Stran 378. Novice. — Osebne vesti. Celovški škof dr. Kahn je imenovan tajnim svetnikom, mariborski škof dr. Napotnik pa je dobil veliki križec Franc-Jožefovega reda. — Višji okr. komisar v ministrstvu notranjih zadev gosp. Jakob E u b e 11 i pl. Šturmfest je imenovan okr. glavarjem na Kranjskem. — Začasni učitelj na obrtni strokovni šoli v Ljubljani gosp. Henrik Podkrajšek je imenovan stalnim drž. učiteljem v X. činovnem razredu. — Pravna praktikanta gg. Jakob K u š e j v Celovcu in Alojzij Bratkovič v Mariboru sta imenovana avskultantom. — Gimnazijski profesor v Kočevju gosp. Alojzij Mayr je premeščen v Trident, suplent v Miesu gosp. Fran Se it z pa je imenovan začasnim profesorjem na spodnji gimnaziji v Kočevju. — Župnik v Toplicah gosp. Ivan Babnik je dobil častno svetinjo za 401etno službovanje. — Imenovanja v učiteljstvu. V zadnji seji deželnega šolskega sveta so bili imenovani: gosp Ivan Mlakar v Postojini za kateheta na mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, gosp. Matevž Jenko za učitelja v Dolah pri Litiji, gosp. Ivan Kremžar za nadučitelja v Št. Vidu pri Zatičini, gosp. Jakob Siapar za Krško, gosp. Alojzij Potočnik za Žabnico, gospod Fran Borštnik za Tržič, gospod Tomaž Petrovec za Polhov gradeč, gosp. Fran Cerar za Sostro, gdč. Ema Žerjov za Presko, gdč. Hedvika Malovrh za Jezico, gdč. Pavla Gecelj za Radeče, gosp. Josip čer in za nadučitelja v Toplicah pri Zagorju, gosp. Jernej čeme za nadučitelja v Šmartnem pri Litiji, gdč Marija Škrjanec za Zagorje, gosp. M. Markovšek, za Ljubljano. — Kanonik dr. Fran Lampe. Dne 23. t. m je umrl v Ljubljani odlični slovenski znanstvenik in književnik, kanonik dr. Fran Lampe. Pokojnik, ki je bil porojen 1. 1859. na Črnem vrhu, je bil dlje časa vodja Marijanišča in profesor teologije ter je šele v zadnjih letih dobil kanonikat. Vse živ- ljenje Lampetovo je bilo posvečeno delu. Ustvaril je podlago slovenski filozofični literaturi, ustvaril je beietristično-znanstveni list „Dom in Svet", ki je močno razširjen po deželi in dosegel je, česar še noben drugi redakter ni dosegel, da je list stalno prinašal Čedne ilustracije. Zasluge, ki si jih je pridobil vzorni rodoljub in duhovnik Lampe, ostanejo slovenskemu narodu nepozabne. — Na umetniško razstavo v Ljubljani prirede tržaški Slovenci dne 7 oktobra, štajerski Slovenci pa dne 14. oktobra skupni izlet — I. slovenska umetniška razstava. „ Seznam in imenik" umetniške razstave je bilo popolniti, ker je došlo 12 novih kiparskih in slikarskih del. Sedaj kaže katalog 169 številk in 31 razstavlialcev. Med temi je 22 slikarjev, slikaric in risarjev ter 8 kiparjev. Dame so 4 in sicer vse slikarice. Zadnje dni se je nekaj del prodalo, nadejati pa se je, da se jih še več Prodajo posreduje gosp. društveni blagajnik, ravnatelj Fr. Grerbic — Volilno gibanje na Slovenskem. Na Kranjskem postavita obe slovenski stranki svoje kandidate za vse mandate, izvzemši veleposestvo. Na Goriškem bo hud boj za mandat kmetskih občin, kjer se bosta oglasila dva kandidata. V Istri bo največji boj za mandat dr. Laginje, katerega se hočejo polastiti Lahi. Na Koroškem bo mesto prelata Ein-spielerja kandidoval slovenski dež. poslanec Grafenauer. — Russkij Kružok. V smislu sklepov seje z dne 24 t. m naznanja odbor, da se prične poučevanje v ruskem jeziku v ponedeljek, dne 1. oktobra t. 1. Kurz se je letos razširil na dva oddelka, začetni in nadaljevalni; v obeh bode poučeval društveni predsednik gosp. dr. L Jenko, s pomočjo Vo.'perjevega ucebnika „Russkaja rječ" in pozneje Blossfeldove slovnice ruskega jezika. Odbor vabi vse tiste, ki imajo veselje in se hote udeleževati začetnega kurza, da se oglase v Schwent-nerjevi knjigarni Nadaljevalni kurz se bode vršil ob ponedeljkih in petkih odn. četrtkih zvečer od 8 —9 ure. Čas kurza za pričetnike se določi po dogovoru z udeltžniki in se prijavi pozneje. Istotako se šele koncem tega tedna naznani lokal, ker bode odbor mej tem poskusil dobiti prostore za pouk kje bolj v sredini mesta, da ne bode večini udeležoikov preveč od rok. Da nstreže že z več strani izrečeni Želji, priredi „Russkij Kružok" letos tudi praktični kurz češkega jezika, pa le v tem slučaju, ako se prijavi primerDo število udelež-nikov. Kdor se za ta kurz zanima, naj se izvoli do 5. okt. t 1. zglasiti v Schwentnerjevi knjigarni. Učna knjiga, čas, lokal in vse drugo se naznani po časopisisih, kako se pokaže, da je kurz mogoče oživotvoriti. — Kontrolni shodi bodo: v Zatičini 1. oktobra, v Kranjski gori 2. oktobra, v Jesenicah in v Litiji 3, v Radovljici in v Zagorju ob Savi 5., na Bledu in v Radečah 6., v Boh. Bistrici in v Krškem 8 , v Tržiču in v Kostanjevici 10., v Kranju 11., 12 in 13., v Mokronogu 12., v Škofji Loki in v Trebnjem 15., v Železnik;h in v Žužemberku 16., v Novem mestu in v Poljanah nad Škof jo Loko 18 , na Brdu in v Toplicah 20 , v Kamniku in v Metliki 22 , v Črnomlju 23., v Liubljani za okolico 24 , in 25., v Kočevju 25 , 26. in 27., na Grosupljem 27.. na Vrhniki in v Ribnici 29., in v Velikih Laščah 31. oktckra Kontrolni shod za mesto Ljubljano bo 10., 11., 12. in 13. oktobra. Kontrolni shodi in naknadni kontrolni shodi se začno ob 9 uri dopoludne. Izvzemši Jesenice, kjer se začne ob l/4ll. dopoludne. Železnike, kjer se začne ob 11. dopoludne, Tržič in Poljane, kjer se začne ob 10. uri dopoludne. Naknadni kontrolni shodi se bodo vršili: za gorenjske okraje dne 8. novembra, za Dolenjske dne 9. novembra in za mesto Ljubljano dne 10. novembra in sicer v šentpeterski vojašnici v Ljubljani. — V Konsumnem društvu na Jesenicah so prišli na sled večjim poneverjenjem, ki jih je izvršil poslovodja Skamprle. Nezvestega poslovodjo so izročili bodniji. — V Šmartnem pri Litiji ima gasilno društvo voz s samonemškim napisom. Pač čudno za občino, kjer ni nobenega Nemca. — Za živinorejce Ker pade dan 28. oktobra t. 1. na nedeljo, bo semenj v Radovljici v ponedeljek dne 29. oktobra. Deželni odbor popravlja torej s tem svoj dotiČen razglas ter objavlja, da se bodo biki plemenjaki v Radovljici kupovali dne 29 oktobra/ — Cesar v Gorici. Cesar se pripelje jutri ob 9 uri v Gorico Po slovesnem vhodu se mu pokloni deželni zastop z župani ter mu izroči spominsko svetinjo Ob y24 uri po-poludne se razkrije spominska plošča na deželni hiši, takoj potem obišče cesar sadno razstavo, na to pa bo slovesna otvoritev mestne hiralnice Zvečer bo razsvetljava in bakljada. V nedeljo obišče cesar deželni muzej, ob 10. uri bode avdi-jenca, ob 4 uri popoludne pa se zopet odpelje. Z ozirom na odredbo okrajnega glavarstva, s katero se je prepovedala raba slovenskih zastav in z ozirom na vprašanje raznih županov itd., kako nastopati ob cesarskih slavnostih, je izvrševalni odbor narodne napredne stranke goriške izjavil, da sedaj ne more dati nikakega navodila, marveč prepušča starašinstvom in zaupnikom stranke prosto roko. Po končanih slavnostih pa se spregovori energična beseda — Politično društvo „Edinostu v Trstu bo imelo dne 15 oktobra v „Narodnem domu" v Barkovljah občni zbor, na kateri so povabljeni vsi istrski in tržaški slovenski in hrvatski dež poslanci in oba bivša drž. poslanca istrska. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so zadnje mesece darovali: Slavni deželni zbor krajski 400 K; slavno hranilno in posojilno društvo v Ptuji 820 K. K prejšnim 450 K skupaj 12 70 kron; gospa Ana Šabec v Trstu volilo za pok. soprogom gosp Ivan Šabcem 200 K ; drž poslanec gosp Viljem Pfeifer je mej slovenskimi gg. drž. poslanci nabral 140 K, h katerim so darovali gg: Vit. Berks, vč gosp. kanonik Einspieler, dr. A. FerjančiČ, vč. gosp. kanonik dr. Gregorec, vč gosp dr. A Gregorčič, ve. gosp dr. I. E. Krek, Jos. Kušar, Viljem Pfeifer, Jos Pogačnik, Fr Povše, Fr Šuklje, I Vencajz, vč. gg. J. Žičkar in dr. Ig, Žitnik po 10 K; gosp. V. Pfeifer, društv. ustanovnik, je še posebej daroval 25 K; si. kmetska posojilnica ljubljanske okolice 60 K; visokorodni gosp. Anton pl. Sušic, c in kr polkovnik v Celji, 50 K ; gospa Pavlina Pajk, c kr prof. vdova v Ljubljani, U3tavnine po svojem blagem soprogu, gosp. dr. Janko Pajku, 40 K; slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 50 K, v Postojini 40 K, na Vranskem 30 K, v Brežicah 20 K, v Logatcu 26 K, na Vrhniki 20 K, v Framu 20 K, v Litiji 20 K, v Ljutomeru 20 K. v Šmarju pri Jelšah 20 K, v Ribnici 20 K, v Vitanji 10 K; društv. ustanovnik gosp. dr. Paul Turner, posestnik v Mariboru 30 K; gosp. Karol Luterschek, c in kr vojaški upravitelj v Zloczowu v Galiciji, 25 K; „Marsu na Dunaju: 20 K; gosp. Simon Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani, 20 K; gosp. dr. Fr. Rosina, dež. poslanec in odvetnik v Ljutomeru je nabral 20 K, katere so darovali gg : dr. Fr Rosina 7 K, Anton Božič, Jos. Ivančič in Ivan Skuhala po 2 K; Fr. čeh, T. Pušenjak, Ant. Hereog, Fr. Sršen, Roman Fekonja, Ant Mišja, dr. A. Mihalič po 1 K; gospica Mici Duller, učiteljica v Št Vidu pri Ptuji je nabrala na majskem izletu učiteljskih društev mariborskega, ptujskega in slov. bistriškega okraja 17 K; pri gg učiteljema Jos. Kitaku in Ant Brumnu. po 1 K, sama je še darovala 3 K; po 10 K so darovali gg. : dr. M Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu, dr. Janko Babnik, c kr. tajnik v justičnem ministrstvu na Dunaju, dr. Jos Sernec, dež posl.. odv. itd. v Celji, Luka Svetec, c. Kr. notar v Litiji, dr Jos. Vošnjak, pos itd. v Slov. Bistrici, vč gosp. Fr. Gugolj, vikarij v Logah, ekselenca baron Jos Schwegel, c in kr. tajni svetnik itd. na Dunaju; vč gosp. Lovro Serajnik, prost v Tinjah, France Kotnik, tovarnar, pos. itd na Vrhniki, dr. Fran Jur- Stran 379. Stran 380. tela, dež. posl. odv. itd. v Ptuji, dr. Drag. Treo, odvetnik v Postojini, dr. Ant Povšič, c. kr. ministerijalni tajnik na Dunaju, dr. Jos. Jelene, odgojitelj na Dunaju; Ant. Šlam-berger, c. kr. notar v Kranju, 8 K; gosp. Lovro Ulčar, c. kr. dež. sodnije svetnik v p. v Celji, 8 K; po 6 K so darovali p. n. gg.: Jos Premem, c. kr. kontrolor na Dunaju, gospica Fanica Mencinger, trg. hči v Bohinjski Bistrici, vč. gosp. V. Kolar, provincijal na Reki, Henrik Schreher c kr. ravnatelj učiteljišča v Mariboru, dr. Jos. Kolšek, odv v Laškem trgu, Jak. Urbanija, c. kr. poštni blagajničar na Dunaju, dr. Fr. Vidic, c. kr. krednik drž. zak na Dunaju, Ivan Uc, c. kr. polic nadkomisar na Dunaju; po 6 kron so darovali gg.: vč. gosp. Anton Aškerc, urednik „LjubJj. Zvona", Peter Bamovš, višji nadzornik c. kr. drž žel. v Beljaku, vč. gosp. Martin Meško, župnik v Kapeli, Božidar Štiftar, carsko ruski profesor v Kalugi, dr. Oton Papež, c. kr. sodni pristav v Postojni, Jak. Killer, trg v Kranju, slavni tamburaši v Ložu, Jak. Janežič, pos. v Grižah pri Celji, gospa Antonjia Novak, soproga gimn profesorja v Kranju, Gustav Pire, ravnatelj v Ljubljani, vč gosp. Ivan Možina, župnik v Rovtah Ant. Globočnik v Železnikih, dr. Konrad Janežič, odv. v Voloski; po 4 krone so darovali vč. gg.: Anton Kajšek, dekan v Slov. Bistrici, Jak. Korošak, kapelan v Ločah pri Konjicah, Fr. Perne, c. kr. profesor v Kranju, Anton Cibič, dekan v Čer-ničah, Jos. Boncelj, župnik v Podmelu (na Goriškem), Henrik Angerer, dekan pri sv. Lenartu v lavantinski dolini, S Gregorčič, kurat v Sedlu na Goriškem, Jak. Krušič, župnik v Št. Andražu, Melhior Zorko, kaplan na Prihovi. Ivan Mervec, župnik v Št Rupertu, gospica Kolšek Milka v Logatcu, Tomo Toilazzi v Spodnjem Logatcu, Al. Vodnik, posestnik in kamnosek v Ljubljani, gdč. Marica Marenčič v Kranju, V. Konig, lekarničar v Mariboru, dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, Drag. Puppo, trgovec v Kranju, Ferd Roš, župan v Hrastniku, France Fischer, hotelir v Kamniku, Anton Šantl, c. kr. profesor v Celji, gospica Marija Wessner> učiteljica v Ljubljani, AL Sturm, želar v Ivanjcih, Fr. Konšek, c. kr. poštar v Trojani, dr. Jos. Tominšek, c. kr. profesor v Kamniku, dr. Andrej Vojska, c. kr. nads. svetnik v Novem mestu, dr. Fr. Detela, c kr. gimn. ravnatelj v Novem mestu, Jurij Pfeifer, e. kr. fin nadkomisar v Novem mestu, dr Jurij Kul-terer, odvetnik v Velikovcu, Fr. Mašelj, c. kr. rač. stotnik v Olomucu ; po 3 krone so darovali: Visokorodni g. grof Oskar Christalnigg, vlastelin na Koroškem, vč. gg. Anton Bratina, vikar v Doberdobu, Lovro Krištofic, župnik v Kovoru pri Kranju, Al. Šijanec, župnik v Negovi; po 2 kroni so darovali vč gg.: Mat Jeriha, kanonik v Novem mestu. Fr. Boncelj, župnik v Dražgošah (2 K 50 h), Jak. Košar, kaplan v Starem trgu, Jos. Sfcroinigg, župnik pri Mariji Zilji (Koroško), Anton Kolar, kaplan pri Novi cerkvi, Fran Miki župnik v Sibšu (na Koroškem), Ivan Plevanec, župnik v Soteski dr. Ignacij Kotnik, c. kr. nota; v Komnu, Fr. Berlec, c. kr orožniški narednik v Novem mestu, Anton Kozlevčar, načelnik postaje v Borovnici, Andrej Jakil v Rupi, Jos. Pogačar v Celji, J. C. Demšar, trg. v Železnikih, dr. Al Kraut, odv v Celovcu, Fr. Ks. Sajovic, hotelier v Kranju, Blaž Dolinšek, c kr. sodni piistav Novem mestu, Jos. Boncelj, trg. v Železnikih, Otmar Skale, c. kr. okr. živinozdravnik v Novem mestu, B. Jentl, trgovec v Mariboru, Fr. Omersa, trgovec v Kranju, F. Pollak, trgovec v Kranju; — Fr. Štupar, pristav c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, vč. gosp. Mihael Prijatelj, župnik v Slavini, po 1 krono. — Za toliko blagih darov izreka odbor najiskrenejšo zahvalo ter prosi najuljudneje, da blagovole vsi plemeniti rodoljubi in vrle domorodkinje sedaj, ko se skoro pričenja novo šolsko leto, z obilnimi darovi podpirati bedne naše visokošolce na Dunaju. Vsak tudi najmanjši dar bode dobrodošel. — Darove sprejema I. društveni blagajnik gosp. • dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstrasse 7. — Prijet anarhist? Te dni je v Ljubljani na cesti na južni kolodvor prijel policijski nadstražnik Lovro Breznik nekega kovaškega delavca iz Reke, kateri je sedaj delal pri neki tukajšnji tvrdki in je bil na sumu, da je anarhist, ker je jedenkrat v pijanosti svojemu prijatelju v kavarni kazal bodalo in mu rekel, da ima to pripravljeno za napad. In res so dobili pri njem neko bodalo, katero je baje sam napravil. Policija poizveduje sedaj, če je bil aretovanec res kak nevaren anarhist ali ne. — Požigalec. V noči od 16. na 17. t. m. je začelo v Št. Vidu pri Vipavi goreti v hlevu posestnika in gostilničarja Josipa Bizjaka. Hlev je popolnoma pogorel in je ogenj uničil tudi vso krmo. Bizjak ima 500 kron škode, a trgovec Premru in posestnik Kopacin, ki sta imela* na Bizjakovem hlevu shranjeno seno in žito. imata škode 450 kron. Užgal je baje oženjeni tovarniški delavec Filip Krušič iz Št. Vida, iz jeze, ker ni mogel dobiti prenočišča. Krušiča so izročili sodniji v Vipavi. — Ponarejalci denarja v Celovcu. Zadnji čas je prišlo v Celovcu več ponarejenih srebrnikov po 5 kron v promet. Zdaj so v Dobrli vesi zasačili dva teh ponarejalcev, a vse kaže, da jih je bilo v tej družbi dokaj več. Svoja delavnico so imeli ponarejalci v neki gostilni blizu Kreuzbergla tik Celovca. — Nasilna dekle. V Trstu je pri neki gospej Val-marin službojoča Marija Obit poskusila svojo gospodinjo pahniti skozi okno. Gospodinja je zasledila, da dekle krade, in nezvesta dekla je hotela svoje tatvine prikriti s tem, da gospodinjo usmrti. Deklo so izročili sodniji. — Dvoboj v avstrijski armadi. Zadeva Tacoli-Le-dohovski, ko sta bila zarad' odklonitve dvoboja degradovana dva ugledna častn ika, je zbudila na mah občno pozornost. Najprej je nastopil proti dvoboju španski princ don Alfonzo de Boubon. Njemu se je za ta čin zahvalil v odprtem pismu kardinal Gruscha. Kamen je prišel s tem v tir. Z dvobojem se bode v prihodnjih zasedanjih bavil avstrijski dižavni zbor, ogrska zbornica in skupne delegacije. Morda se vender posreči, vreči to srednjeveško navado. — Šestero žensk zastrupljenih. V Varni v Bol gariji se je zgodil strašen zločin. Učiteljeva žena Romančuk je povabila k sebi nekaj prijateljic. Dala jim je kave in sladkarij. Kmalu na to pa so se pojavile gospem take bolečine, da so morali poklicati zdravnika. Ali prepozno! Vseh šestero žen je umrlo. Zločinec je bil sluga gospe Romančuk. ki je zamesil v sladkarije strupa, ker je hotel umoriti svojo gospodinjo. Vzel ji je namreč več denarja ter ji potem odpovedal službo. Mislil je, da se tako ne izve za njegovo tatvino. MoriJca in tatu pa so dobili kmalu. — Živa zgorela. V Reki na trgu Scarpa v hiši Gel-leticha v 4. nadstropju se je dogodil strašen slučaj. Tam stanuje kapelan Ban s teto in sestro. Okoli 7. ure zvečer je bila sestra sama v kuhinji. Ko je popravljaja svetilko, se je svetilka razbila ter jo polila s petrolejem, ta pa se je užgal in hipoma je bila vsa v plamenu. Dobila je grozne opekline ter kmalu umrla, ko so jo prinesli v bolnišnico. — Vezuv. V vulkanu Vezuv poleg Neapolja deluje ogenj in je videti prve oznanjevalce izmetavanja. Vrh gore je je namreč ozračje rdečkasto in po bregu pada peptl, kar pomeni, da se materije v vulkanu dvigajo, in da bodo kmalu prekipele. Ljudstvo prebivajoče na bregu prosi noč in dan Boga in Mater božjo, da reši njega in njegovo imetje preteče nevarnosti. — Sultan v nevarnosti? Sultanov zdravnik je zasledil baje ob sultanovem jubileju zaroto proti vladaiju katero vodi neka dama, a pripada jej 118 odličnih oseb. Baje so zaprli vse zarotnike, ne da bi se o resničnosti te vesti prepričali. — Narodni izgredi. Iz Olomuca se javlja z dne 10. t m., da je prišlo mej cehi in Nemci, ko se je severno-moravski „Sokol" vračal z nekega izleta, do malih izgredov. O slavnostnem sprevodu so Cehi klicali „Na zdar!", a Nemci so odgovorili s „Heil" klici, na kar so se pojavili večji izgredi. Eedarstvo je napravilo zopet red. 24 oseb je bilo zaustavljenih deloma radi lučanja kamenja, deloma radi hrupa. Nekdo je vstrelil na redarja ter mu prestrelil čelado. Storilca še niso našli. Več oseb je bilo lahko in jedna težko ranjena s sabljo. — Anarhisti proti bolgarskemu knezu, čuje se, da so anarhisti veliki sovražniki bolgarskega kneza, kajti sklenili so baje — umoriti ga. V ta namen je prišlo že 50 anarhistov iz raznih delov sveta, a največ iz Italije, in so imeli meseca avgusta tozadevno posvetovanje v Budimpešti, Nekateri so že odšli v Bolgarijo, da izvršijo ta sklep. Kaj je Ferdinand storil hudega anarhistom, se ne ve, znano pa je, da ni nič dobrega storil — bolgarskemu narodu, ki je prišel pod Koburžanom na rob gospodarskega propada. — Ženska — politična agitatorica. Lepa, mlada žena Edit May Muller je imela v mestu Maine v Severni Ameriki na korist demokratskega predsedniškega kandidata Brivana. Vsi demokratski američanski listi hvalijo njeno govorništvo, njen temperament in njeno duhovitost. Uspeh je imela tolik kakor baje še noben moški govornik. Odbor, ki deluje za Brvana, jo je angažoval, da bo govorila še v drugih mestih — Sin odrezal očetu glavo. V občini Brdjani v okraju Dvor hrvatske Banovine se je primeril nenavaden slučaj grozne surovosti. Kmeta Vujanic oče in sin, sta bila oa semnju. Ko sta delala račun, sta se sprla ker je namreč sin trdil, da ga je oče ogoljufal. Nato je oče sunil sina z nožem, sin pa je sunil očeta z nožem nazaj, ga umoril in mu končno odrezal glavo. V Banovi so umori sploh jako pogosti. — Med srbskimi kraljicami. Srbske novine javljajo, da v Belgrad Vsaki dan prihajajo dopisnice, doposlane po bivši srbski kraljici Nataliji Dopisnice so naslovljene na kralja Aleksandra, ž njimi bivša srbska kraljica skuplja svoj srd nad kraljem Aleksandrom in njegovo soprogo Drago. Iste novine poročajo, da je pisava teh dopisnic zelo razžaljiva za vladajoče osebe v Srbiji, a tuSi da ni v posebno čast Natalije. Zdaj so v Belemgradu sprožili misel, da se kraljico Natalijo zavoljo pisave kaznuje, zato so sklicali zbor. „Društvo belgrajskih gospa", kateremu društvu je bila Natalija pokroviteljica, je sklenilo, Natalijo izbrisati z pokroviteljskega mesta in na to mesto imenovati sedanjo kraljico Drago — Konja so mu ukradli. Izvošček Ivan Krst Le Boy v Parizu je bil po noči določen na kolodvoru vzhodne železnice, da ondi počaka vlak. Ker je moral precej časa čakati, brez da bi ga kedo potreboval, je na kozlu zadremal in ko-nečno zaspal. Ko se je zbudil, je opazil, da nima več konja kajti med tem ko je spal so ga mu neki prebrisanci odpeljali. Voz je moral sam domov peljati, tatvino pa je naznanil redarstvu. — Odločnost srbskega kralja Aleksandra. Raz-kraljica Natalija je poslala svojemu bivšemu komorniku odprto pismo, v katerem zasramuje sinaho, kraljico Drago, na nedostojen način Kralj Aleksander je vsled tega razpustil dvor razkraljice Natalije ter izdal na ljudstvo razglas, v katerem izjavlja, da se bo proti vsakomur, ki grdi kraljev dvor ali izpodkupuje ugled dinastije, postopalo kakor proti izdajalcu ali krivičniku, naj pa si bo ta oseba kdorkoli hoče. — »Dante Alighieri«. Nekam čudno je dejsto, da se je po umoru kralja Umberta še živahneje jela razvijati ona propaganda v Italiji, ki škili sem na naše Primorje Duša tej propagandi je irredentovsko društvo „Dante Alighieri", katerega cilji gredo za — poitalijančenjem Slovanov v Pri-morju in Dalmaciji potom „Leginih" šol. Temu društvu je pristopilo ze tudi mnogo italijanskega vojaštva, kar je zelo značilo. — To ljudstvo se torej ne zadovolji s svojim, segati mora po tujem! In to hoče biti 20001etna kultura! Mi pa moramo vedeti, kaj nam je storiti proti tej bruturi: slovanska vzajemnost je naša jedina zaslomba! — Dijak ubil ravnatelja. V Harkovu je ustrelil neki dijak, ki ni napravil izpita, gimnazijskega ravnatelja Tihanova in težko ranil profesorja Gorkijeva. Nato je šel sam na re-darstvo ter javil svoj zločin. — Ministrstvo pod zatožbo. Srbsko ministrstvo Vladana GjorgjeviČa napadajo novine, ker se je dobilo v državnih računih mnogo pomanjkljivosti in zahtevajo, naj se isto ministrstvo postavi pod obtožbo. Med drugim si je Vladan Gjorgjevič postavil v raČnn 100 000 franKov za stroške o atentatu aa bivšega kralja Milana. Stroške pa je za to zadevo poplačal minister pravde in tudi v državnem srbskem računu so bile že unešene. Meni se pa, da so teb 100.000 frankov porabili za podkupovanje krivih prič ter za subvencijo (podporo) novinstvu, katero je zagovarjalo ta Milanov nastop proti srbski radikalni stranki. — Sovražnik žensk v hlačah. Gospod Charles Redman v Washingtonu ima ženo kolesarico, ki je tudi predsednica, ondotnega reform-kluba. Ta klub se poteza za fo, da bi tudi ženske nosile — široke hlače. Toda soprog gospe predsednice ne mara, da bi mu žena nosila hlače ter ji je iste nositi strogo prepovedal. Te dni jo je zalotil na kolesu sredi ceste. Planil je na njo z bičem ter jo pretepel. Njena spremljevalka, miss Ana Dickerson, jo je hotela braniti, a nosila je tudi hlače in Redman je ošvrkal še njo. Ženski sta rabijatnega sovražnika ženskih hlač tožili pri policijskem sodišču, ki ga je nato obsodilo na 40 kron kazni. Vsled pritožbe pa je bil Redman pri drugem sodišču oproščen, in sodnik je celo izjavil, da smatra žensko v hlačah za nedostojno, nemoralno in po-hu šljivo. Dal je razumeti, da bi bil celo pripravljen, obsoditi gospo Redman, ako bi jo bil ovadil kdo radi pohujšljivosti. — Razbojnik Tašo Ilič, pred katerim se trese vsa sremska dežela, je izvršil pretečeni teden novo razbojništvo. Vukovarska meščana Rukavina in Kostenac sta se vračala z vozom iz Morovica v Vukovar. V gozdu Gladnoš, na cesti med Tovarnikom in Sotinom, ju napadeta dva razbojnika, katerih jeden je bil logarsko oblečeni Ilič Z orožjem v roki sta jima vzela ves denar, uro verižico in prstane, potem sedla na voz ter se odpeljala. Razbojnik Ilič je oropal potnika torej tudi dveh konj in voza! — Štrajk in nemiri. Iz Kopenhagena javljajo, da so ondi nastali nemiri povzročeni po štrajkujoČih delavcih, kateri so namreč zvečer počakali svoje delujoče sodruge pred vratmi tvornice in jih začeli pretepati. Vmes je seglo redarstvo, katero je zaprlo več napadalcev. V pretepu so jih dobili tudi redarstveni uradniki, katere je ljudstvo napadlo s kamenjem in palicami ter po njih udrihalo, še le potem, ko je prispela pomoč je bilo mogoče nekaj razsajalcev prijeti in zapreti. —- Strašen orkan je razsajal minole dni na nekem otoku, ki spada k državi Teksas. O tem je zadela grozna katastrofa mesto Galveston, ki leži na otoku ter šteje 50.000 prebivalcev. Orkan je je do cela porušil in uničil Nad 3000 ljudij je našlo smrt samo v morju. Doslej so potegnili iz morja 700 trupel; mnogo pa jih je morje odneslo. Od bolnikov, katerih je bilo nad 100 v bolnišnici, rešili so jih samo osem. V pristanu je bilo 7 parnikov in kakih 130vladij, katere vse je orkan potegnil v morje ter jih uničil. Skoda se ceni nad 40 milijonov dolarjev. — Kuga. V Glasgovu je kuga še zmeraj v isti moči kakor je bilo prve dni. V nedeljo dne 16. t, m. se je prijavilo 5 novih slučajev kuge v mestu Glasgov. Po zadnjih poročilih bi se dalo sklepati, da se kuga v Glasgovu širi. Iz mesta pa se kuga širi tudi na deželo in zadnje vesti prinašajo glas, da je kuga zanesena tudi na Škotsko. Stran 381.