a tamošnje japonsko prebivalstvo ne napreduje tako hitro, kaikor se domneva. Na otočje prihaja sicer vsaki mesec na stotine Japoncev, kte-ri ]ta ob prvej priliki potujejo dalje v Ameriko. Najboljši naseljenci na Hawaii so pa Portugalci. San Franeiseo, < al.. 19. dec. Dr. J. E. Jo-nes, konziK Zjedinjenih držav v Dajnem je dospel »ouikaj. On naznanja, da izvajajo Japonci velike načrte, kterih namen je v Aziji odvzeti trgovino vsem drugim narodom. Oni kolonizujejo južni Matulžur z namenom, da -premene v največjo poljedelsko deželo. V Koreji so pričeli s pridelovanjem bombaža, in sicer zelo uspešno. Ako se njihove nade v par lelih uresničijo, potem bodo lahko vso Azijo oskrbova i s pšenico in bombažem. Kadi vojne z Rusijo se je na Japonskem vse za 20% podražilo. Honolulu, Hawaii. 19. dec. Tukajšnji jaj>ora»ki konzul izjavlja, da japonsko brodovje. ki pride semkaj v februarju, ne obišče San Franci-ca. kakor je bilo prvotno določeno, ker se je bati obnovitve — katastrofe Maine. —o- SLOVAK MORILEC. Pojasnite v o sežganem ženskem truplu blizu Hazletonu, Pa. Hazleton, I'a.. 19. dec. V Jeddonu, Pa... so zaprli slovaškega premogarja Roberta Anaslaka, kteri je na sumu, da je umoril ono žensko, ktere traplo so nažli sežgano v bližnjem gozdu. Slovaka so takoj izročili sodišču. Tukaj se zatrjuje, da je bila umorjenka njegova žena, ktera je pred par tedni j8*?inola iz njegovega stanovanja. Oba sta se pred letom dni proti volji svojcev oženila in sta živela v večnem prepiru. Osobni popis zginole žene se popolnoma vjema z onim najdenega trupla, ktero so našli v gozdu na pol seifaao. Same poslanice. PREDSEDNIK JE POSLAL KONGRESU POSLANICO O JAPONSKEM VPRAŠANJU V SAN FRAN-C I S C U. Posojilo za razstavo v Jamestownu. Preiskava otročjega dela. DOVOLITVE ZA INDIJANCE. Washington, 19. dec.* Senat se je včeraj bavil štiri ure s posvetovanjem o predlogih, proti kterim ni bilo opozicije. Med temi je potrdil par dovolitev, tako $1,000,000 za razstavo v Jamestownu in večjo svoto za preiskavo otročjega in ženskega dela. Zajedno se je prečitala tudi posebna predsednikova poslanica o Metcalfo-vem poročilu glede razmer, ki so nastale v San Franciscu radi protija-ponske agitacije. V zastopniškej zbornici so sprejeli dovolitveni predlog za Indijance skoraj v polnem obsegu, na kar so se ba-vili z zadevami Districta Columbia. Mnogo zastopnikov je že odpotovalo domov za božične počitnice. Zastopnik Gaines (Tenn.) je vložil predlog, vsled kterega naj se senatorjem in zastopnikom za vsak dan, ko ne pridejo k sejam, odtegne po $13,75 od njihove plače, ako niso vsled bolezni zadržani priti k sejam. ŽENIN KOT TAT. V soboto se je oženil, včeraj je kradel in danes je zaprt. Medtem, iko je njegova mlada žena v soboto čakala, da se George Davis vrne domov, je vlomil pri podjetniku A. K. Stewartu na Franklin Street v Yorikers, N. Y. Policaj Madden je videl tatu, ko je ostavil hišo in je streljal nanj, nakar se je tat udal. Davis ni njegovo pravo ime. On je sin ugledne obitelji. Minolo soboto se je oženil z Mary King, s ktero sta-nulje v Mount Vernonu. X. Y. V SEVERNEM LEDU. Ameriška križarka in več ribiških ladij rešenih. St. John's, N. F., 19. dec. Ameriška križarka Potomac in 46 ameriških, canadskih in newfoundlandskih ribiških ladij, prišlo je v veliko le-dovje blizo Bay of Islands. Od tu so poslali ribičem na pomoč jeden par-nik in tako so vse ladije prišle srečno iz ledu. Mrtva zakonska dvojica še živi. Philadelphia, Pa,, 19. dec. Charles E. Albertus, kterega je njegov oče zapodil iz hiše, se je hotel osvetiti. V to svrl je po znanej železnienej kata-sti v Atlantic City, N. J., raztrosil vest, da sta on in njegova žena pri imenovanej katastrofi utonila. Njegovi stariši so radi tega za njim nepopisno žalovali. V resnici se je pa mladi par med tem lepo zabaval pod imenom John Miller. Njega so danes zaprli, ker je izdajal denar konfederacije. LATINSKI PREGOVOR. Prilika ima lase na sprednjem, ne pa na zadnjem delu glave. Ako je u-porabite takoj, ko se pojavi, je zamo-rete držati, ako je pa pustite, da gre mimo, jo nikdar več ne dobite. Ravno tako je z boleznijo. Ako ustavite njeno napredovanje takoj pri prvih simptomih, jo lahko kontrolirate, ako se pa na te pojave ne ozirate, ostane bolezen za stalno pri vas. Ne zamudite tora jprilike izogniti se nevarnej bolezni. Kakor hitro opazite, da ne žntite tako dobro, kakor običajno, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono hitro prežene te znake, izgubo teka, slabo prebavljanje, glavo* bol in drugo. V lekarnah. Vsakomur dopošljemo eleganten stenski koledar, kedor pošlje 10c v znamkah. Joe. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chi-eago, HI. Predsednikova poslanica o panamskem prekopu, PREDSEDNIKOVE NAVEDBE SO ZELO POVRŠNE. Tudi polemika ni pravilna. — Najboljša naložitev denarja. UPRAVA. Washington, 18. dec. Večjega protislovja si sploh ni misliti, nego je predsednikova poslanica o panamskem prekopu in poročilom glavnega inženerja Lindon W. Batesa. Bates je poročal svojedobno o prekopu vse drugače in bolj stvarno, nego poroča poslanik v svojej poslanici. Koose-velt poroča o vsem le površno in njegova poslanica nikaikor ne zadostuje. Inšpekcijsko potovanje predsednika je bilo le površno in gotovo najmanj koristno, kar jih je dosedaj priredil naš predsednik. Da bode Roosevelt storil vse, da prikrije fiasco Zjedinjenih držav v Panami, je bilo pričakovati, kajti vsekako je treba projekt toliko časa vzdrževati, da ne propade pod sedanjo vlado. Dejstvo, da predsednik Roosevelt v svojej poslanici nastopa proti nasprotnikom sedanje prekopove komisije, pa obuja nekak sum. O upravi panamskega prekopa se predsednik izredno pohvalno izraža in ravno tako tudi o zdravstvenih razmerah. dasiravno bi zamogle biti slednje mnogo boljše. Predsednik tudi trdi, da se delavcem ne more nikjer boljše goditi nego v Panami. Stanovanja so dobra, plače povoljne in hrana isborna. Predsednik sam je obedoval v nekem delavskem restavrantu za 30 centov in je bil uprav ginjen. Kljub temu naj se pa dela oddajo pogodbenim potom. — BOŽIČNO DARILO V ZNESKU $325,000. Dobi ga 6000 delavcev Crane Co. v Chicagu. Chicago, 111., 19. de.w>nra: "Ptiee selivke iz B. so že odšle na bolj gooke kraje. Brez Ale-k»andrije -ne morejo živeti'1 Vojne nevarnosti. Na vojno so dandanašnji še vedno vsi ljudje navajeni in vsako ljudstvo preti z vojno svojim sosedom, ako čuti, da se mu godi krivica. Ko se je pričela v San Franciscu razvajati afera radi japonskih otrok, nastale so taikoj govorice o vojni med obema državama. To se ni govorilo samo pii nas in na Japonskem, temveč tudi v Evropi, in sicer v ''merodajnih" krogih, liadi tega naravno še ne pride do vojne. Vendar pa na tako vojno ne moremo za sedaj še misliti, kajti niti Zje-dinjene države niti Japonska še nista na to pripravljeni. Japonci, kteri so morali končati svojo vojno z Rusijo, ne da bi imeli od tega kaj dobička in ki so pri tem zapravili vse, kar so imeli, še dolgo ne bodo okrevali vsled zgube krvi in denarja in "mi", ki povsem lahko dobimo od našega prebivalstva cele milijarde in vrhu tega še iz inozemstva, kolikor poželimo, tudi nismo pripravljeni na vojno. Naša primeroma neznatna vojska, ktera ima še v mirnem času vsako leto velikansko število dezerterjev, je premajhna za vojno z Japonsko in tudi naša mornarica bi jedva zadostovala. Vrhu tega bi morali braniti tudi Filipine, kteri so za nas preveč oddaljeni, dočim bi tamošnje prebivalstvo videlo v Japoncih svoje osvoboditelje, kajti Američani so tam gospodarili kakor barbari. Vendar so pa sedanji vojni klici velikega pomena za marsikakega podjetnika bogastva. Radi tega skušajo podjetniki vedno in povsodi izzvati vojno. Izkoriščanje domačega ljudstva ne zadostuje in radi tega je treba iskati druge kraje v svrho povečanja dobička. Tako se godi pri nas in baš tako tudi na Japonskem, in radi tega se ne smemo čuditi, ako pride prej ko slej do vojne. ST Iz Poljske. Xa Poznanjskem se vrši sedaj do-odek zgodovinske važnosti — štrajk šolskih otrok. Na Ruskem so bili v zadnjih letih šolski štrajki v jako obširnih razmerah, toda tam so štraj-kali vseučiliščniki in gimnazijci, torej iisobe že nekoliko starejše in samostojnejše, ki poleg tega nimajo šolske dolžnosti. Štrajk šolskih otrok pa v takih razmerah, kot se sedaj vrši na Poznanjskem, je nekoj čisto nečuve-nega. Poljaki pod prusko vlado imajo samo nemške šole in že od davnaj se je vero na lik poučeval v po.jskem jeziku in molilo v šoli po poljski. Xa Pruskem pa ne podučujejo v šolali duhovniki verouka, ampak navadni učitelji. Duhovnik pripravlja samo v cerkvi za s]>oved in sv. obhajilo. Zadnji čas -o pa prišli pruski vladni organi in učitelji do prepričanja, da se tudi ta mrvica poljščine lahko iz šol izbaene in so pričeli kar lastnoročno, brez kake nove postave, moliti z otroci po nemški in v nemškem jeziku učiti vero nauk. To je razburilo poljsko prebivalstvo. Ker je učitelj, da bi se prikupil vladi, pričel ponemcevati veronauk, pritožili so se ljuidje na vlado, pisali prošnje do ministerstva. do cesarja sameara — toda povsod so jih brutalno zavrnili. Zdaj so se Poljakom odprle oči. Vlada ni mogla storiti nič t>oljšega za probujenje poljskega naroda. kot da je napala verouk. Nakrat je prešinila narodna zavednost vse poljske družine do najmanjše hiše in nepopisljivo razburjenje se je polotilo vseh. Vršili so se shodi, delala posvetovanja, toda kaj sedaj storiti, o tem se ni doseglo še nič goto v ega. Kar se raznese glas, da so v neki fari otroci štrajkali in vsi skupaj niso hoteli moliti nemško in odgovarjati na vprašanja iz veronauka nemško. Ves narod se je zadržal popolnoma mirno in dostojno, toda ko je učitelj začel: "Vater unser", molili so otroci: "O.feze nasz" itd. — Drugi dan je storila isto tudi sosednja vas. Glas i> tem se je raznesel hitro okoli, in vas za vasjo, šo^a za šolo je pristopila k štrajku. Učitelji so v začetku smatrali stvar za trmoglavost otrok in so jih kaznovali, pretepali, zapirali. Tola di-ugi dan je že prišel vsak otrok v šolo z listkom svojega očeta, na kte-rem je bilo napisano: "Jaz, podpisani X. N., prepovem strogo svojemu otroku v šoli mo.iti nemško in nemško se učiti verouka." — Nektere otroke so učitelji celo tako bili. da so jih pokvečili. Nato so pa šli sta-riši takoj k zdravniku, dali jih preiskati in potem vložili tožbo zoper učitelje. Neki nemški šaljiv iist je prinesel ilustracijo tega štrajka na sledeči način: Prva slika: Oče drži otroka čez kolena in ga nabija. — Druga slika: Učitelj drži otroka čez kolena in ga nabija. — Tretja slika: Župnik drži otroka čez kolena in ga nabija — Pod prvo je napis: Molim nemško — bije me oče. Pod drugo: Molim poljsko — bije me učitelj. Pod tretjo: Nič ne molim — bije me župnik. Nekteri učitelji so si hoteli pomagati s kompromisi in začeli so dobesedno trgovati s svojimi otroci za molitev. Stavili so si na primer predr log: 11 Odnehajmo vsak nekoliko in uredimo tako-le: Yi boste odgovarjali iz katekizma nemško in jaz bom z vami molil poljsko." Samo da bi revni učitelj zamogel poročati vladi, da je vsaj nekaj dosegel. Toda otroci se niso dali nič zglihati in so raje drali batine. Vest o štrajku se je raznesla po celi deželi kakor bask. Ljudsko časopisje, ki je na Poznanjskem jako razširjeno, je poročalo o vseh teh dogodkih jako podrobno in živo, toda niti z eno besedo ni nagovarjalo k štrajku. Ljudstvo je čitalo ta poročila in štrajk se je razširil kot požar;. Sedaj štrajka okrog 50,000 šolskih otrok. Šolske oblasti so bile vedno bolj v zadregi. Najprej so bili otroke, ko so otroci prinesli listke starišev, ovadili so stariše pri sodišču. Pred sodiščem so zahtevali stariši, naj se jim dokaže, po kteri postavi se je vpeljal poufk za veronauk v nemškem jeziku. Državna postava pravi izrecno, da imajo o tem odločevati cerkvene oblasti, le-ta so se pa izrekle za poduk v materinskem jeziku. Ponekod so že izrekli nad stariši ostre obsodbe, potem so pa morali ustaviti vse pravde, ker se je dokazalo, da je^uvede-nje nemškega jezika v vronauku in nemška molitev v resnei le samovolja uradništva. Vlada čaka, kaj poreče k temu državni zbor. Položaj je nastal skrajno zmeden in za vlado skoraj ne bode druzega, kakor da se poda poljskim otrokom. Za narodno probujenje Poljakov pod prusko vlado bode ta štrajk neizmerno velicega pomena. Kraji, o katerih se je mislilo, da so že izgubljeni, na.iboli i vrineta vi jene .poljske vasi ob brandenburški meji proti Berolinu, so se vzbudile in štrajkajo navdušeno. Za Nemce je to probujanje zelo nevarno. Tri ure od Berolina se že začenjajo {»oljske vasi, torej imajo sovražnika čisto pred vratmi. (Konec prihodnjič.) Strašna noč. Spisal Radivoj Prostran. Dvigali so se temni oblaki vedno višje in višje... Dvigali so se tam izza daljnih, skoro nevidljivih gor. Kakor pošasti so stezali svoje dolge vratove ob obloku nebesnega svoda.... V najrazličnejših fantastičnih figurah so se vzpenjali, kobacali vedno višje in višje in preprezali modro nebo.... Od vseh strani so se stezali... Podobno valovom razburkanega morja so hiteli drug proti drugemu, da se strnejo na najvišji točki modrega oboka in se spuste drug drugemu v prijateljski objem... Dvigali so se temni obla»ki vedno višje in višje. — Od vseh strani so se dvigali... Hrepeneli so po objemu svojih drugo v, hrepeneli so po združenju svojih moči— Hiteli so drug proti drugemu in daleč — daleč tam gori so se poljubili, in požrli so žarečo oblo vročega solnca, ki je pred nekaj trenotki pripekalo tako strašno na izsušeno zemljo, da so se suhi predmeti skoro zažigali pod njegovim ognjem. In tedaj je nastal mrak... Od da-.eč tam -— bogvedi od kje —pa se je ču'lo monotono grmenje___ Jaz pa sem plašnim »korakom in z nekim čudnim strahom v srcu begal semintja po tisočletnem gozdu in iskal zavetišča; zakaj zgrešil sem bil pot, po kteri bi prišel do zaželjenega cilja. Povedali so mi pač že preje, da je to jako nevarna pot in da v gozdu, skozi 'kterega vodi, leži že mnogo njenih žrtev. Toda jaz sem zamahnil z roko, da se ne bojim, in se predrzno poslovil od ljudi, tki so mi hoteli dobro... A tedaj, ko se je začelo vedno bolj temniti, tedaj, ko je prihajal mogočni grom vedno bližje in ko je med njim prasnilvečkrat svetli trak preko temnih oblakov, itedaj, ko je vse 'kazalo, da ima priti vsaih trenotek strašna — vseuničujoča nevihta, a jaz sam sredi pragozda brez zavetja in pomoči, te- j daj sem se pač spomnil prijaznih nasvetov in opominov. In zdelo se mi je. da bi dal vse, samo da bi se znašel ta hip pri iljudeh; samo da .bi se mogel rešiti te grozne — te pretresu-joče samote... Slabo se je že videlo, ko sem priplezal skozi goš^o na nekak višek, od »kjer se je razgled odprl in je bilo nekoliko svetlejše. — Oziral sem se < krog in žeSjno upiral oči v daljavo, kje bi se zabelila kaka kmetska hiša, •kje bi našel rešitve. A nikjer nisem mogel zaslediti najmanjšega rešilnega znamenja — nikjer — nikjer... A kljub temu je bilo še žarek upanja v moji duši. Povedali so mi bili namreč, da so tam gori nekje oglarji, ki kaj radi pomagajo v takem slučaju. — Z vso močjo se me je poprijel a ta misel — oglarji — oglarji— Začel sem (klicati in z neko gigantsko silo sem divjal naprej in naprej... Nog nisem .čutil. Sploh se nisem zavedal kake utrujenosti. Pred menoj so se zaporedoma vrstili mali hribčeki in dofenice; nikjer kon-ea — nikjer kraja... Razsajali so 'bogovi v Olimpu, da se je tresla zemlja, (kakor šiba na vodi.... Hefajst je sedeč na gorečem prestolu ukazoval kiklopom, da so suvali strele na zemljo, kakor dež— Kakor bi se maščeval ves OGimp nad to rešno rušo, tako je bilo tedaj na zemlji... In jaz sem begal sam, čisto sam sem begal tedaj po svetu. Zdelo se mi je, da se podira zemlja. — Spodtaknilo se mi je in pred menoj je čudno zaropotalo; z glavo sem bil zadel ob leseno steno oglarstke koče... Bolesten vzklik se je iz vil iz mojih prsi, a takoj sem se zopet pobral in tipal naprej po steni, da bi prišel do vrat___ Prvi hip se je porodil© v meni neko veselje; a ko po dolgem klicanju nisem dobil nobenega odgovora, sem se splazil strahoma ob steni v kočo. Ni bila prav velika; morda ikomaj za štiri ljudi. Vrata pa so bila že odtrana... Videti je bilo po vsem, da so oglarji izginili že pred nekaj dnevi iz te koče. V posteljah ob levi in desni strani, ki so bile narejene iz lesenih tramov, je bilo ostalo še nekaj slame, na ktero sem legel, da si konečno vendar odpočijem do smrti utrujene ude... Sezul sem čevlje; zdelo se mi je, da imam nogi krvavi___ Rad bi si -bil zaikuril, a nisem imel najmanjšega predmeta, s kterim bi se dalo zakuriti ogenj. — Nekaj drv je pač ležalo še na ognjišču sredi koče, toda žveplenke, ki sem jih bil vzel seboj, sem izgubil po poti; in tako sem sem moral potolažiti in zadovoljiti, da sem po dolgem trudu prišel zopet pod streho. Na glavi me je zazeblo. Ob prejšnjem padcu sem bil zadobil precejšnjo rano. "ktero pa se mopazil še le tedaj, ko so se začeli od krvi mokri lasje oprijemati glave — Bogovi so se nekoliko potolažili in nevihta je pojenjala— Nebo se je čistilo ___ Pred mojimi očmi pa so se odpirali novi svetovi in novo življenje.-- Neizmerna puščava, — sam pesek — samo kamenje... Nikjer najmanjšega grmiča, niikjer najmanjše travice, nikjer najmanjšega potočka— V vsem prostoru, kolikor se ga razprostira pred bistrimi očmi opazovalca, ni dobiti ne kapljice vode in tudi ne najmanjše trohice kakega zelišča... Mesto zelenih hribov, obrabljajo to puščavo veliki ognjeniki, kakor častna straža velikega čudežnega prostora___ Kakor Tifon veliki ljudje se sprehajajo po tej ravnini in se igrajo z zvezdami, luno in solncem... Ponosni so njihovi koraki___ Dasi jim \edno manjka jedi in pijače, ne izgubljajo nikdar svojega veselega značaja... Vsaikdo, ki je prestopi™ prag tega nerazumljivega svetovnega prostora, postaja jednak drugim, ki se že nahajajo v njem. Gorje pa onemu, to je nepoklicanemu. ki bi se predrznil storiti to dejanje___Že sam pogled teh mističnih velikanov prodira takega človeka, da se zgrudi nezavesten na tl&. Potem zalučajo v njega par najsvetlejših zvezd, in predrzneš se spreminja v prah... Gorje torej takemu predrz-nežu! V nočeh, iko razliva bleda luna svojo čarobno svetlobo na zemljo, se začenjajo v oni puščavi strašne orgije... Veliki Tifoni se zbirajo in mečejo svoje čez noč izgotovljene predmete preko goreče oraje navadnemu ljudstvu v dar.---Ako se pa ljudstvo s temi darovi ne zadovoljuje, krešejo zvezde in z utrinki zvezd tolažijo razžaljeno ljudstvo. Kadar pa ljudstvu darovi ugajajo,' prirejajo velike veselice in slavnosti na čast stvariteljem... Ko sem bil prvič prisoten na oni daritvi velikih Tifonov, sem zahrepe-nel z vso svojo dušo po onem čudovitem prostoru, kjer se izdelujejo ti lični izdeiki___ Sprehajal sem se vedno ob ograji, kjer so se dobivali darovi. — Včasih sem zasledil vrata; hotel sem jih odpreti, toda zbal sem se in odstopil nazaj. — Parkrat pa sem držal že za kljuko; a hudobni — nevoščljivi človek me je zagrabil in potegnil v stran... Raztrgan od dolgega potovanja sem se pojavil zopet pri vratih. Nisem potrkal, a vrata so se odprla in jaz sem vstopil ponosno v puščavo — prostor trpljenja... Lotevala se me je žeja in lakota. Neizmerne muke! Tolažili so me, da se privadim; in jaz sem upal... Neko noč, ko je zopet bleda luna razlivala svojo čarobno svetlobo na zemljo in so veliki Tifoni darovali, sem se udeležil darovanja tudi jaz... Predmet, za kterega ni nihče vedel, sem strahoma zarinil čez gorečo ograjo in vsi so me pogledali z radoved- nim pogfedotn. Orprl sem oči: radovedno je kukala luna v kočo skozi odprtino pri vratih... Nebo je bilo čisto; le daleč tam je bežalo še par sivih oblačkov, kakor bi se bali čarobne svetlobe lunine — bežali so, kakor bi se sramovali svojega prejšnjega dejanja. Stopil sem na piano. Lepa, precej velika rupa obraščena z debelim bukovjem, se je razprostirala pod menoj. .. Neka tajna groza me je spreletela, ko je zaskovi'kala sova tam v nasprotnem bregu— Oprtal sem svojo malo prtljago in odkorakal naprej... G .ava je bila težka. Rana me je skelela vedno bolj... Proti poludnevut sem dospel do prvih kmetskih hiš. Iščem moje prijatelje IVANA RAVNIKAR, IVANA GRILC in FRANCO GRILC. Doma so iz Vače pri Litiji. Kdor izmed rojakov ve za kterega izmed omenjenih, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bo-dem hvaležen. Josip Lojovic, 163 Reed St., Milwaukee, "Wis. (19-20—12) ZAHVALA. Podpisani prosim, da priobčite v nam priljubljeni list "Glas Naroda" mojo najsrčnejšo zahvalo vsem darovalcem, kteri so mi zelo veliko pripomogli pri moji nesreči. Z njih pomočjo zamogel si bodem zopet postaviti dom. Darovali so mi veliko svoto $1S2.60. Zahvaljujem se vsem naj-iskreneje, ter prosim Boga, da jim stoterokrat povrne. Vedno hvaležni Pavel Šturm, Box 34, Linhart, Pa. POZOR, SLOVENKE! Slovenski fant, star 23 let, želi se seznaniti s pridno Slovenko staro od IS do 20 let, da bi se oženil ž njo. Ponudbe naj se pošiljajo na: John Kerin, PV O. Box 17, Arrow, Pa. (19-21—12 PROŠNJA. FRANK TURŠIČ iz Johnstowna, Pa. (za natančni naslov ne vemo) nam je doposlal denar, a nič navodila, za kaj naj ga uporabimo ali pošljemo. Rojake, živeče v Johnstowna, Pa., kteri poznajo Frank Turšiča, prosimo, naj ga opozore na to. Upravništvo "Glasa Naroda". v je je JAKOB ŠKERJANC? Iz Chicage je odpotoval dne 19. julija zvečer proti New Yorku. Imel je vožni listek za parnik Westernland. toda do danes še ni potoval. Če 'kdo izmed rojakov ve zanj, naj ga naznani Franku Medosh, 9478 Ewing Avenue, South Chicago, 111. (17-22—12) Ns DELO! DELO!! DELO 1 Potrebuje se 200 delavcev za deh v šumi v Richwoodn, W. Va. Del je dobro in stalno za več let. Plača _>< od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p< $2 na dan. Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwuod, W. Va (6-11—6-1-07) PETER CHULIG, >03 E. Northern Ave., Pueb!o, Colo., )obira naročnino za "Glas Naroda", prejema denar za Slovensko-ameri-anski koledar, pratike in drage vsa-:ovrstne knjige, ter ga rojakom toplo i ri poročamo. Upravništvo "Glasa Naroda". pOZOR ROJAKU Nikdar niste pili tako dobrega ž~an-ja in likerjov, Lakor^ ne lahko se^aj pijete, kjer na_i e .r_L J in likeri iz so odlikovanega lalcratorija Orosi v Milanu. Te fini in dobri Llicri so narejeni iz Oro;;i izvlečkov L. t .e mi predajamo trgoveam, oJ kut<_rili Vi kupujete žganje z i t1- a;; dcr.ar. w Da pokažejo vs.: i ljV.de.ii izvrstnost tega žganju, suio se odločili vsakemu za peskušnjo pcslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolurje. 31i s:uo zagotovljeni ila Loče V6aki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od m.s kupovati, posebno ko se bode prepričal tla so naši žgani i napravljeni i z teh ex-traktov bolj i in finejži kakor marsikateri drujri v Ameriki. Kjer mi to samo zu poskn&nje po-Siljamo, prosimo da se nam pošlje tri dolarje naprej po money orderju ali pa v registrirt pismu. Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v naših žganjih. Pišite na: AMERIKA EUROPE Co. Iti Columbus Ave. New Vorlu Slovensko katolISk a podp. društvo svete Barbare Z]edfn]ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. januarja 1902 v državi Pwinsytvib^itij-, -O-O- ODBORNTEH: Predsednik: JOSIP ZA T. Ali ml., Box 547, Forest City, P*. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, P*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNA ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box »#7, 9*. rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PBISTOPILL K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Anton Hervatin star 32 let. K postaji št. 2 v Jenny Lind, Ark., Anton Koprivnikar zopet sprejet. K postaji št. 3. v Moon Runu, Pa., Matevž Miklavčič 29 let, Ivan Iv-šie 25 let, Fran Matjaž 19 let. K postaji št. 6 v Cleveiandu, Olno, Josip Bencin 23 let. Anton Pišek 33 let, Anton Miklavee 22 let, Anton Kavčič 20 let. Ivan Urh 33 let. K postaji št. 7 v La Salle, 111., Anton Turk 21 let. K postaji št. 8 v Johnstownu, Pa., Gregor Heršeak 30 let, Fran Lovše 24 let, Josip Tomec 27 let, Matevž Šustešič zopet pristopil, Anton Jakobe 20 let, Josip Hu raki in 19 let, Ivan Felc 26 let. K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Gašper Govedič 25 let. Josip Zupan 26 let, Gregor Pugartnik 29 let, Anton Svetik 30 let, Ivan Mare 32 let, Štefan Jakin 2S let, Andrej Cokar 44 ljt. __IVAN TELBAN, glavni tajnik. KOGA MI ŽELIMO. ■ I l Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznini, ali posebno tisti kutere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni inogot'-e najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako so hoče popolnoma izzdraviti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruh večinoma s prostim iu teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike^ kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narcd. ZATO SMO MI 1'NTA-NO VIL I ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NASI ROJAKI DOBRO POMOČ IX BRA-TOVSKI SVET. TORAJ P REDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznani: kakšna zdramila pošiljajo naši zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo doigo praks , so prišu do prepričanja da so te Oolezni naj bolje z:i < zdraviti s zdravili kateri s > pripravljeni p > predpisih katere so ustanovili naj b-.dj slavi.i zdravniki < d i-eh ga sveta. Ali veste da j t mnogokrat vzel > mnogo in j.,?•«•«. » let iu tudi celo živijo-d r od e ig i Mov«.-! da je iznaldil s:.mo za eno b )lez?u zdravilo po bitei-m je tista lx">Ie> en goto-vo ali pa vsaj naib >!' • ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za boiezen, katero nikdo ni mogel poprej zi gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven p > celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako boiezen sedaj zaniore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen ]»osebno iu stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih tvariu ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni iu pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz uaj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sledeče na znanj'e! NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA. Kjer smo gotovi da na5a zdravila v vsetki bolezni ponudijo. Vam moremo za gotovo obljnliiti sledeče: Ako se Vi pet »lni j.osli j ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne opizite da Vam nuSi zdravili hočejo pomagati, poči i te nam jili po expressu plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vasi denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo: Po celem svetu slavni profesorji Dr. ROOF, Or. SCHUH in Or. KNIGHT! ALI VAM .MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI. Vidite, vprašalte in prepričajte se sami. posebno tisti kateri so v New Yorku. Mi lie dajemo v časopise lažnive pisma, s pod; ir.orn od ljudi katerih še ni. A i kateri stanujete v Yorku poznate gotovo gospoda Iludiua, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. 13 i-ite kakšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravniki od cAMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Velenčeni gospod ! Prav navdušen sem od VaSega uspeh i katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera liie je trpinčila celih pet h t in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanita Vam gosjjod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste ni Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgnbil sem bolečine in ne da bi se samo bolj Sega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim »hi oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in VnSa zdravila ia se pustili od Vas zdraviti kakor s"iu se jest pustil in da se ne bodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor seje z menoj godil<| Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v korist bolnikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku. in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od'Americu Europe Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. Ivan Hudin. V New Yorku, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE BEfjNICA, IN KEDO NE VEIMAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A! PoSlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od & AMERICA-EUROPE Co. 161 Columbus Ave. NEW YORK. Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo uko je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro. S m i (j^yl Ju gosli )van iska Katol. Jednota. Inkorpoorana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik : MTHAEL SUNlC, 421 7th St., Ca!umet, Mien^ Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, BL IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Btx 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati rse dopise premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in n< benem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastojvniku in nobenem drugem. Zasttpnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatre tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. 3 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K društvu sv. Alojzija št. IS v Rock Springs. Wyo., 27. nov.: Matija BokSič rojen 1S73 cert. 5995. Ivan Kumar 1SS6 cert. 5996, Ivan Lazat 1SS9 .....liL» ......u|- ] NAZNANILO. I Rojakom Slovencem In Hrva- * tom, kteri potujejo čez Duluth, I naznanjam, da sem se preselil z § mojim saloonom, in sicer prav bli- | zo kolodvora. | . Moj SALOON se nahaja pod St. » 409 W. Michigan SL, in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso aosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo žago* tavljam. S spoštovanjem* I JOSIP SCHARABON, j 409 VV. Michigan St., J 1 :duluth, MirsrN.j I IOO; Wi več) [Slovencev ali Hrvatov - 77— BfifcP BiffiCEM .najjse takoj oglasi v Morning Star Saloon Tcjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey, kakor tudi najfinejšesmodke. Posebno za božične praznike in novo leto imam na razpolago dovolj vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi biiajevec, sUvovko in žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb. Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča irMihael Kobetich, ll7JWest|VaInut St., Manlstlque^Mich. GLAVNA SLOVENSKA Bratom Slovencem in Hrvatom'^ HBHUILMICH II POSOJIL0ICH registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljani n izplačaj Ko ngPtsni trg št. 15. spr ti nunske c rkve hranilne vi o trt sprejema " ±0/ to je od vsacih 100 kron 4 K SO vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva d riga, tako da vlagatelj, bodisi da vi >ži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vlož e knjižice priporočeno po-tnine prosto. Hr.inilnica šteje 300 člu nov, ki re pre zentu j e j o 5 milijon« v kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zav »da, s c lim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgnbe ni l ati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki se mis!i povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v I/jnbljano, s čemi.r se ob »aruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob je.lneai to dobro, da mu ta takoj obresti 1 ese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA «• v L»|tit>ljanl, Kranjsko, Avstrija. Predsednik; Dr. Matija Hudnik. ~____ _____ Denarne poSiljatve iz Zjed. držav ia Cacade posreduje g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, j naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANE J CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se požlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam. Frank StefanicH* posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Presno, Cal AmBNMICAK LINI! kegulfimi potni pernlkl "FRANCESCA" 5. januarja, s "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja. vozijo med New Yo»-lcom# Trstom In Reko. Najprij ravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. II I) Phelps Bros. C&, Co., General Agents, ^ 3 Washington St., New York:. ' Winnetou, rdeči gentleman". Bpisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) j Gremo po stopnicah navzdol in pridemo v dolg, ozek hodnik, v kterega prihaja na obeh straneh svetloba skozi ozka okna. Na straneh so vhodi; na koncu pa vodijo stopnice v pritličje. Če se hoče torej priti vanj, se mora iti najprvo dva nadstropja visoko, potem pa po stopnicah navzdol. To se mi zdi sicer nerodno, a je potrebno v teh krajih. Sluga zgine za ▼ratmi; ko se vrne, naznani, da nas čaka senor Atanasio de caballero. Medtem nas opozi Old Death: "Ne zamerite mojemu staremu senoru, če vas vzprejme po pravilih španske etikete. Španec ljubi etiketo in vsi Mehikanci so jo obdržali do danes. Če bi bil danes sam, bi mi bil že davno prišel nasproti. Ker ste pa ▼i zraven, pojde pa vse po starodavnih običajih. Ne smejajte se, če bode v uniformi! V svojih mladih letih je bil mehikanski ritmojster; zato se Že danes pokaže rad v taki opravi, dasi spada po svoji častitljivi starosti že davno v muzej. Sploh pa je imeniten dečko." Zdaj se vrne služabnik; mi vstopimo v hladne prostore, kterih nekdaj dragocena oprava je že precej obelena. Tri napol zagrnena ozka okna dajejo zamolklo svetlobo. V sredi sobe stoji dolg, suh gospod s snežnobelimi lasmi in pravtakimi brkami. Opravljen je v rdeče hlače s širokim, zlatim robom, visoke jahalne čevlje iz svetlega usnja z mogočnimi ostrogami, ktere imajo mesto kolesc srebrn mehikanski denar. Zlati našitki ne kažejo rit-mojstra, ampak vsaj generala. Na strani mu visi dolga sablja, ktere jermena so tudi pozlačena. V levici drži trivoglat klobuk; iz vsakega vogla se usipajo goste zlate nitke. Na strani je svetla zaponka, iz ktere se vije i .p peres. Na prvi pogled se zdi kot kaka maska. Če se pogleda star, resen obraz, še sveže, dobrovoljne očij se človek ne more vzdržati, da bi se ne^asmejal. Ko vstopimo, udari s petami, da zazvene ostroge, zravna se po vojaško in pravi: "Dober dan, gospodje! Bodite mi dobrodošli!" To zveni zelo prijazno. Mi se molče priklonimo. Old Death mu odgovori po angleško: "Zahvalimo se, senor capitano de caballeria! Ker se mudimo slučajno v tej okolici sem hotel dati mojim tovarišem priliko, da spoznajo vas, junaškega vojnika in borilca za neodvisnost Mehike. Dovolite, da vam jih predstavim!" l'ri teh prilizljivih besedah se zaziblje na hazienderovem obrazu zadovoljen smeh. Pokirna in pravi: "Le predstavite mi jih, seiior! V veliko čast si štejem, spoznati gospode, kteri so z vami." Old'Death nas imenuje po imenih; caballero da vsem roko, še celo zamorcu. Potem sedemo. Scout vpraša za senoro in senorito, na kar odpre haziendero vrata; v sobo vstopijo dve ženski. Seiiora je jako lepa, prijazna matrona, senorita pa ljubeznivo dekle; kot zvem pozneje, je njegova unukinja. Obe sti opravljeni v črno svilo, kot bi se bile pripravile za dvorni poset. Old Death hiti ženskam nasproti in jim stresa roko tako prijazno, da mi postane malo tesno. Oba Langa porabita vse zmožnosti, da napravita neroden poklon. Sam nakremži ves obraz in godrnja: "O Missus, Missus, kako lepa, kot svila!" Jaz pristopim k senori, naslonim njeno roko na moje prste, sklonim se in jo poljubim. Molja uljudnost ji tako ugaja, da mi skloni svoje čelo v beso de cortesia, torej v častni poljub. To je izredno odlikovanje zame. Popolnoma tisto se ponovi pri senoriti. Nato zopet sedemo. Seveda začnemo govoriti takoj o naših namenih. Povemo jim, kar se nam zdi potrebno; tudi sestanek s Comanchi omenimo. Gospoda nas posluša z veliko pozornostjo. Zapazim tudi, da se zdajpazdaj pomenljivo spogledajo. Ko končamo, nas prosi senor Atanasio, naj mu popišemo oba moža, ktera iščemo. Jaz sežem po sliki in jo pokažem. Komaj jo pokažem, že zaklice senora: "Ta sta, ta sta! Prav gotovo! Kaj ne, ljubi Atanasio?" "Da," potrdi eaballero, "res sta ta. Senores, ta dva sta bila zadnjo noč pri meni." "Kdaj sta prišla in kdaj odšla?" vpraša scout. "Prišla sta pozno v noč vsa utrujena. Jeden izmed mojih vaqueros jih je dobil in pripeljal k meni. Spala sta dolgo in sta se zbudila šele okrog poldne. Komaj tri ure je, kar sta odšla." 11Dobro! Potem jih jutri gotovo dojdemo. Vsekakor najdemo njih sled." "Gotovo, senor gotovo. Šla sta od tukaj proti Rio Grande in jo bodeta prebredia pri prelazu Eagle, nekako med Rio Moral in Rio las Moras. Sploh pa zvemo še kaj od njih. Poslal sem nekaj vaqueros za njima, kteri bodo natančno povedali, v kteri smeri sta jahala." "Zakaj ste poslali ljudi za njima?" "Ker sta plačala mojo gostoljubnost z nehvaležnostjo. Ko sta odšla, sta poslala tistega vaquera, ki pase konje, k meni, z navideznim sporočilom. Medtem sta pa vzela šest mojih konj in odšla ž njimi. Sicer jih je bilo pa več ž njima." "Sramota. Torej pravite, da nista bila sama?" "Ne. Bila je cela Četa novincev, kteri gredo v Mehiko." "Potem ne vrjamem, da dobite konje nazaj. Vaši ljudje so preslabi, da bi jih premagali." "0, moji vaqueros vedo, kako se uporablja orožje. Odposlal sem najboljše dečke za njimi." "Ali sta kaj govorila Gibson in William Ohlert o svojih namerah in načrtih?" "Ne besede. Prvi je bil zelo vesel, drugi pa tih. Jaz sem jima zaupal popolnoma. Prosila sta me, naj jima pokažem opravo svoje hiše. In pokazal sem jima celo ranjenega Indijanca, kterega skrivamo pred vsemi." "Ranjenega Indijanca? Kako pride pa ta pod vašo streho?" Caballero se zvito nasmeje in odvrne: "To je zelo zanimivo za vas, senores! Pri meni je namreč tisti apaški odposlanec, kterega je Winnetou obvezal pri Rio Lena. On je stari glavar Inda-nišo." "Inda-nišo, 'Dobri mož7, kteri nosi po pravici to ime! Najstarejši, najpametnejši in najmirnejši apaški glavar je! Tega moram videti." "Saj vam ga pokažem. Prišel je k meni v zelo slabem stanju. Vi morate misliti, da me slavni Winnetou osebno pozna; kadar ima kaj opravka v tej okolici, me gotovo obišče, ker ve, da mi sme vse zaupati. Ko je o d jaha! Torta Tnge. je došel ranjenca. Ta je ustreljen v ramo in v stegno. Na Rio Lena ga je Winnetou obvezal: potem sta pa takoj odhitela. Starega ranjenega glavarja je silno tresla mrzlica; Comanchi so križali po puščavi, da bi jra vjeli. Kako se je Winnetouvu posrečilo priti kljub vsem težavam do moje Estancije del caballeros, mi je še danes uganka. Kaj taeeira zmore le Winnetou. Od tukaj pa ni moglo iti: Inda-nišo se ni mogel več držati v =r>illu. Silno -lah je bil in mrzlica ga je tresla. Zgubil je dosti krvi in je vrhtega sedemdesetletni starček." '*To je skoraj nemosroče! Jahat; od Fort Inge pa do tukaj! Ta daljava znaša več kot stošestdeset angleških milj. Pri tej starosti vzdrži to daljavo le kak rdeenik. Prosim, nadaljujte!" "Zvečer p?-ide soniknj in pozvoni. Jaz grem sam doli in spoznam Win-netouva. Pove mi vse in me prosi, naj spravim rdečega brata, dokler ne pride jn>nj: on mora takoj preko Rio Grande, da obvesti rodove o izdaji in nameravanem eomanškem napadu. Spremljala sta ga dva moja najboljša vaqueros. da bi vedel, ako se mu je to posrečilo. Ta dva sta ga spremljala samo zato, da vem jaz gotovost." "Ali je prišel srečno čez?" vpraša Old Death. "Da. To me je izredno pomirilo. On je bil zelo pameten in ni šel nad Rio Moral, kjer čakajo Comanchi nanj, ampak pod to reko čez Rio Grande. Seveda ni tam nobenega prehoda; reka silno dere. Smrtnonevarno je prehajati tam preko. Kljub temu sta šla moja dva vaqueros ž njim čez in sta ga spremljala tako daleč, da je bil že izven comanške nevarnosti. Zdaj je že obvestil Apache, da bodo dostojno sprejeli sovražnika. Zdaj pa pojdimo k staremu glavarju, če vam je prav, senores." Vsi ustanemo. Poslovimo se od žensk in gremo nižje. Ko pridemo doli, stojimo zopet v takem hodniku kot zgoraj. Vstopimo pri zadnjih vratih. V nekem zelo hladnem prostoru leži glavar. Mrzlice nima sicer več, toda tako slab je, da komaj govori. Oči so globoko v votlini, obrvi so upadle. Zdravnika se seveda ne dobi; caballeros nam pravi, da zna Winnetou zdraviti mojstersko vse rane. Navezal mu je zdravilna zelišča in strogo prepovedal odvezati rane. Ko mrzlica preneha, se ni več bati za življenje bolnikovo, ker je le mrzlica in velika izguba krvi nevarna. Ko pridemo v«, pravim haxienderu, d- bi se šel rad kopat. V slučajih nesreče lovljenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr, R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno d*ma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F.AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. vice pr 4- 2 Cenik knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. MOIiTVENIKL NAZNANILO. Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstowna, Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 uri popoludne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov. S pozdravom Ivan Tegelj, L tajnik. (17-20—12) Ura za vse življenje $5.95. Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej e označeno iJk jamčena za 2U let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi |kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker imajake dvojne pokrove krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-soviem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 18, ali pa srednje št. Hi in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razpi šiliamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ug* ja, potem plača agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošliemo Vrasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v nnprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elginovim kele-sovjem velja $2 več. Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, III, NAZNANILO. Slovensko katolišSoo podporno dru-Žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa^ in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno do naš ali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo 3ej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndbterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-sip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Allev, Cor. Basin St., Allegheny; blagajniki1™ Resnicoljub, 20e Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny;) Izanami, mala Japonka, 20e Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c.} fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez., zlata obreza SOc. Nebeška iskrice, platno 40q., zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeč« obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, pol usnje, zlata obreza SOc., usnje, fino vezana $1.50. Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML A. Aškerc: MučenikL Elegantno vezano, $1.25. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c, POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10«. Božični darovi 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20e. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve Čudopolni pravljici, 20«. Eno leto med Indijanci, 20«. Erazem Predjamski, 15«. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General Landon, 25c. George Stepi jn, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70«. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, 57 Vilia Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 2S Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 41G Bell Avenue, North Braddock, Pa. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVTC, lastnik gostilne. I Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. WW WW WW1^ Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polikova, 20c. Marjetica, 50cl Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Pošten j akovič, 20c. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 svezki po 20c. Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pre gaj ana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70e. Ob zori, 50c. Oče naš. 50e. Odkritje Amerike, 40c. PavTiha, 20c. Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mehikanec, 20«. Potovanje v Liliput, 20«. Povesti (Kalan), 20«. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20«. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Prst božji, 15«. Repoštev, 20«. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Pni tu tam. 3 Roparsko življenje, 20«. ' Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske 2god vine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Pilomena, 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20e. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 40c. Znamenje štirih, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50e. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50«. Žepni hrvatsko-angleški 40c. zvezki, vsak zanimiva povest, razgovori, Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50e. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, loc. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75«. Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih piseir 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30«. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. VošČilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem 30c. Zbirka domaČih zdravil, 50c. ZEMLTETTTDI: Evropa, 25«. Kranjska dežela, 20c. Rnsko-japonske vojske, 25«. Zemlja, 25c. Zemljevid avstro-ogrske države 50«. Zjedinjene države, 25«. AZnT/EDNlCE: Ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in rasne droge po 3«., ducat 30c. Bame cvete podob«, komad Se. Ave Marija, 10«. Zdravju najprimernejša pijača je «$»«#>» LEISY PIVO^ —_ ______ • ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Kadi lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Letey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Tra\cikar-ju 6J02 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse po lasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Rojakom ""■ naznanjam, da j. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB 3SABUKOVEC? 4824 Blackberry Alley- Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan oil J7. do iS. ure, ter ob sobot ih do 1 8. ure zveeei*. ^ ii^jti.aktou. gt, W^AiC Frank Sakser. f^gm ..... t le »me t ranssiiaain [Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0STA iN LJUBLJANE. POSTIM PARINIKI SO : «'La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. LaSavoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 La Lorraine" „ „ „ .................12,(K)0 „ 25,000 , "LaTouraine" „ „ .................10,0o0 „ 12,000 "L'Apuitaine" „ „ " .................m'.uoo IG <;00 "La Bretange" ............................... 8,000 „ 9,1x10 "La Chamqagne" ............................ 8,i>00 „ 9,000 "La Gascogne"............................... 8.000 „ 9,000 „ \\ Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndneiz pristanišča št. 42 Nortli Rifer, ob Morton St., N.Y. •LA TOURAINE 20. dec. 1906. *LA TOUBAINE 24. jan. 1907. •LA PROYENCE 27. dec. 1906. *LA LORRAINE 31. jan. 1907. •LA LORRAINE 3. jan. 1907. La Bretagne 7. febr. 1907. La Bretagne 10. jan. 1907. *LA SAVOIE 14. feb. 1906. •LA SAVOIE 17. jan. 1907. "LA LORRAINE 21. febr. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. CUNARD LINE PARISIKI PLUJEJIO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. parnikiimajo jako obsežen PDKKIT PKOSTOK M krovu za Letanje potnikov tretjega imzheda. odpluje Iz New Yorka dae 51 januarja. TTLTONIA, SLAVOMA ill PANNONIA so parniki na dva vi-Jaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi j>ostrež na. Vožnje listke predajajo pooblaščeni ajjentje in Co., Ltd BCSTC IN' : A1IIN> tAFC LIS: CHICAGO: 126 Stat«? St. Guaranty Building. Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK. t_ Telefon 2034. Frank Petkovšek 714-118 Market Street. Waukegan, HI. priporoča rojakom svoj ^S A L O O IN, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groee-rlje po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. o a a • i *