenskih domoljubnih in ljudskih. Ta program je ansambel posnel tudi na kaseto. Zbor je nastopil npr. na festivalu Idriart na Bledu, na 36. festivalu v Ljubljani in drugod.
Pred leti so Slovenski madrigalisti že nastopili v goriški stolnici in jih zato naše občinstvo že pozna.
Podgora
Topel božični večer. Tako so poimenovali podgorski mladinci pobudo, ki jo skupaj z g. župnikom hočejo izpeljati ta teden. V soboto in nedeljo bodo pobirali prispevke dobrih ljudi, v blagu in denarju, za pomoč potrebnim v župniji. Zaključujejo svoj poziv dobrim srcem: »Kar bo nabrano, bo sad vaše ljubezni in bo razdeljeno potrebnim še pred Božičem, da jim bo ob jaslicah lepo. Letos bomo pomagali tudi redovnicam kontemplativnega reda sv. Klare v Moggio Udinese.«
Nabrežina
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji v Nabrežini obravnavalo osnutek novega deželnega proračuna in finančnega zakona. Po uvodnem poročilu tajnika Iva Jevnikarja je o tem poročal svetovalec na deželi Bojan Brezigar. Delegacija SSk pa je na posebnem srečanju opozorila na nekatere svojske slovenske potrebe pristojnega deželnega odbornika Rinaldija.
Tajništvo je z obžalovanjem ugotovilo, da sta v deželnem svetu med razpravo o zakonu o obmejnih področjih opozorila na slovensko problematiko le predstavnik SSk in zastopnik »zelenih«. Tudi na deželni ravni je stranka odločno ponovila, da nasprotuje sedanji lokaciji sinhrotrona pri Bazovici.
V nadaljevanju seje so prisotni obravnavali obisk SSk pri Narodnem svetu koroških Slovencev in Koroški enotni listi.
Šport
ODBOJKA
S. Giustina - Olympia 3 : 1
(5 : 15, 15 : 12, 15 : 8, 15 : 12)
Tudi toikrat je prišlo do pekočega poraza slovenskih odbojkarjev. Po prepričljivem začetku, ko so prepustili nasprotniku le pet točk, so beloplavi vidno popustili in bili le bleda senca tega, kar so pokazali v prvem setu. Četrti zaporedni poraz je bil tako neizbežen in je že čas, da se naši odbojkarji zavedo, da so točke prepotrebne za uspešno nadaljevanje prvenstva.
K sreči so ostali tekmeci v boju za obstanek vsi izgubili, tako je 'bil spodrsljaj Goričanov manj katastrofalen. Sedaj so padli na 9. mesto, kar je že zaskrbljujoče. V prihodnjem kolu bodo srečali Petrarco, katero morajo premagati, da si pridobijo zlata vredni točki.
Ostali izidi: Bassano-Badia 3 : 2, Petrar-ca-Vivil 3 : 0, Povoletto-Nova Gens 3 : 2, Cus-Cessalto 3 :0, Ferro AH. je počival.
Lestvica: Cus, Ferro. AH. 12, Povoletto 10, Bassano 8, Petrarca 6, Nova Gens, S. Giustina, Cessalto, 01ympia, Vivil 4, VoIley Badia 2.
OBVESTILA
V Kult. domu v Gorici nastopi SSG iz Trsta z igro A. P. Čehova »Striček Vanja« v ponedeljek 19. dec. ob 20.30 red A in v torek 20. dec. ob 20.30 red B.
V organizaciji SSG iz Trsta gostuje gledališka zadruga iz Turina »II Granserra-glicfc v sodelovanju z Goethe-Institut Turin z igro R. W. Fassbinderja »Grenke solze Petre von Kant« in to v ponedeljek 19. dec. ob 20.30 in v torek 20. dec. ob
20.30 v Kult. domu v Trstu, v sredo 21. dec. ob 20.30 pa v Kult. domu v Gorici.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek 19. decembra na zadnji letošnji večer, na katerem bodo predstavili letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe. Večer bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, ob 20.30.
SSG - Trst uprizori v Kult. domu v Trstu igro A. P. Čehova »Striček Vanja« v soboto 17. dec. ob 13.30 izven abonmaja, ob
20.30 pa red F; v nedeljo 18. dec. ob 16. uri red G; v sredo 21. dec. ob 16. uri red H in v četrtek 22. dec. ob 16. uri rod I.
Sožalje
Sekcija SSk Števerjan se spoštjivo klanja spominu pokojnega Jožefa Gravnarja in izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega moža, očeta in brata.
Duhovne obnove za goriške skavte
Duhovne obnove za letošnji Božič bodo v sotobo 17. dec. v Katol. domu v Gorici od 15. do 19. ure za izvidnike in vodnice ter ostalo mladino od 11. do 16. leta.
V petek 23. dec. pa bodo v Zavodu sv. Družine od 18. do 22. ure za voditelje, vse roverje in popotnice in ostalo mladino od 17. leta dalje.
Slovenski center za glasbeno vzgojo »Emil Komel« - šolsko leto 1988/89 priredi
PRVI NOTRANJI NASTOP GOJENCEV
v ponedeljek 19. decembra ob 19. uri
v Katoliškem domu v Gorici.
Vabljeni starši in prijatelji.
DAROVI
Za Katoliški glas: Zora Devetak 20.000; Marija Mikulin 20.000; Franc Luis 60.000; Emilija Žerjal 20.000; Jožef Colja 10.000; N. N., Peč 100.000 Idr.
Za katoliški tisk: N. N. 50.000 lir.
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: Olga Bavdaž 30.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N., Peč 100.000; N. N., Gorica 50.000; N. N., Gorica 50.000; N. N., Gorica 50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Ivanka Strgar v spomin pok. Pine Bone 50.000; Kristina Mazora 50.000 lir.
Za obnovo cerkve v Sovodnjah: svakinja Marija na grob Lojzeta Marušiča 50.000 lir.
Za Sv. goro: družini Godina lin Sancin 200.000; Pavla Vovk 100.000; N. N., Peč 100.000 lir.
Za popravilo ceste na Sv. goro: Ana Co-
ceani 50.000; svojci v spomin pok. očeta Jožefa Gravnarja 50.000; Roman Vogrič, Števerjan v spomin na pok. Ljubko Vogrič in Jožko Vogrič 100.000 lir.
Amalija Ferigo: za Sv. goro 50.000, za Katoliški glas 50.000, za novo telovadnico v Gorici 50.000, za Katoliški dom 50.000 lir.
Za-CPZ Sv. Jernej - Opčine: Marija Tavčar Milič 25.000; Uči in Marica ob 25. obl. smrti Jadrana Dolenca 20.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Pepka Škerlavaj 20.000; Marija Mahnič-iCoccoli 10.000; Marija Škerlavaj 10.000; Valerija Škabar Sosič 20.000; Pavla Seražin Gruden 20.000; Zmaga Malalan 20.000; Ernesta
Škerlavaj Ključar 10.000; Eleonora Škerlavaj Sosič 10.000; Marija Tavčar Milič za ogrevanje cerkve 25.000; Štefanija-Ivanka Škerlavaj 20.000; Lidija Kapun 30.000; Li-vija Sosič za ogrevanje 50.000; S. M. Škerlavaj 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Marija Krevatdn 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: N. N. v spomin Karla, Maričke dn Nadaline Fer-luga 15.000 lir.
Za ljudski misijon v Trstu: Marija Ban, Bane 20.000 lir.
Za obnovo Marijinega doma v Rojanu: Marija Udovič ob smrti mame Ane 200.000; razni dobrotniki 825.000 lir.
Ob peti obletnici smrti Alberta Cusina: žena Darinka za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 40.000 in za slovenske misijonarje 10.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: ga. Stana 10.000; Viktorija Skok ob stoletnici maminega rojstva in 20. obletnici njene smrti 50.000; ACM - Trst - Mdra v spomin pok. Ivanke Furlan 50.000; Pavla Vovk
50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: druž. Delak, Ricmanje 50.000; delavci kamnoloma Italcementi ob prazniku sv. Barbare 50.000; Valerija Kuret, Ricmanje v spomin pok. moža Stanislava Mohorovičiča 50.000; N. N., Trst v spomin pok. brata Nikota Černigoj - Francija 20.000; M. B., Trst 100.000 lir.
Za otroški zbor Slovenski šopek: Sonja Štrajn namesto cvetja na grob Jožefe Smo-tlak 25.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ospu: Pavla Vovk 100.000; N. N. 20.000; Aldo Štefančič 50.000; Draga Čok 10.000; Viktorija 10.000; A. T. 100.000; N. N. ob 85-Ietnicd življenja 50.000; Jolanda Smotlak ob smrti tete Pepe
30.000 lir.
Za žrtve potresa v Armeniji: M. T.
400.000; M. K. 100.000; nekaj Opencev 90.000; S. Z. 100.000; Nada Bandelli 100.000; v rojanski cerkvi nabranih 1.250.000 lir.
Za oltar sv. Cirila v baziliki sv. Klementa v Rimu darujejo A., P. in D., Opčine nov prt.
Za misijon p. V. Kosa SJ: Pepka škerlavaj 10.000; Tončka Sosič 20.000; Livija Sosič namesto cvetja na grob Rudolfa Ghersiniča 10.000; openski skavti iin skavtinje še 24.000, skupno 400.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. 50.000 lir.
Za misijone: Veronika Kerševan 45.000; N. N. 100.000; M. T. 50.000; N. N. 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
f Min Trsi A
Spored od 18. do 24. decembra 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Sneženi možje po zraku lete«. 11.00 Nediški zvon. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 M. Uršič: »Dogodivščine...« 14.50 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Spomini na Alberta Rejca. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 O ljubezni v književnosti. 12.40 CecHijan-ka 1988: Komorni zbor Nova Gorica. 13.20 Gospodarska problematika. 15.00 B. Hofman: Noč do jutra. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester RTV Ljubljana: 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 CecHi-janka 1988: mešani zbor RupaJPeč. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije. 15.00 B. Hofman: Noč do jutra. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester RTV Ljubljana. 18.00 M. Uršič: »Dogodivščine...«
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 CecHijanka 1988: moški zbor Novi Sv. Anton iz Trsta. 13.20 Na goriškem valu. 15.00 B. Hofman: Noč do jutra. 17.00
Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Spomini na leto 1968.
Četrtek: 8.10 Svet Boga - Bog sveta.
10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Živeti zdravo. 12.40 Cecilijanka 1988: mešani zbor Hrast iz Doberdoba. 13.20 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 B. Hofman: Noč do jutra. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mešani zbor Collegium vocale Graz iz Gradca. 18.00 Iz arhiva Ciril-Me-todove šole iz Trsta ob stoletnici ustanovitve.
Petek: 8.10 Pogled v restavratorsko delavnico. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Zborovska glasba. 13.20 Od Milj do Devina. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Goriški razgledi. 15.00 B. Hofman: Noč do jutra. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Godalni kvarteti Pavleta Merkuja. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Koncert za srce in orkester. 12.40 Zborovska glasba.
14.10 Glas od Rezije. 15.00 Drugi program.
18.00 H. Ibsen: »Medda Gabler«. 19.20-01.00 Na vigilijo božično: večer glasbe in besede z božičnim koncertom, igro, voščHi in s prenosom polnočnice iz župnijske cerkve v Mačkoljah.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
26. decembra ob 20.30: Štefanovanje v Devinu (Euforia) z ansamblom »Happv Dav«. Vabljeni udeleženci zadnjih desetih štefanovanj.
31. decembra ob 21. uri: »Beg iz ’88« (Kult. dom v Gorici). Ansambel »Bambus«. Piano Bar. Vstop samo z vabili. Informacije na tel. 20400.
Prireditelj: SMReKK.
V nedeljo 11. decembra nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča
Ana Hvala Ferluga
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so ji v letih bolezni lajšali trpljenje: g. Stanku Zorku za duhovno tolažbo; zdravnikom dr. Štoklju, dr. Danevu, prim. dr. Šabcu, dr. Jančarju in dr. Šulincu ter osebju Kliničnega centra in Onkološkega inštituta v Ljubljani; osebju Onkološkega oddelka v Trstu, prim. dr. Marinuzziju, ljubeznivim bolničarjem, ge. Lidiji, Giulianu in Karlu ter vsem, ki so nam na kateri koli način pomagali ali izkazali sožalje.
Vsi njeni
Trst-Rojan, 13. decembra 1988
Q
SILVESTROVANJE
v novi telovadnici v Gorici
(Drevored 20. septembra 85)
*
ansambel
VESELI	ŠARJI
in pevec B RACO KOREN
H«
-KOMPLETNA DOMAČA VEČERJA -pijača vključena -deloval bo dobro založen bar -tudi peneča vina
Vstop samo z vabili. Dobite jih v Gorici: Katoliška knjigarna, Roman bar, trgovina Kosič Andrej; v Trstu: knjigarna Fortunato.
Število prostorov je omejeno. Pohitite!
odbor goričkih staršev
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria - Travnik, 25 GORIZIA • GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 84407
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in brata
Jožeta Gravnarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so na kateri koli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala naj gre župniku A. Lazarju za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin.
Svojci
Števerjan, II. decembra 1988
Vse za Božič
jaslice, božična drevesca darila, razni okraski