J /TRA
MarUmrsM
Poštnina pfsSana vjjo?ovTnf
Cena 1 Dih
Leto II. (IX.), štev. 277
Maribor, sreda 5. decembra 1923
Izhaja razu* nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri Rabin pri poKn*m tek. *■*. v Ljubljani M. tl.400 V sija maes6no, pr*jsm*a v upravi ali po pofci 10 Din, doatavijaa aa dam pa 19 Ota	Telefon: Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava: Marii ur, Aleksandrova cesta it 13 Ogla*! tarif« Oglata aprajama Um« ogtaMl addalofc ,,Jutra« v Ljubljani, Pratamova ati«« *.4
		
Ali je politika g. Pribiče* vica nedosledna?
V	režimskem časopisju lahko neštetokrat čitamo očitek nedoslednosti v politiki g. Pribičeviča. Tudi g. Davidovič se je nedavno na konferenci demokratskega glavnega odbora v Beogradu v svojem govoru zgražal nad nedoslednostjo gosp. Pribičeviča, češ da se je preko noči iz ogorčenega neprijatelja politike sporazuma in najupornejšega pobornika centralizma prelevil v decentralista in spora-zumaša. Ako bi g. Davidovič bil iskren, bi se mogel samo veseliti te dozdevne evoluciji oziroma morda celo revolucije v pojmovanju g. Pribičeviča.
Pravilnejše ter objektivnejše pa pojmujejo politiko g. Pribičeviča oni, ki so stali nekoč z njim v najhujših bojih in ki so bili morda celo žrtve njegove centralistične politike. Tako je nedavno radi-cevski oblastni poslanec, znani publicist, glavni urednik »Naše Sloge« na Sušaku, g. Milan Banič, objavil o tem vprašanju zanimiv članek, katerega vsebino objavljamo v kratkih potezah:
Temelji Pribičevičeve politike so na dlani: njegova izhodna ideološka točka, pa tudi končni politični cilj, je jugoslovanski egalitarizem. K temu cilju vodijo razna pora. toda teoretski najkrajša in najbližja pot je centralizem, ki nivelizira in odstrani1 vse obstoječe razlike med južnimi Slovani. Teoretski je imel toraj g. Pribičevič popolnoma prav, ko se je kot jugoslovanski unitarist odločil za centralizem. Toda praksa, e m piri ja, je pokazala tako g. Pribičevičti, kakor vsem nam, da tej odločitvi v prilog centralizmu manjka bistvena premija in predpogoj: •pripravljenost srbijanske vla-stodržne klase za resnični jugoslovanski cgaltarlzem. V nas Hrvatih, zlasti tudi v hrvatski inteligenci, ter v najboljšem delu prečanskih Srbov in naprednih Slovencev je jugoslovanski egalitarizem našel že leta 1918 zveste pomočnike. Smrtonosni udarec pa mu je zadala srbljan-ska vlastodržna klasa, ki se je poslužila centralizma kot idealnega instrumenta, ne da oživotvori jugoslovanski egalitarizem, temveč da ga izigra in upropasti ter da na njegovih razvalinah zgradi svojo hegemonijo. To ji je' tekom 10 let prilično uspelo, uspelo v toliki meri, da so oni, ki bi hoteli veljati za naše osvoboditelje,' postali naši tlačitelji.
Naravno, da je to izzvalo reakcijo pri nas vseh, zlasti pri prečanski inteligenci, pa tudi pri g. Prlbičeviču, Uvidevši, da centralizem v stvari služi hegemonizmu, ki je antipod jugoslovanskega egalitarizma, je g. Pribičevič, kakor mi vsi, ne samo okrenil hrbet centralizmu, ampak g?; je povsem naravno in logično začel pobijati kot najstvarnejšo zapreko egalitarizma. Ostal Je strogo dosleden In zvest svojemu osnovnemu političnemu »verujem« In cilju — Jugoslovanskemu agalitarlzmif. Baš za to, da reši jugoslovansko misel In demokratizem pred popolnim zlomom, Je g. Pribičevič začel borbo proti centralizmu, ki Je dejansko posal orožje hegemonizma in reakcije; baš za to Je iz protlv»iika politike sporazuma postal njen najiskrenejši po-bornlk mod srbskimi državniki.
In v tem obratu leži tudi vsa veličina Svetozara Pribičeviča. Menjanje sredstev v dosego cilja je po vulgarnem pojmovanju makijavellzem, v tem slučaju pa to ni makijavelizem, ampak brez dvoma heroizem. Heroično je bilo od g. Pribičeviča priznanje, da so srbi-janski vlastodržci zlorabljali centralizem v UevTAiM/itiuoUio« .o;,** in da se ie irc-
Porazna krlfiSka sedanjega
relim®
OSTER AFRONT PROTI DR. KOROŠCU. SEDANJE STANJE NEVZDRŽNO,
BEOGRAD, 5. dec. Današnja »Politika« objavlja uvodnik univerzitetnega profesorja dr. Drage Jankoviča pod naslovom »Duhovniki v samostan«.
Med drugim pravi pisec, da situacija v državi še ni bila nikdar težja in resnejša kakor sedaj in da še nikdar nismo imeli slabše in nesposobnejše vlade, kot jo imamo danes.
Ves inozemski tisk svetuje v prijateljskem, toda odločnem tonu, naj čim preje rešimo spor v državi, ki se je po dogodkih v Zagrebu še poostril. Splošen utis je, da je sedanje stanje nevzdržno. Režim, ki jo privedel do prelivanja krvi v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, je pokazal popolno nesposobnost. Nikakor ni več mogoče sprejeti opravičila, da gre za subverzivne elemente in komuniste,
Za ulico odgovarja notranji minister. Pisec napada ministrskega predsednika, ker istoveti dogodke in nerazpoloženje
v	Zagrebu s komunizmom. Odločno se zavzema za uvedbo hitre akcije, ki bi naj dovedla do energičnih sprememb. Nadalje pravi, da je sedanjemu režimu edina skrb, da se obdrži na krmilu. Najosnovnejše in najtežje je hrvatsko vprašanje in to vprašnje je treba najprej rešiti. Za velika dela so potrebni veliki ljudje, s sedanjo vlado pa tvorijo malo-krvni epigoni — Ofelije. Zato se morajo izpolniti besede Hamleta: »Duhovniki v samostan« — Korošec v samostan.
Članek je podkrepil splošno mnenje, da se mora sedanja vlada čimpreje umak niti, sicer je katastrofa neizbežna.
y©t!© pr@žs?!@ *
NEEDINOST V VLADI RADI NASTOPA PROTI ZAGREBU.
ZA.GREB, 5. dec. Včerajšnja posvetovanja vlade glede ukrepov pro-j ti Zagrebu radi dogodkov na dan 1. decembra, še niso rodila nikakega rezultata.
Danes dopoldne je dr. Korošec nadaljeval konferenco z ministri, za popoldne pa je sklicana seja šeiov vladnih strank, na kateri se bodo voditelji četvorne koalicije posvetovali glede nastopa proti Zagrebu.
V	političnih krogih se zatrjuje, da so demokrati absolutno proti represivnim sredstvom. Beograd naj da inicijativo za sporazum, kajti bije že dvanajsta ura. Ravno tako so demokrati mnenja, da mora sedanja vlada brezpogojno odstopiti, na njeno me-
- ..........—juran
Očllfcouani 5louen5kI sodniki
BEOGRAD, 5. dec. Povodom desetletnice ujedinjenja je kralj na predlog ministra pravde podpisal ukaz o odlikovanju sodnikov. Med drugim so bili odlikovani: z redom sv. Save II. stopnje dr. Ivan L a k a r t i č, podpredsednik stola sedmorice v Zagrebu (oddelek za Slovenijo); dr. Anton Rogina, predsednik višjega dež. sod. v Ljubljani; sv. Savom III. stopnje pa dr. Vladimir Golja, podpredsednic viš. dež. sodišča v Ljubljani; Franc Rekar, predsednik dež. sodišča v Ljubljani in Fran Žili er, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru.
Predsedniške uolitue i/ Ru-striji
DUNAJ, 5. dec. Volitve novega predsednika so vzbudile silno zanimanje,
sto pa mora priti nova, ki bo sposobna, da reši vsa pereča državna vpra sanja.
V	splošnem se zato pričakuje, da bo ostalo le pri grožnjah, ker obstoja nevarnost, da bi se situacija utegnila še poostriti.
ZAGREB, 5. dec. V Zagreb sta se vrnila veliki župan dr. Zrelec in policijski šef dr- Vragovič, ki sta biia poklicana v Beograd radi zaslišanja o sobotnih dogodkih. Novinarji so se mformirali radi groženj, ki jih napoveduje Beograd, toda funkcionarja sta odklonila vsakršno izjavo. Dr. Vragovič je dejal, da za enkrat nima nikakih instrukcij, Nda pa ni izključeno, da jih dobi naknadno.
zlasti ker do zadnjega trenutka ni prišlo med posameznimi skupinami do sodelovanja. Socijalisti zahtevajo kandidaturo nepolitika. V slučaju, da po štirikratnih volitvah ne bo izvoljen nobeden od kandidatov, bo ostal dr. Seipel začasni predsednik. Zelo verjetno pa je, da bodo socijalisti četrtič glasovali za Miklasa, samo da zrušijo Seipla.
Kralj 3urij staino 1/ agoniji
BEOGRAD, 5. dec. Iz Londona pri bajajo o stanju bolezni angleškega kralja Jurija alarmantne vesti. Kralj se nahaja neprestano v agoniji.
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži & Din 100, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r« z. z o. z. v Mariboru.
ba proti tej zlorabi boriti s takšno decen tiaiistično ureditvijo države, ki bo sama po sebi onemogočala kakoršenkoli hegemonizem. Sele s tem priznanjem je dobila iskrenost niegovih jugoslovanskih egalitaristično-demokratskih čustev nesporno afirmacijo, šele z njim se je trajno v politični zgodovini afirmirata oseb nost politika in državnika Pribičeviča.
Treba je reči resnico, da od srbskih državnikov edino g. Pribičevič rešuje visoki ideal naše lepše prošlosti In jamstvo naše lepše bodočnosti; da se edini on od vseh srbskih državnikov najbrez-kompromisnejše bori za demokracijo
■-S- -...1	I..I.M| |	.	.	 "JI....UXI8Um*
proti reakciji, za enakopravnost proti hegemoniji; da je prvenstvena zasluga njegova in njegove politike, inavgitrirane z osnovanjem KDK, da danes v tej drža-
vi	ne besni odkrit bratomorni boj med Srbi in Hvati, da je prvenstvena zasluga g. Pribičeviča, da ta država po 20, juniju ni razpadla. Aktualno stališče g. Pribičeviča predstavlja eno izmed naj-stvarnejših garancij za bodočnost nas Hrvatov in vseh južnih Slovanov.
Tako sodi o politiki g. Pribičeviča g. Banič, ki koncem Članka sam priznava, da je bil osebno »žrtva Pribičcvičeveea centralističnega z&lotizma«.
Prekmurske uesti
Požar na Selu. Pri nas je dne 22. flo-
vembra okrog enih ponoči nastal požar pri posestniku Pavlu Feldervaryju. Zgorel mu je živinski hlev, v katerem je bilo okrog 48 q sena, oz. slame. Živino so še pravočasno rešili. Da ni prihitela takoj domača požarna bramba, bi zgorela še sosednja poslopja, ki so vsa s slamo krita in je veter zanašal iskre proti njim. Škoda je precejšna in je deloma krita z zavarovalnino. Kdo je zažgal, oziroma, kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Sumijo, da gre za akt maščevanja.
Vlom v Otovcih. Dne 2i. novembra je bilo vlomljeno pri posestniku Jožefu Horvatu. Vlomilci so vrgli vežna vrata iz tečajev in tako prišli v hišo, kjer slučajno ni bilo nikogar doma. Imeli so vsled tega lahko delo in pokradli vse, kar jim je prišlo pod roko. Kot tatova sta bila osumljena soseda, zakonska Karol in Terezija Bedek iz Otavcev št. 80. Oba sta dejarije sprva tajila, toda pri njih izvršena hišna preiskava ju je izdala, ker so orožniki našli nekaj ukradenega blaga. Jožef Horvat trpi precej škode, ker sta storilca mnogo ukradenih stvari skrila, ali pa prodala.
Križevci. Zdi se, da je Prekmurje postalo zadnje čase pravi eldorado za razne hazardiste, ki žalibog najdejo pri nas za svoj brezvestni posel precej rodovitna tla. Toda dočim so se ti tiči nekaj časa zadrževali po spodnjem delu Prekmurja, so se preselili sedaj na Goričko. Tako so prošli teden popolnoma oskubili živinskega trgovca F. B. Pobrali so mu ves denar — mnogo tisočakov — uro, razne dragocenosti in dvokolo. Pustili so mu velikodušno edinole obleko. Zadeva je naznanjena pristojni oblasti. Takih slučajev je zadnje čase po Prekmurju vse polno, toda vse te nesreče ljudi -- kakor izgleda — še ne spametujejo, ker bi sicer ne silili kar naprej v nje.
Dokležovje. Nekako sredi novembra je na našem mostu preko Mure napadel v zgodnjih dopoldanskih urah Franc Meric, poljski delavec iz Mlajtincev, Izletno posestniško hči L. B. iz okolice Ljutomera in ji iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela nekaj nad 900 Din gotovine in razne malenkosti. Na podlagi osebnega popisa napadalca, kakor si ga je oror-pana zapomnila, so orožniki Meriča a-retirali. Ta je dejanje trdovratno tajil, a mu tajenje ni pomagalo dosti, ker je brodar na Muri takoj spoznal v Meriču onega mladeniča, ki se je kritičnega jutra dvakrat prepeljal črez Muro in se tudi mladenkin popis napadalca popolnoma ujema z Meričevo zunanjostjo. Mladega roparja, ki se ni dolgo veselil svojega plena, čaka težka kazen.
Mariborskim izraelltom.
Za reorganizacijo oziroma novo konstituiranje izraelitske cerkvene občine v Murski Soboti, ki bo teritorijalno obsegala mariborsko in ljubljansko oblast, so potrebni tudi točni seznami vseh iz-raelitov, ki stanujejo v mestu Maribor, Vsi mariborski prebivalci izraelitske veroizpovedi se pozivajo, da se do 7. dec. pismeno ali ustmeno javijo v konskrip-cijskem oddelku mestnega magistrata na Slomškovem tergu št. 11, pritličje, levo.
V	prijavi je treba navesti: Ime in priimek družinksega glavarja (če je prijavljeni samec, ime in priimek prijav-ljenca), stan, poklic, natančen naslov, ime žene, imena in rojstne podatke otrok, ka tero šolo otroci obiskujejo in kje (v kateri cerkveni občini) so bili do sedaj v evidenci.,,
Krili
Marlborsk! V P C P V * ? K TiiTf*
V Mariboru, 'dne 3. XII. -1928,
Zločinska korupcija, Spijo naža = 0
Kakor; Doberdob slovenskih fantov grob, tako: Novi Sad naših pilotov grob — --------
Strašno žalostna pesem je to in več let se je že govorilo, da so vzroki tolikih letalskih nesreč in tragedij tudi korupcija in zanikernosti pri nabavah zra-koplovskega materijala. Več let se je govorilo, govorice so se zavračale z malomarno in zasmehijivo gesto: aj, neumnost, ali pa z ogorčenjem, češ, kdo si upa misliti kaj takega, pred več tedni so bili pa vsega tega in še mnogo hujšega polni beograjski listi.
Preko noči je prišla na dnevni red velika in strašna afera korupcije pri nabavah aeroplanskega materijala — usode-polno slab materijal in mastne provizije za brezvestne in zločinske liferante in posredovalce. — Poleg tega špijonaža za Madžarsko in mogoče še za koga dru gega in končno so bile — kakor je vedno pri takih in podobnih slučajih — kompromitirane razne važne osebe.
Da se vse poenostavi, sta nadela lista »Politika« in »Vreme« aferi strokovnjaški naziv »aeroplanska afera«. In pod tem naslovom se je pisalo dan na dan na dolgo in široko. Kolika debata in koliko udeležencev! Najprej zastopniki in posredniki raznih tvrdk, ki so uspešno in neuspešno ponujale svoj materijal ter so tudi temu primerno gledale ena na drugo, potem pa dolga vrsta raznih gospodov, o katerih se je tekom debate to in ono namigovalo.
Nekaj potez iz te afere smo že podali ob drugih prilikah in tako bo najbrž znano, da je postal junak afere Dragotin DinK, bivši aktivni srbski oficir. O njem je poročal neki srbski list, da se je med vojno dal ujet in da je po vojni zapustil vojaško službo, ker se je med vojno na Madžarskem oženil ter lotil trgovine. Kako je postal vojni liferant, to je seveda uganka. Zaslužil je dosti in imel je dosti prijateljev ali takozvane dobre zveze, ker je prirejal razkošne pojedine in zabave. Njegova žena je Šla večkrat v svojo domovino na Madžarsko in po dolgem Času so prišli naenkrat na to, da je prenašala špijonsko pošto. Vsa afera izvira Iz tekme med tvrdkami in posredniki, iz jeze, da eni zaslužijo, drugi pa ne. Da bazira zaslužek na slabem materijalu, ki
je bil usoden za naše avijatike, to je bila pri tej tekmi postranska stvar.
DinKa so zaprli, menda so mislili, da ne bo govoril, sicer je pa afera vzklila ravno tedaj, ko se je mož mudil v inozemstvu. Gotovo so mislili, da se bo zbal ter se ne bo vrnil domov. Pozneje so mislili, da se bo dalo vse zvaliti na kapetana Matijeviča, ki se je ustrelil. Ta je baje predsedoval raznim komisijam, ki so radi dobrih provizij sprejemale slab materijal. Tudi to ni šlo, ker je Dintf še vedno govoril in ker so se nekateri začeli oglašati z zahtevo, naj se stvar razčisti brez obzira na desno in levo. Tudi peiskovalni sodnik dr. Novak jim ni bil po volji in poslali so drugega — Milora-da Spasiča. »Politika« je naznanila njegov prihod, kakor da se je preiskava doslej slabo vodila in je potrebna nova odločnejša moč. Izmenjava sodnika je pa nasprotovala zakonu in se je tudi o tem razvila debata.
Sedaj je pa nenadni peobrat ali najbrž tudi zaključek. Zemljoradniški poslanec Vujič je interpeliral v skupščini radi »ae-roplanske afere« in dobil je odgovor, da sreč. Statistično smo baje v normalnem pri nas ni neobičajnih zrakoplovskih ne-razmerju z nesrečami po drugih državah.
In včeraj je objavila »Politika«, da je dobil sodnik dr. Novak trimesečni bolezenski dopust, da stopi na njegovo mesto,-sodnik Spasič in da se Dinič pusti na prosto proti kavciji 200.000 Din. Izpuščena je tudi nedavno aretirana gospa Kiš, soproga ravnatelja tvrdke »Ikarus« z aeroplanskim materijalom.
*
Gogoljev »Revizor« — pustolovec Hlestakov ni samo za nekdanjo carsko Rusijo. Lahko bi prišel tudi med kroge, ki so tako razbobnali in sedaj tako likvidirajo »aeroplansko afero«. Tu bi ravno tako dobro opravil. Vsi bi mu stiskali denar v roke: »Molči, molči, batjuška!«
S to afero so se družili ostudni napadi na prečane, zlasti na one, ki so poklicno služili nekdaj v avstrijski vojski, napadalo se je vse brez razlike, akterji afere so pisali članke o njihovi nezanesljivosti, sedaj so se pa pobotali v svoji lastni korupciji. Sedaj je:	Molčimo,	molčimo,
napadajmo pa še naprej nedolžne in po-[ štene!
Mariborski ia dnevni dr o bik
mariborsko gledališče
REPERrOAR:
Sreda, 5. decembra. Zaprto.
Četrtek, 6. decembra ob 20. uri »Adieu Mimi« ab. B. Kuponi.
Petek, 7. decembra. Zaprto.
Sobota, 8. decembra ob 15. uri »Jesenski manever. Gostovanje gdč. Lubeje-ve. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Dve gostovanji v marib. gledišču. Na Marijin praznik gostuje popoldne zadnjikrat v »Jesenskem manevru« gdč. Lubejeva, zvečer pa g. Daneš v »»Švejku«. Na popoldansko predstavo se zlasi opozarjajo okoličani.
»Dover-Calais« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče pripravlja izredno efektno moderno Berstlovo komedijo »Dover - Calais«. Ker se vse dejanje vrši na ladji, se izdelujejo za to igro čisto nove dekoracije.
Celjsko gledališče. Nedelja, 9. dec. ob 16. »Gejša«. Znižane glasbene cene. — Ob 20. »Jesenski manever«. Gostovanje gdč. Lubejeve. Glasbene cene.
Operetna predstava za okoličane. V nedeljo, 9. dec. ob 4. uri popoldne se ponovi lepa vesela in melodijozna opereta iz japonskega življenja »Gejša«, pri znižanih cenah. Zveze k predstavi in po predstavi na vse strani so jako ugodne. Zvečer ob 8. uri efektna opereta »jesenski manever« z gdč. Lubejevo iz Beograda kot gostom in pri navadnih cenah. — Tako se tudi okoličanom odpira možnost, da si ogledajo par gostovanj v celjskem gledališču, vendar se opozarjajo, da v bodoče pri popoldanskih predstavah veljale znižane cene le, ako bo »Gejša« razprodana. V interesu publike same je torej, da posetl to predstavo kar najbolj številno in da si zasigura vstopnice pri Goričarju jn Leskovšku takoj, eventuelno pismeno.
Velezanimivo zimskoturlstično predavanje.
Zimskošportnemu odseku takajšnje podružnice SPD je uspelo pridobiti znamenitega nemškega alpinista-smučarja g. Arwed M8hna iz Monakovega za enkratno predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 7. dec. ob 20. uri v dvorani kina »Apolo«. Predavanje, ki mu je naslov »Preko Alp na smučeh od dunajskega Schneeberga do Mont Blanca«, spremlja 125 krasnih skioptičnih slik, na podlagi katerih bo predavatelj odkril mnogim do sedaj še nepoznane krasote in čare zasneženih gorskih velikanov. G. Mohn je priznan alpinski predavatelj, ki je do sedaj s svojimi predavanji žel obče priznanje v vseh večjih mestih Nemčije in Avstrije. Vsled tega je upati, da bo vsem, ki se zanimajo za zimsko turistiko, predvsem pa našim zimskim športnikom, s priredbo tega predavanja tudi pri nas ustreženo ter je vsled tega pričakovati mnogoševilnega častnega poseta. Z ozirom na velike stroške, ki jih imajo s tem predavanjem prireditelji, so se določile vstopnicam cene po Din 20, 15, 10 in 5 ter se bodo od začetka prihodnjega tedna naprej dobivale v predprodaji pri »Putniku« na Aleksandrovi cseti 35 in pri trgovcu g. Franjo Majerju, Glavni trg 9.
VELIKA KAVARNA
danes v sredo, 5. decembra «io velika Miklavževa akademija
Kmetijski učni tečaj u Kr-čeuini
Evo vam napredka v Krčevini! — Dne 4. nov. se je otvoril gospodinjski učni tečaj, ki ga poseča 13 deklet oziroma žena; dne 22. nov. pa je sledila otvoritev kmetijskega učnega tečaja, ki se je zanj prijavilo 20 fantov v starosti 16 do 31 let. — Predsednik nadaljevalno šolskega odbora g. Ant. Zorko je o tej priliki pozdravil zastopnika oblastnega odbora, prijavljence in župana g. Pe-klarja. Nato je dal besedo oblastnemu referentu gdu. Krošlu. Le-ta je orisal pomen kmetskega stanu ter prav izčrpno razložil, kaj vse mora dandanes kmet znati, ako hoče ohraniti sebe in druge. Navedel je tudi vzroke, zakaj še kmetijstvo in kmetsko gospodarstvo pri nas ni na oni visoki stopnji kakor v mno gih drugih evropskih državah, dasi so tudi nam dani od prirode enaki predpogoji. Nižjim in širšim kmetskim slojem od viničarja in kmetskega delavca navzgor je treba strokovne izobrazbe in sposobnosti; zlasti pa se mora kmetska mladina resno pripravljati za svoj bodoči poklic. Ker nima prilike posečati kme tijskih šol, zato ji naj take vsaj nekoliko nadomeščajo kmetsko-nadaljevalne šole — doma. Te ne stanejo posetnikov ničesar drugega	nego	dobre volje,	nekaj	sa-
moodpovedi	in —	vztrajnosti. — Kmet.-
nadaljevalni	tečaj	je zasnovan	tako,	da
ibo se učna	snov	predelala v	dveh	ko-
lobarjih po najmanj 5 mesecev od J, nov. do 1. apjila. Posetniki si morajo pridobiti temeljno zilanje iz krajevno važnih panog kmetijstva, razven tega se zainteresirati za čitanje kmetijskih knjig in Časopisov. Voditelj tečaja bo šolski upra vitelj g. C v eJko, ..vse učne moči bodo samo tri. Poučevalo se bo teoretično-praktično ob nedeljah od 8.30 do 12.30 iz tloznanstva, poljedelstva, rastlinskega življenja, živinoreje, sadjarstva, vino-gradarstva, kmetskega gospodarstva in čebelarstva; važnost se bo polagala zlasti v računstvo in rnerstvo. Takisto si morajo posetniki pridobiti temeljne pojme iz kmetijske zakonodaje in državo-znanstva. Ob danih prilikah se bodo vršili poučni izleti ha vzorne kmetije. Z željo, da naj tečaj rrodi kar najboljše u-spche, je referent zaključil svoj govor.
V bodrilnem smislu so še govorili g. Pavel Potočnik, g. šol. uprav., g. Princi ter gosp. Zorko. Izrekla se je hvala o-blastnemu odboru, ki se z vidrio vnemo zavzema za ustanavljanje kmetijskih učnih tečajev na podeželskih osnovnih šolah. Predsednik odbora g. Zorko je izrazil veselje, da se je kmetsko-lada-ljevalna Šola ustanovila baš tukaj — v najbljžji okolici Maribora; obeta si od nje najboljših sadov. Končno se je zahvalil zastopniku oblastnega odbora in vsem drugim govornikom, ki so pripomogli k lepo uspeli otvoritvi kmetskega učnega tečaja, ter zaključi! sestanek. — Tako smo v Krčevini res na potu na predka! —
Čttbor Melč,
tiskovni ataše češkoslovaškega poslaništva v Beogradu, ki bo dne 7. t m. ob 20. uri predaval v Ljudski univerzi (I. nad. Kazine) o Češkoslovaški, njenih gospodarskih in kulturnih razmerah, se pripelje v Maribor v petek popoldne z beograjskim brzim vlakom. Takoj po pri hodu bo obiskal mariborske oficijelne o-sebnosti ter češko dopolnilno šolo, ob 18. uri pa se bo sestal v Grajski kleti z odborom J. Č. lige in Češkega kluba. — Želeti bi bilo, da pokaže naše občinstvo malo več pozornosti odličnemu predava-elju in delavcu na polju češkoslovaško-jugoslovanskega zbližanja, kot se je zgodilo to zadnjič ob predavanju o čeških osvobodilnih bojih. 2e takt gostoljubja zahteva to. —*
Ljudska univerza v Mariboru.
Druga proslava češkoslovaške desetletnice bo v petek 7. decembra ob 8. zvečer. Legacijski tajnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu, g. Čtibor Melč, bo predaval (v srbohrvaščini) s pomočjo skioptičnih slik o prekrasnem razvoju naše bratske države na kulturnem in gospodarskem polju. V ponde-ljek, 10. decembra, bo predaval v spomin na Tolstojevo 100 letnico o življenju in nauku velikega ruskega genija nje gov rojak vseuč. prof. N. Preobraženski iz Ljubljane. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 22. do 30. novembra je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu 28 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih. Gre za ošpice, ki so se zelo razširile zlasti med otroci v nehigijenskih stanovanjih. —
Trgovine 8. in 17. decembra.
Trgovstvo Maribora kakor tudi kupujoče občinstvo mesta in okolice se opb-zarja, da bodo trgovine v Maiboru na praznik v soboto dne 8. t. m. dopoldne odprte, na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra pa morajo biti po določilih ministrske naredbe ves dan zaprte. — Trpke, toda uvaževanja vredne besede.
Iz železničarskih vrst nam pišejo: Kak šna ironija! Istega dne, ko so ob lOlet-nici ujedinjenja proslavljali naše vrle železničarje radi njihovih zaslug za državo ob prevratu, pa so odtegnili gospodje v Beogradu vsakemu železničarju po 60 Din kot nagrado za nerednosli, ki so se godile v centralni nabavljalni zadrugi drž. nameščencev v Beogradu. In to se bo godilo toliko časa, da iztisnejo od vsakega, ne glede na to, ali je član zadruge ali ne, 360 Din. Toliko znaša namreč vsak delež. Vrh tega nam še vedno odtegujejo občuten znesek za po-plavljence, čeprav je bila sedaj dobra letina. Koliko časa bo še trajalo to brezvestno izmozgavanje nas siromakov in kam gre denar? Žalibog se še ne moremo podnisati, ker nam, lahko zavijejo vrat Toda tem hujše bo, če se bo'podpisal pod take pritožbe enkrat narod sam, kajti on ne pozna lepopisja — trdo piše in resnico. —
Selnica ob Dravi;
Dne 2. trn. so priredili učenci, pod vodstvom učiteljstva v šolskem poslopju prekrasno igro »Narodni praznik«. Le, kdor je igro videl, si lahko predstavlja, koliko truda je stalo učiteljstvo, ki zasluži razen zahvale občinstva, tudi vse priznanje, zlasti g. nadučitelj Majcen, ki je skombiniral prostoren oder s praktičnimi igralskimi prostori. Zahvala gre tudi mladini, ki je tako lepo vršila svojo dolžnost. Želeti bi bilo, da bi se mladinske igre priredile večkrat. Kakor se zatrjuje, se bo vršila ponovitev omenjene igre prihodnjo nedeljo. —
Karambol.
Včeraj popoldne sta trčila v Slovenski ulici dva avtomobila: osebni in tovorni. Poškodovala sta se oba in šoferja sta se nekaj Časa ostro prepirala radi krivde, ko je prišel stražnik, sta se pa takoj pobotala, češ, da bosta stvari sama uredila. -
Pri tatvini
kot soudeleženca ja zajela policija včeraj 18Ietnega Martina Mlakarja in izkazalo se je, da je napravila dober lov. Pri fantu so našli razne stvari, glede katerih je jasno, da si jih ni nabavil poštenim potom v svojo uporabo. Tako celo polo kolekov, par očal, električno žepno svetilko itd. ter še 50 srebrnih kron povrhu. To je plen vloma izvršenega pri gostilničarju in trgovcu Jakobu Žuraju v Slov. Bistrici v noči od 29. na- 30. preteklega meseca. Mlakar je ukradel tudi Žurajevo štampiljo in z njo si je ponaredil na uradni tiskovini pomočniško spričevalo s »skrajšanim rokom«. V ta 6 mesečni rok je vpisal točno na dan dobo, katero je radi tatvine že presedel v zaporu.
Za orožne liste
naj se interesenti pobrigajo čimprej, v
lastnem interesu pa do konca tega meseca. Zglasijo naj se pri referentu policij-drega komisarijata. —
Kino Union	Telefon	329
Od četrtka dna 6. do nedelje dna 9. decembra
Tajnosti Orijenta
Očarljivo
Svetislav Petrovič — Marcella Albani Ufa-filml
Razk ošnol
Osemletna volna med tihotapci
KONKURENČNO SOVRAŠTVO. - 120 BOMBNIH ATENTATOV NA LETO. - TIHOTAPSKO URADOVANJE.
Neke noči preteklega meseca je zbudila goste hotela Sberman v Chicagu silna detonacija. Človeških žrtev ni bilo, pač pa dosti gmotne škode. Hotel je v središču mesta, poizvedbe o vzrokih eksplozije pa niso »privedle do rezultata*.
Detonacije v hotelskih zgradbah niso nekaj redkega in vedno se dogodi kaj podobnega v onih hotelih, ki imajo v svojih kleteh in v pritličju tajne točilnice alkoholnih pijač.
Saj te pijače ne eksplodirajo? — Seveda ne, eksplodira pa sovraštvo med tihotapci alkohola. Ti tihotapci bijejo že osem let med seboj oster konkurenčni boj. Za Chicago pride v poštev dvoje tihotapskih veletvrdk: Saltis in 0’Don-nello. Ta dva veletihotapca sta si rajone razdelila in je natančno določeno ter tudi gostilničarjem objavljeno, kedaj in kako dolgo zalaga tajne točilnice posameznih okrajev ena in kako dolgo druga tihotapska tvrdka. To se strogo kontrolira inče n. pr. Saltisovi »organi« iztaknejo konkurenčno pivo ali žganje v točilnici svojega rajona, razbijejo sode če ne drugače, tudi z ročno granato.
Nasprotna tvrdka se skuša maščevati In trke pride večkrat do čudnih detonacij z večjo ali manjšo gmotno škodo. Ta boj med tihotapci traja že — osem let in je od leta 192t> v Chicagu na leto po 50 do 120 takih nočnih dogodkov, kot je bil oni v hotelu Sberman;
V-tajno pivnico je stopil tistega večera neki Kostcnick ter z naperjeno puško držal v šahu goste in krčmarja. Koste-nick je bil kontrolni organ tvrdke 0’Don-nells irt prišel je kontrolirati pivo. »Od
koga imaš pivo, priznaj?« je bilo kratko, s puškino cevjo podprto vprašanje in — ali je krčmar sam priznal, ali pa je »kontrolor* pivo spoznal po kakovosti — blago je bilo od konkurence v nedopustnem času in radi tega se je uničilo med hudim treskom.
Kmalu nato je pa Kostenicka, tega najboljšega zaupnika tvrdke 0’Dannells, za jela usoda v neki drugi pivnici. Med »uradovanjem« je stopil v točilnico pro-hibicijski policist in takoj se je razvnel boj — mož proti možu, puška proti puški. Policist je izšel iz tega boja težko ranjen, Kostenick je pa ostal mrtev. Krčmar in pivci so odnesli najprej po nekaj ran in dovolj strahu, potem pa težke globe.
Tihotapske veletvrdke 0’DonneIs, kakor Saltis pa vršijo tudi težke represalije nad onimi krčmarji, ki ne dobavljajo ali ne plačajo pijač, kakor je bilo pogojeno, odnosno kakor so tihotapski koncerni to sami določili. Cesto zleti v zrak garaža kakega hotela, tovornim avtomobilom se med vožnjo pripetijo čudne, a zelo težke nezgode, posebno trdovratnega dolžnika ali tekmeca se spravi tudi s poti in tako vlada med najhujšimi nasprotniki prohibicije že dolga leta vojno stanje.
Slučajev, ki izhajajo iz tega boja, policija niti ne preiskuje, prebivalstvo se je pa že navadilo na nje, ker se izvajajo vse atake tako previdno in obzirno, da se neprizadetim ne dela škode. Prohibi-cijski organi se že dolgo tolažijo, da se bodo tihotapci na ta način sami iztrebili, ni pa za to še. nobenih znakov.
Kaj bo z uualeškim princem?
Ime angleškega prestolonaslednika, zvaleškega princa, se te dni — ko mu je oče angleški kralj smrtno nevarno zbolel — pogosto imenuje. Ni čuda, da se peča ž njim tudi učiteljica in vzgojiteljica .poveva mesije Krišnamurtija — Anny Besant. Teozofinja ima često vizije tako verske kot tudi politične. O angleškem prestolu trdi, da ga ne bo zasedel wa-leški princ, temveč njegov brat, yorški princ. Po prorokovanju imenovane Anny Besant se bo moral \valeški princ odpovedati prestolu, nakar »bo padel vedno globlje« in postal končno voditelj so-cijalistov. Kot ljudski tribun da bo vodil mase v parlament ter se boril proti režimu in lastni rodbini, dokler se mu ne bo posrečilo proglasiti angleško republiko. Istočasno se bodo domijoni osamosvojili kot svojepravne države. Še večl V kratkem času se bo posrečilo današnjemu princu proglasiti celo zedinjene države evropske! Baš on bo organiziral te velike človeške pridobitve ter si steče za to nesmrtnih zaslug. — Angleška vlada se je baje Že začela zanimati za to čudno prorokinjo, vsekakor ne v dobrem smislu.
Ločfteu-posledica poljuba u filmu
Holywood ima vedno kakšno senzacijo, ki dvigne dosti prahu. Tokrat nekaj nenavadnega, specijalnega, kar zmore samo Amerika.
Mož tilmske zvezde Bossie Green je tožil ženo, ker se je s svojim soigralcem v ateljeju poljubila in zahteva sodno ločitev, Češ, t^oljub je bil dolg eno minuto In 40 sekund. Zadeva je vzbudila zlasti v filmskih krogih veliko zanimanje, kajti zvezdnicam se službeno nudijo dostikrat prilike, da podaljšajo poljub čez mero ter dajo povod za intervencije ljubosumnih soprogov. Sodišče ni zasliševalo filmskih igralk, toda odličnejše so objavile v časopisju, da se dolžina filmskega poljuba ne more predpisati.
Pola Negri pravi, da mora trajati poljub v filmu toliko časa, kakor pač zah-■teva situacija. Glavna stvar je, da tvori jpoljub za občinstvo prijetno sliko. Se-jveda ni ravno najbolje, da je poljub zelo jdolg, kajti takoj obstoja nevarnost, da «e interes zanj zmanjša. Poljub je nam-jreč zaključek kakega duševnega proce-•l.in ga ie treba sprejeti s hvaležnostjo,
ker napoveduje novo poglavje v dejanju. Vsekakor lahko strast dogodkov zahteva, da traja poljub tudi minute. Ako sta igralca dovolj spretna, je publika tudi z dolgim poljubom zelo zadovoljna. Pripoveduje, da je igralec Kainz govoril svoji palici tako ginljive besede, da so se zasolzile oči poslušalcev. Vendar je bila samo palica. Vse zavisi o tem, na kak način in s kako silo sposobnosti izraža igralec čuvstvene štrani dejanja.
Priscila Dean je izjavila, da je tudi sama imela neprijetno dolžnost zavleči poljub, ker je tako zahtevalo dejanje. S čustvi igralke poljub nima nikake zveze, kajti ona živi samo sa vlogo in učinek slike. Kdor je ljubosumen na poljub v filmu, dokazuje, da ne razume umetniških namenov igralke.
Končno ima film tudi mnogo šaljivih scen, ki jih izzove ravno poljub, vendar na tak poljub ne more biti nihče ljubosumen. Amerika pričakuje z velikim zanimanjem izid procesa. Domneva se, da je argument užaljenega soproga nezadosten.
Samomor u cerkui
Ljubezenske tragedije vznemirjajo še vedno človeštvo. Kljub modernizaciji mišljenja se prava ljubezen ne da izkoreniniti. V Varšavi se je pred dnevi odigral pretresljiv dogodek, kakršnega men da ne pomni nobena kronika. Za Časa poroke mladega para, ki si je pred oltarjem prisegel zvestobo, je odjeknil na koru strel. Med prisotnimi je nastala velika panika, takoj nato pa so ugotovili, da jc izvršil samomor mladenič, ki mu je nenaklonjena usoda prekrižala načrte. Dekle, kateremu je poklonil srce, je postala žena drugega in udarca ni mogel preboleti.
Katastrofa na Filipinih
Iz Manile na Filipinih poročajo, da je otočje popolnoma opustošil strašen vihar, ki je divjal dva dni. Nad 10.000 rodbin je brez strehe samo na otoku Leyte.
O	katastrofi prihajajo še vedno nova poročila. Smrtnih žrtev je nad 200. Največjo škodo pa so utrpele ogromne plantaže kokosa, konoplje in riža, ki so popolnoma uničene. Škoda znaša na milijone dolarjev. Ameriški Rdeči križ zbira podpore in je znatne zneske za pomoč ponesrečenim že uakazai.
Zdravniško spričevalo dokument za poroko
Moderna zdravstvena zakonodaja je v javnem življenju mnogo pripomoglo k izboljšanju zdravstvenih prilik. V nizu sanilarnih odredb so nekatere države uvedle pregled moških, ki stopajo v zakon. Vsekakor so mnenja o upravičenosti in praktični koristi takega zakona deljena, vendar sev se strinjajo v tem, da morajo taki ukrepi dobro vplivati na zdravje naših potomcev. Kajti nezdravi stariši rode nezdrav naraščaj. Pri nas je zagrebški oblastni odbor zahteval podobno reformo, toda vlada je ni odobrila. Ameriška republika Panama pa je šla celo dalje. Sprejela je zakon, ki zahteva od neveste in ženina, da se podvr-žeta pred poroko zdravniškemu pregledu. Zakon je utemeljen s pripombo, da se osebam, ki niso fizično sposobne roditi zdrave otroke, ni treba poročiti.
Usodni objem
Nedavno so oblasti našle v reki Pinka truplo služkinje Emilije Toth, ki je bila v blagoslovljenem stanu. Žandarmerija je takoj osumila bogatega kmečkega sina, ki si je hotel najbrže z zločinom od-križati dekleta in sramote. Osumljenec je pri zasliševanju tajil krivdo, končno pa je dejanje vendar priznal. 181etni mladenič je bil s 371etno služkinjo v ljubezenskih odnošajih. Ko pa so se pojavile posledice, je koval načrte, kako bi prikril neprijetnost, ki mu ni dala miru. Odločil se je in povabil mladenko na sestanek ob potoku, kjer ji je med objemom zabodel nož v srce in jo nato vrgel v vodo.
O ruskih zakonih
javljajo sovjetski listi za naše prilike vrlo zanimive slučaje. Postati zakonski soprog in se smatrati po opombi v registru čez nekaj dni zopet za samca, ni nič kaj težkega v Rusiji. Moskovske »Rdeče novine« pišejo o nekem poročnem primeru, ki je celo za sovjetske razmere prav neobičajen. Pri moskovskem ženitovanjskem uradu sta se javila mladi delavec in študentka s prošnjo, da ju vpišejo v poročno knjigo kot moža m ženo. Komaj pa sta novoporočenca zapustila urad, sta se sprla. V vozu cestne železnice sta se zafrkovala in jezila drug drugega tako dolgo, da sta sklenila, še predno sta prišla domov — da se raz-vedeta. Vrnila sta se v poročno pisarno ter tam izjavila, da »ne moreta radi razlike v značaju živeti drug poleg drugega«. Uradnik je lepo odprl knjigo in iz-črtal iz registra zakonsko zvezo, ki je bila sklenjena šele pred pol ure.
Uloge se menjajo
Doslej smo bili vajeni, da so posel zvodnikov opravljali le moški. Z elegantnim nastopom, sladko besedo, obljubami in drugimi sredstvi so sleparili bogatejše dame, lepe vdove in pustolovščin željna dekleta. Običajno so taki zvodniki izginili, bodisi pred poroko ali na ženitovanjskem potovanju, brez sledu. V Dortmundu pa se je pojavila ženska, da se maščuje za vse ogoljufane in osramočene tovarišice. V uglednem hotelu si je najela stanovanje in najodličnejši gostje so se pričeli zanimati za zapeljivo dekle. Seznanila se je z mladim plačilnim natakarjem in mu »zaupala«, da je lastnica velikega hotela ob Renu, da je sama in da rabi marljivega strokovnjaka, ki bi ji mogoče hotel postati tudi soprog. Plačilni natakar je zbral vso svojo ljubeznivost, da bi ugajal hotelirki in v nekaj dneh je bilo vse pripravljeno za zaroko in poroko, ki bi se naj izvršila v hiši na-akarjevega šefa. Zaroka je bila svečana prireditev, kateri je prisostvovalo mnogo tovarišev srečnega zaročenca. Dama je sama kupila prstane in izdala vso gotovino, ker ni računala, da bo prišlo tako hitro do zaroke. Samo migljaj in na račun bodoče zakonske sreče je dobila več sto mark gotovine. Toda naslednjega dne je bila situacija docela drugačna. Zaročenka je izginila, z njo pa mnogo dragocenosti zaročenca in njegovih gospodarjev. Natakar, ukanjen za denar in srečo, je vložil tožbo. Kriminalna policija je uvedla preiskavo, ki ni imela uspeha. Domneva se le, da je neprevidni natakar imel opraviti z nevarno mednarodno tatico in sleparko.
ŠTAFETNI TEK SKOZI MARIBOR.
Športni klub »Železničar« razpisuje za 8. december štafetni tek skozi mesto Maribor na progi Aleksandrova c. (s star tom pred kavarno Evropa) - Slovenska ulica -^Gosposka - Glavni trg - Glavni most - Kralja Petra trg - Dvorakova ul. -Erankopanova s ciljem na igrišču SK Železničar. Dolžina proge znaša približno 2600 m. Štafeta ima 4 predaje s 5 tekači. Dolžina posameznih prog: 200 m 400 m, 300 m, 1500 m, 200 m. Start točno ob 11. uri. Pravico starta imajo le verificirani atleti J. L. A. Sa. Tekmuje se po pravilih J. L. A. Sa. Zmagovalna štafeta si pribori v trajno posest lepo darilo. Prijave s prijavnino Din 20 za štafeto je poslati do 7. decembra opoldne na naslov:	Marinič	Alojz, Maribor,
Aleksandrova cesta 183.
ASK Primorje : SK Železničar.
Prvak Slovenije ASK Primorje gostuje v soboto v Mariboru. Zadnje njegovo srečanje s SK Ilirijo je končalo z nepričakovanim porazom 9:3, kar pa nikakor ne opravičuje sum, da je moštvo tako občutno nazadovalo. Sreča je opo-teča, in ponesrečeni starti nogometašev so v nogometu običajni. Po zaporednih uspehih sledi slab dan in slab rezultat je neizogiben. V soboto bo prvak Slovenije lahko dokazal, da se ne motimo v njegovi kvaliteti. SK Železničar, ki je v zadnjih tekmah napredoval, bo nudil prvaku gotovo mnogo odpora.
Vse v Concordijo!
Cela vrsta najboljših nogometašev je že zapustila poslednja dva meseca svoj dosedanji klub Gradjanski ter se preselila v Concordijo. Te dni je storil isto tudi mladi srednji krilec modrih Mihalje-vič, ki je oblekel zeleni dres Concordije.
Razno.
V	nedeljski mednarodni medmestni tekmi Lizbona - Pariz so zmagali v francoski prestolici Portugalci 2:1 (1:0),
—	Medpokrajinska tekma Nemška Gor. Šlezija - Poljska Gornja Šlezija je izpadla v Katovicah v korist Nemcev 2:1 (0:0). — V soboto so se vršile v Palo Alto (Kalifornija) lahko-atletske študentske tekme, pri katerih je dosegel mladi W. R. Edmondo nov svetovni rekord v skoku ob palici (4.31 m!). — Samo za reklamo za olimpijado 1932 v Los Angelesu je dovoljena ogromna vsota 600.000 dolarjev. V stadionu bo prostora za 100.000 do 130.000 ljudi. —
Novi dunajski prvenstveni kandidat.
Dunajska športna kritika napoveduje, da ima največ izgledov za jesenskega prvaka »Sportklub«, ki se nahaja trenutno v izborni formi.
Boks math
Nemčija - Norveška, ki se je vršil v nedeljo v Stettinu, je odločila Nemčija v svojo korist v razmerju 6:2.
Kako slavijo Francozi zmagovalce.
Lyon, rodno mesto svetovno znanega tenis igralca Henri Cochetta, je priredilo zmagovalcu navdušen sprejem. Bivši minister Herriot, župan v Lyonu, je imel v mestni hiši pozdravni govor, v katerem je slavil športne uspehe Cocheta, množice pa so mu prirejale navdušene ovacije.
Hipnotizer obsojen na smrt
V	Ašantiju v zapadni Afriki je bil obsojen na smrt tamkajšnji zdravnik dr. Kno\vles radi umora svoje žene. Ko so jo prepeljali v bolnico, je sicer pred možem izjavila, da se jr je nenadoma sprožil samokres in da je postala žrtev neprevidnosti. Toda dr. Knowles je bil kljub temu obsojen na smrt, kar je sodišče utemljilo s hipnotizerskimi sposobnostmi obtoženca, češ da je do zadnjega tre-notka sugeriral žrtvi sleherno besedo
Sočutje,
Predvaja se film »Ouo vadiš«. Ko planejo levi v areni po kristjanih, krčevito zajoka mali Janezek.
»Saj to je samo film. Ne joči, Janezek! Česa se pa bojiš?«
»Glej mamica, oni-le lev na desni strani ni dobil ničesar med zobe ...«
StfOTl
MfrffiČreltT V E C F P V T K Mrir
mammmmmmammmanmmmammmamm' imi mm n ni.
V M a rT b' o r u, cine 5. XII. 1928.
Teple Thurstont
Sovražnikova žena
Prvi del.
drugi strani ie zopet trinajst milj do Dungarvana in potem je med Ardmore in Oaltee gorovjem le nekaj raztresenih naselbin. Hiša Ardogina je edina stavba na obali. Milje daleč se vidi njen stolp.«
Njene oči so bile uprte vanj s toliko pozornostjo, da se je nasmehnil.
»Zakaj me tako gledate? To zveni bolj kakor kak filmski načrt, ali ne?«
Prikimala je. Ne bi mogla priseči, da sedi res v restavraciji in ne nekje v samoti, katero je orisal.
»Sedaj dosti! Tu, kjer ljudje tako mirno sedijo in kjer posoda ropota, si je težko vse to predstavljati. Vojno ste doživeli, a še vedno ne veste, kaj je vojna. Nihče od tu ne ve, kako izgleda vojna pri nas. Pri nas se nosi življenje v žepu, kakor žepni robec in samo to lahko povem, da je ta robec predaleč iz žepa, prevelik kos visi ven. To je sedaj moda pri nas. Prvi, ki ga človek sreča na cesti, ga pozdravi lahko s kroglo. V vsaki veži, za vsakim oknom lahko preži izdajalec. Skoraj dve leti sem sedaj živel, ustaji v Dublinu so me zaprli. Sedel kakor preganjena žival. Po velikonočni sem z 0’Sullivanom in 0’Hegartom v jetnišnici Lewes do leta 1917. Od 1919 pa nisem tri noči zaporedoma spal na enem in istem mestu, niti na enem in istem mestu v gorski travi. Ali kaj vse to. samo da dobimo orožje za naše ljudi.«
Potem nista več govorila, dokler nista bila zunaj na temnem Regent-Streetu. Nad njima se je nočno nebo barvalo od kričeče svetlobe reklame stranskih cest.
»Kam greva sedaj*, je vpraša!. »Nisva še pri kraju. Do te večerje v soboto ni mogoče čakati.«
»Zakaj ne?«
»Ravnokar sem mislil na to. Draper odpotuje prihodnji četrtek v Ameriko.«
»Ničesar mi ni o tem pravil.«
»Odpotuje pa v resnici. Njegovo mesto na parniku je že naročeno. Od sobote do četrtka je čas prekratek, dosti prekratek.«
»Prekratek? Saj je skoraj šest dni in Draper gotovo ni mož, ki bi rabil toliko časa za premislek.«
Madden je pa ostal trdovratno pri tem da je čas prekratek. Nekaj je moralo biti za tem, a ji je vse prikrival.
»Ko ste bili danes z njim, ali ni povedal, kaj misli početi zvečer?«
»Po večerji bo šel najbrž v kako gledališče, saj me je vabil, da bi šla z njim.«
»Kaj ste mu odvrnili?«
»Izgovorila sem se na neko povabilo, kar je vedno najboljši izgovor.«
»Potem je sedaj v nekem gledališču.«
Pogledala je na razsvetljeno uro nekega stolpca ter odgovorila:
»Najbrž.«
»Ali je omenil katero gledališče ?«
»Da, Haymarket.«
»Ali bi ga mogli tam najti?«
»Če bi Šla tja, seveda.«
»Ali hočete?«
Premislila je. V Draperjevih očeh bi si lahko škodovala.
»Njegovo povabilo sem vendar odklonila in napravilo bi čuden utis, če bi si sedaj naenkrat premislila.«
Ni odgovoril, videla je pa oblak na njegovem čelu; prej pri mizi so dobila njegova lica toplejšo barvo, ki se je sedaj zopet umaknila stari prosojni bledici.
Novi sestanki z Draperjem so neizogibni in mogoče še mnogo več. To sta vedela oba. Ali jo je Madden sploh razumel? Ali pa.je bila ljubezen do njegove stvari tako močna, da mu ni ničesar ostalo za vse druge pomislike? Sklenila je, da gre radi njega tudi v gledališče. Povedala mu ie in presenetil jo je njegov odgovor
»Ali ne bi bilo bolje, če bi ra "VuSoii doseči telefonično?«
»Odkod?«
»Od Vašega doma.«
*In prositi ga. naj pride k meni?«
»Zakai pa ne?«
Če ni vsega razumel, je gotovo razumel da bi bilo iskanje po gledaVJEču preveč /a njen ponos. Bila mu je hvaležna
»Predlagam torej, ‘ da greva pe? domov*, je menila. »To je res bolje, kot pa hoditi v gledališče. Draper bi takoj občutil in videi v tem neko slabost in on ni prizanesljiv proti slabosti, pa če bi bila tudi njegova lastna. Mislim, da če bi izvršil umor, da bi se to tudi zgodilo na zdravi trgovski podlagi.«
Sence so zapustile njegovo čelo in
l	zopet se je mladostno veselo smejal, Hodila sta po samotnih ulicah in vso pot se ji je zdel veder in radosten.
Komaj so se hišna vrata zaprla za njima, je že tekla k telefonu. Ko je zahtevala zvezo, je stal poleg nje. Bilo je to spodaj v veži. Nemo sta se gledala, ko je čakala na zvezo.
tfovate« *	nnmrn
eb4i«*tm j iMk< bMKU 30 p, Mjmuijii wiw»ek Ol« 9—
Mali oglasi
dop*»«aa|« bagfe. •i trgMokega a« rattenragi (Mtaja: «Mka biMiU 60 p, MMMk Ow TO'—
Lep skoraj nov črni površnik
za gospoda na prodaj. Vprašati pri krojaču Pauko, Glavni trg 4.	2308
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din --38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	2232
Učenec se sprejme
J. Stlberc, trgovina z meš. blagom. Cvetlična ulica 29.	2271
Sobo-In črkosfikanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Prvovrstna maserka
se priporoča. Gosposka ulica 9. 2181
Najlepše Miklavževo darilo
je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Za dom, šolo in pisarno
knjige, moderna literatura, modni listi, vse Šolske in pisarniške potrebščine dobite najcenejše pri
»Kdo tam? Haymarketteater? Ali mi lahko pokličete gospoda Drsperja, saj je gotovo naročil sedež na svoje ime.«
Nastal je odmor. Tam so morali gotovo iskati. Vedno sta se še gledala. Njo je vzdramil telefonski klic, odgovorila je:
»Tu soproga Stephena Carroll. Prosim sporočite gospodu Draperju po predstavi, da bi rada nujno z njim govorila.« Navedla je svojo telefonsko številko.
Razposajeno se je zasmejala, ko je odložila slušalko. Njen glas je bil popolnoma spremenjen, ko je dejala:
»Ali hočete tu čakati, da se preoblečem?«
»Zakaj?«
»Če že igramo zarotnike, potem je treba skrbeti za pravi nastop. Zapomnite si sledeče: Ravno, ko sem hotela k fmneoskemu poslaništvu, ste prišli Vi ter me zadržali. Za čakanje nimate več časa. In še to: nocoj ste mi pripovedovali o orožju, o Draperjevi ladji in o vsem drugem! Potrebno je bilo ravno nocoj o tem govoriti. Zakaj pa? Zakaj se ni dalo čakati na jutri? — Kaj takega bi lahko vprašal. Odgovor je treba dobro premisliti, ker Draper ni mož, ki bi se zadovoljil z naglim izgovorom.«
»Dobro, pa recimo, da moram že jutri nazaj na Irsko.«
»Seveda, to bo učinkovalo.«
»Tudi v resnici nisem mogel čakati. Radi tega mi je toliko ležeče na tem, da še nocoj z njim govorim.«
Še predno je to izrekel, je vedela, da je res hotel oditi. Za vedno jo hoče zapustiti. Dva dneva sta se poznala. Smešno, kako kratek čas! Tesa pa ni izgovorila, ker je ne bi razumel. Bridko ji je bilo, delala se je pa, kakor da je vse samo dogovorjeno.
»Pustiva to«, je dejala. »Včeraj v družbi je eden od vladnih gospodov nekaj govoril o podaljšanju Vašega dovoljenja za bivanje. O najinem zajutreku v hotelu vedo vsi. Rekla sem, da se Vam še ne mudi nazaj. Vladi je seveda prav, če se takemu možu ne mudi na Irsko. Zakaj sploh hočete že jutri nazaj?«
»Moram«, je odvrnil trdovratno. »Tudi če se nocoj stvar ne posreči, moram
nazaj! V Londonu tratim samo čas. Do vladnega predsednika sem hotel, a zaman. Povsod so mi z največjo vljudnostjo zaprli vrata pred nosom. Moram nazaj, nimam več miru!«
»Če pa pride stvar nocoj v tek?«
Na to vprašanje ni odgovoril in da mu da čas za premislek, je dejala:
»Ostanite mirno v moji sobi, Brittoa naj Vam prinese pijače. Takoj se vrnem.«
In odšla je. Njen sijaj je pa ostal In občutil je, da ga zadržuje, da so v njem korenine njegovega nemira. Še močnejše si je želel, da bi že bil na poti v domovino
Čakal je deset minut, mogoče še dalje. Mero časa je izgubil. Od zunaj je slišal zvonenje telefona. Komaj se je premagal, da ni sam skočil k aparatu. V tem je že začel mirni glas sluge Brittona:
»Da, nocoj milostljiva gospa ni šla z doma. Takoj jo obvestim.«
Kako mirno in dovršeno je govoril ta sluga! Maddena se je zdelo, da se nahaja v nekem tujem, čudnem svetu. Celo govorica sluge se mu je zdela tuja in umetna.
Slonel je ob peči ter trgal svoj pogled od Janine slike. Mislil je na svoje ležišče v koči gori na planini, kjer je skril svojo puško, predno je zapustil Irsko s koščkom papirja, ki mu dovoljuje to kratko dobo v tujem svetu. Mislil je na orožje, kakor misli mož na ženo, ki daleč proč čaka na njegovo vrnitev. V skrbeh je bil radi orožja. Puške! Premalo pušk je! Veliko premalo! Samega sebe je videl na poti preko planine. Prišel je do koče in našel
—	pogorišče, razvaline — — Puška, kje je puška? V tem je slišal Jano za seboj iii vizija je izginila, izginil je strah.
Obrnil se je in zagledal jo je — v zeleni obleki, kakor jo je — prvič videl.
»Ta obleka naj bo opomin«, je pregovorila. »Ne morete še jutri nazaj. Niste še izvršili, kar ste namenili. Ali se še spominjate na prvi večer? Ne ve se še, kaj bo Draper rekel. Kakor otrok ste. Trikrat ste že nocoj spremenili svojo voljo. To ni prav. Mož se mora držat! svoje smeri, kakor ravna črta.«
(Dalle prihodnjič.)
la Miklavža!
Lepo krzno za ob!»tek
plaščev in oblek je najlepše darilo. Vse zaže* jene vrste so po nizkih cenah v zalogi pri
a.. ORNIK - KOROŠKA C. 9
Zastopniki se ISčejaJ _
EVROPA
vidite najnovejšo umetnico v preoblače* vanju. Veliko pozornost zbuja g. Oskarv s svojim računajočim psom. Sledijo plesne točke ter drugo. V soboto in nedeljo
fc. „-------------------—---------------------------------------     popoldan	družinske predstave. 2328
, LJublJtnl; »red,«.™*	““bV.V,	Ti	'14. pred«.™*
Tiskovni zadrugi, Aleksandr.13
Rokavice
In
nogavice
vseh vrst, kupite najceneje pri Fr. Podgoršek nasl.,
Fr. Beta
Slovenska ulica St. 7
V PARK- KAVARNI
DANES
MIKLAVŽEV VEČER
*
t/