Leto LXXVM št. 14 Spediziont in abbonamenlo postale. Poštnina plača ua v gotovini. Ljubljana, torek 19* Januarja 1S43 XXI Cena so oenU OHJSAJNIBIVO iN UfKAVA: LJUBUIA1MA. PUUULNUBVA ULICA * EKUUCNu AAđioptJTVo mm opiaM is Kraljevine Italije is tnozematva ima CJNIONF PURRI.ICITA ITAIJANA A 4- MI1.ANO TBLXKOM: 31-ZZ. 91-». 31-Z4. 31-» ID 91- Računj pn postno čekovnem uvodu: LJuhUana itev 10-351 IsUija vsak aao opoldne — Meeečn a naročnina 11.— Dr. CONCESSIONARIA ESCLCSTVA per ia pubbltcita d! provenienza italiana ed eatera: UNIONE PUBRLIC1TA ITAL1ANA S. A.. MILANO V.vaci combatt menti in Trpolitana Xs carri armati nemici rmttoblizzati — Due navi tili aKondate nelle acque algerine II Quartier Generale delle Forze Armate ©ormin eu in data di 18 gennaio il scguente bolfrtfno n. 968: Nella Tr polltania orientale ?otio In cor-so vlvaci comhattimrnti nei qiialj nostre forti retroguardiP sonn state Impcgnate da koaportantl uniia normehe Ver ti cttI armati a\versarl risultano knmAblizz&ti. In Tunisia attacchl nemici dl carattere I oca le wno »tati reapintl. Formazion1 aeree Itallane e gerroanich** carino rlpetutamente a^ito suj portj alge-rni: due navi mercantill dl medlo tonnel-iaggio venlvano colp'te ed en t ram be $ m-rla ritenore affondate; due aprareccli,1 era-nn ahhatluti dalla oaocia tedesca. La nase di La VaJetta e stata pure attac-enta con visibili risultati da nostri veli- voli. Živahni top v Tripolltasilji zo Mvražcili tat?kcv uničenih — Dva trgov; neka parnika potopljena v alžirsk.h vidah Glavni stan Italfanskjh oborožf-mh *il je objav:] 18 januarja naslednje 968 vojno poroč'lo: V vzhodni Trlpolltan^i so v trku tfvahm b j', v katerih so se nase mo^ne *.adnj«-strn±«> zap'rtle t znatnimi sovražnimi enotami. 20 oklopnih vot nasprotnika V bilo onesposobljenih za boj. V Tunisu so bili sovražni napadi krajevnega značaja odhiti. Italijansk in nemški letalski odde>!ki so pen vno napadli alžirska pristanišča Dve trgovski ladji srednje tonaže st:i bili Kadeti in je treba obe smatrat« za potopljeni Nem-*i1 lavcl so sestrelili dve letal*. Tuli oporišče La Vatetta so naša :etaia napadla z vidnim uspehom. Junaški podvigi napadalnih oddelkov Kr. mornarice Berlin, 18 jan. s Današnji popoldanski listi poudarjajo junaške podvige napa aln h cldelkov italijanske Kr mornarice v zadnjem času in prikazujejo značPnosti teh nrpa^a'nih sredstev potidan'n'oc hrabrost n ihovih posndk List »Angriff« ki podaja pregled ollićnJh uspehov napadalnih cldel- Kov italijanske Kr mornarice, trdi. da je doprinos teh edinic k dosegi končne zmage odločilnega pomena tn da uspehi teh majhrrh ital:'ansk h pomorskih din c amo potrjujejo sijajno Izročilo italijanske vojn^ mornarice. Helsinki. 18 lan s. Finski listi opozarjajo nn nov iiTi^n napa«"aln h oddelkov ItaJijnake mornarice v alžirski »uki Več listov oh"'"*1l'a to vest ?od velikimi ra?lovi. ki ono-'O"'«-"« "i n^:nkovitost novh itali-janp1,',v' --^-^^h sredstev na morju, Katerih noxna pV**** v alžirski luki 3e je popolnoma posrečila. Seja zakonodajne kTnTsijc ebornice fašijev in korporacij Rim. 18 ian s Zak-n'^am« kotnih'a zbornice farjev in kt>Tm racii it sevata n<>d nredsedVv-m rx »d predsednika nacionalnega svetnika Baccia 'n o4- pnsotn ie>r državnega raimka v nrav<^ dnenr nvnsTr *tvu Odobri* ie *prememhe senata k osmttku zako«na o uk'n-tv ur«d eeta tir»*> koievania sodnee« otdar>tv'. m trgm'ino kjer je tudi :»el ne*i vzh(xla m o ptKut cno-gospo-darsiki geografiji teh d&žcL Meč za dssego zmage črpa nemški nar iz vere v svoje poslanstva Berlin. 18 jan s. V* go»vo-u ki je imel nv.mster Aitrcd Ko&enbere v Munstru. s« jc dotaknil namenom sedanje vo'ne n poudari da vodi Nemčija danes tota no voj-ix- za zmago trstih ideala m ti^t.h 'zročil civilizr-cije. na katere se nashn;a ve! k del zgodovme človeška skoz stoletja \.'em;iki n3cx'.. je iic'a.lieval m n;stPT. ;e pcrusrl za seoko p^eprčan o tem da imata niegov obs*o' m nježna zc? no-lne preda-nost" ener*rj 80 m*PjoiHH' Vemcev Ne gre za abstraktne tet^iie '<. nad djeva! goomik. temveč za konkretna deistva nemške zgt dovine Ker smatra m^ m Nemci da rum ° novembra 1Q1J< krt na-b^M črn da-*um v na^ »jgoidovin« m časno k«>t z hodile sodanjcea k»mflkra smo prepr-ča ni da nenvki na^>-H ^zume sm"s-pl te volne, ki je v tem da <.hraiirv<, nedotaknjeno Svojo vero v sn-ote posebna h cev. svoje vztrajnosti in odpornosti, skratka zaradj svojih junaških lastnosti. Moč za zmago izhaja izključno iz trdne volje, je zaključil Dietrich in pozval novinarje, naj v svojem dnevnem delu prepričujejo množice nemškega naroda v tem smislu, tako da bo ostal nedotaknjen duh discipline in vdanosti, ki sta glavna pogoja za veror trdno kot skala. Neomajna birbenost Madžarske Budimpešta. 18 ian. s Propagandni mi- nister Antal je na velikem domoljubnem zborovaniu v Mahu imel govor, v katerem ie med druirm opozoril na potrebo vedno večje edinosti med M°džan. da bi «se tako °la'^a!i napor za dosego zmaee Odločitev in imaga čaka*a o^e narode ki. znajo v interesu pravice stvari uporab'ti v«e svoje >ile in vse individurlne in ko'ektrvne vrine Z?to sem prepričan, da bomo I2 te gigantske vojne ižšM kot ntiP^valci. saj zre za borbo, v kateri se ofHo^a za rfovt^a usoda človeštva v nngnmrmih državah. Nezman šana srditost bojev v Rusiji Sovjetski napadi na vseh odsekih odbiti — Italijanska in nemška letala zadala ssvražnlhn hude izgube — Meč ni letalski napadi na London 1 Iz Hitlerjevega glavnega stana. 18. jan '/rhovno povelin štvo nemške voi^ke i ^biav"To dar.S nr'c'-H'^io voi-^n rv>rr»či"o: Na iueu vzhodne fronte se že dva ^a tra.l^.frča oQtra z'm^k» hitku nadaljuj t nezman:5nnn sflo 7 nov*m: «tl^mi pod vieti napadi «ovr^7n;ka s0 b:T| v boi'h v irlavn^m n^b'tt ali pa v e:bl.f"vem hnVvanr>o«-;5r71 ustaviirnj. V na'*«fi:h rlroM^rt^ah br».ui»rfa se nemško voicka na nnfl^nfrfn nri StaHn»radu je s trdovratno V7*r?fnnc-ti^, ;n 7 rno^nn vnl.to vr^^^'a^ vpč nnr^al'ni'h mo*-***« n^nad^v !Meri krp.ipvn?ir» r»~i; v «rr^n>n ort^rku v^hoffn** fronte m In7inv7h"f'nr. od 1'mpti. skesa jerera \r> hj'> ^^^trelienih 8 sovraž-nilcvh rkVpn'h vrzil. V skupi'b nin-,''i'i nu^ptti n^^^k'b le-ta'skth sil in br7!;h iff»*:Jr»r««;Vr;n l»ojnih letal ie sovr^7n?k na ter/!šeih hoW v jni-nem in «redni"m od^eT^n v/hodne fronte ^opet uf,"riei vr'',r :-»".ihf rno€*va. orož.ta in v«?!' re^h «re*1 " - =-Uf-r» t»» 7b!ral;«ča sovražne vo^ke «0 bila ra7b:ta In mnnca 7aklnn;šra rpt un;rrtra. Pcnof' so leta'a niske zvere sr^Trpo-nn^flr,fi rd !VTn«kve. r>r>-*»*^:Tr''h fe to *r— »'^prrtnfh v'skrv Južno cd Lade^ ie7e»-a ce nadaliu- je.io tr7k; nb'n^1 -n' h«-»i OH |*> j^r^iiqi-?-» I. 1943. dalje je bio tu un:čenih ali pa oneFpoFr.bljepih za borbo 299 sovjetskih ol"1 *~ rir» :S vezi1 Nemško- ta'ijanslta ok1 pna vojska v severni Afriki je tudi včeraj v gibljivem bojevanju odbila močne sovražne pehotne in oklopne napade sovražnika, ki je utrpel zelo vfl.ke izgube Izničenih je bjlo 20 sovražnih oklopnih vrz 1 Oddelki letalstva so p dpirali obrambna boje in so ponoči bombardirali oskrbovalne kolone v Cire-nallvl. V Tunjs« so b!H posamezni sovražni napadi krajevnega pomena krvavo odV> ti Letalstvo je napiiuto poanevl pristanišče Bona, pon či pa nebi konvoj severna od Bou- gi;>:a. S* tir m veliliih transportnih pa-rnilvov s skupno 2.1.000 br reg;. tonami je bilo težko pcSktMlovanlh. dva s približno k2-000 hr rep. tonami pa j^ niogoče smatrat, kot iZ£ul>Tcna V včerajšnjih vrCernTb in noCn!b ur-ih |e utrpelo brtt^nslv letalstvo pri vojaško ne-tič'nkov tih nap-»d?h m severno Nemčijo in na prestolnico države težke izgube Noćni levo m protiletalsko topn štvo so p-> dosedanjih p datkih sestrelili 25 po večin štirim tornih bombnikov. Ilazen tejra so bila podnevi ob obali zasedenega zapidne ra oze—lin ses're'jrna 4. ob Severnem morju pa 3 nadaljnja sovražna letala. V viVra šil jh večernih in današnjih ju-trarj h urah so mnčne sil:* nošego letalstva n-n- I« 7 ln mi ,n zažfralniml bombami Lrndon in so povzročile predvsem na p d oeju z:ipadn od ve':keura lok » Tfmze velika razdejanja in požare. Sest I« tal s? ni vrnilo. Hrabri k z j! madžarskih čet Budimpešta. 18 jan Gla\.n stan ma džarrike vojske obiav'ja n slednje dotoĆ'Io: Z uporabo ugronmifa s«-f' m brez varčevan nja g~.'d'va in liud: s.ku;a sovražni razširiti svoj us-r^ch na rc^čkah kjer *e vdrl v ma l/amke p- »Vržaje. k kor je b lo to objav! eno v uradnem poročita od se hote Nase č-te s>e bnfre z 'zredn-1. hrabrostio proti §tevHčno mn'5rej*emu stor ražn'ku Poslužujoč se me*oJe e'^t'čne r»banibe smo pri-zndeli SovieCom hude izeube Tu!zbona. 18 jan. s. PvOsebni poroč3 'alec agencije Reuter brzoj.ivlja s fronte pri StaVngradu. da je ^vorii z g-enerilcm Malnovskim. p vel nikom sovjetskih čet v Stalingradu General je podčrtaval i.L'jiio potrebo da se tako- otvor dniea fronta v Evropi Deal je: »Z ne trpnostio pričakujemo da bi z:vezn ki začeli akcijo * zapadni Evr-pi Akc-ie v severni Afriki so samo uv. d v dogodke v Evropi Te operacije n so prislpe Nemcev, da bi z njske fronte odtegnili znatne spe Zelo važno za nas bs bilo ako bi nemške čete deioma odpe^ali z vzhodne fronte za seda, pa niti najmon.ši del nemškega letalstva ni bil "dtegnjen zahodni fronti.c Jun3.l1 :x AfcTarja padci v Rusiji Madrid. 18 ian s Ni vzho».-lnem Koii?ču je pedel S"*eytn:k Martin P'ntado. eden izmed preosta.! h članov jima" e nr"»a-dke v Aicazarju. ki jo ie brar-iT kot 171crni. B:-i je med prvimi prostoaculjci v s«nj; diviziji U^peh/. ki so iih naši ve'ikj zaveznik' do-s**sli na voialkem. gosprdar^kem. oolitič-nem in mora'nem oodročju. daleč prekašajo u-pehe. ki jih le kateri koli narod kdaikoli v z^CK^nvini dosegel Svet bo strmel ko bo videl. čcroT* ?o še sposobni v t>0_ doče Madžarska nudi v tei voin^ dokaz česa je zmožen discipliniran narod ki lahKo prenaša v?e žrtve za dosego zmage »Izpopolnitev naše vojaške orgnn!zaci1e vi?cka raven na^e Dclitke in dobra finančna in gospodarska Dol:tika. predvsem Pa neporušns vo'ja do zmage, k! preveva ves madžarski narod nas navd:hii?eio 2 velik m zaims^iem v bodočnost«, j* med veMk'm odobravanjem navzočih zaključil minister svoj govqx. Velik nemški plen Berlin. 18 jan s Ponedeljski Itsti na •eratko razpravljajo o vojaškem poležaju oa vzhodni fronti ln predvsem na glasa jo lejstvo. da na vsej fronti stalno divjajo oude bitke, ki zaposlujejo nemške in zavezniške čete Scvražnik ima krvave izgube. Listi poudarjajo, da boljševiki ne morejo doseči kakr?:a odlccrncga uspeha na katerikoli točki fronte, dnsi mečejo v boj vse čete. ki jih imajo na razpolago, da bi si izvojevali vsaj kak prestižni nsnoh ki bi nekoliko opravičil razsipanje ljudskega in stvarnega materijala. Po poročilih, prispelih nocoj z vzhodne fronte, so nemški grrenadirji v srednjem odseku nadaljevali svojo ofenzivno delavnost krajevnega značaja. Id ima za cilj da doseže nekoliko zboljšanja nemške obrambne črte Področje operacij je polno gozdov, neprehodno, in debela snežna ode;a ki je zapadla zadnje dni. izredno otežkoča premikanje nemških čet. ki pa so kljub temu dosegle postavljene i*m cilje ter so med operacijami zajele 1800 sovražnih vojakov 49 oklopnih voz 73 topov 175 letalcev mm ter nad 900 kosov lahkega strelnega orožja, kakor tudi mnogo sovjetskih avtomcbllov. Sovjetske Izgube prA Ladoškem jezeru Berlin. 18 jan. s DNB doznava, da so bile nemške čete južno od Ladoškega jezera zapletene v silovite obrambne boje Od 4. januarja dalje so oddelki nemške vojske uničili ali izločili iz borbe 299 sovjetskih tankov samo na tem bojišču. Na področju pri Stalingradu so nemške čete z vztrajnim odporom in srdito borbeno voljo včeraj odbile nove silovite ruske napade. Na srednjem odseku bojišča se je dne 17 t. m. vršila samo Ickalna borba Sovjetski napadi so bili ponovno odbiti Južncvzhod-no od Ilmenskega jezeia so se Izjalovil} slabotnejši bolj^eviški napadi spr'čo odnn-ra nemških čet. ki »o v teh bojih uničile nadaljnjih S sovjetskih tankov. Nadaljevanje letalskih napa lov na London Berlin. 18 jan s K^kojr se d'-znn-a so mr;0ne fmmiacije nen.^ktgr \c*m\#Fvm\ rud' da v napadle London m orK-ro e na tis* -če rudnih *n za ž'm1 n h rx*m^ le Mde-fe v prc'ežni meri podp-ćie nižnuzanadno od ve'k c ca kolena reke Temze pri čemer .so rKvvzroč-le ve! k< *«xk> S po'era n« Lon d^«n se dve letaJi nista vrn.ii na »vuja t^p*v r;tča, P^rffenfi v L^^^u Stockholm. 18 ian s Kakor 'zhaja Iz poročil švedskih listov je napad nemških letal na London včeraj ponoči povzročil številne žitve tn veliko škodo Prebivalstvo ni bilo prpravlieno na ta novi obisk nemških br>r"bnikov ln se ie v paniki zateklo v 7Pllonfšča T7bruhnilt so mnegi požari v precej osrednjih delih mesta. Prvič so se v protipožarni službi pojavile ženske, ki so bile pred kratkim uvrščene v zbor ognjega^cev Neko londonsko predmestje je bilo hujše zadeto od drugih tam je bilo mnogo mrt"ih m več poslopij popolnoma porušenih med drugimi tudi neka banka in neko skladišče. Vzorna d'scip 1'riranrst berlinskega prebivalstva Berlin 17 jan s Med srninimi naredoro br tansijscoa letalstva na RCm&0 prC*tto!» nco je berin^ko prct>\a'Mvo zx/rxt p< kazalo svojo d m: pl niranost ko ie 0*<«Jo po>-dnrva nrrno -n ko )e zlasiti v i-ir\ h dc'ih mo^ta k' b:li naibo-h n»nz doti m.^ni- featirailc duha vza'cmnd6j na«t«>ipilc-da bi pometale žrtvam "n da S' r>voi*ile omciile pož're, se je s^xmtano prdru/ °> nroH;va's>* vo ki ie v mnt^ h pr-merh ^mo T><-krbel-o za nfi'iu'nci^i pnfnofi Z atno t> moć so v nekaterih nr mer h mul tli vo- \ak . ki so bvli v trenutku »mfnefli na- r>n ia na ul cah m k- so zlasiti p< ruaga-b' ranjencem V tuk i"ni:h krorj b pou-dar aj<> v 7\e7' n tem da bi BH-n ne m«>ec»! d it: bol)Sega nd-gotvora na Church'■ l(^vi, utvaro o Oflilbit-vi OKjp».fa nem^eca prebrrtlatvi s ten ri s»t;č* m narvidn na obiudent me ■'m- predele beln sn*ce slanmaniđ in c 1 ie k so brez vsakr^netji vojnikegn p\ dknctt britanskega barbarstva. n/*n oozdrav, naelaša-joč. da bodo gasilci vedno znali izvrševati nalogo, ki jim je poverjena v tej pokrajini Eksc. Grazioli je nato naglasi! tradicije gasilskega zbora ter niihovo vrlo ponašanje, ki so ga vedno pokazali in ie izrazil svo.ie prepričanje, da bo to izročilo tudi v Ljubljani skrbno očuvano tako od italijanskih kakor od sl^-^=-kih gasilcev, ki ču- tijo nedvomno visoko čast, da pripadajo tako odličnemu zboru. Visoki konVsar s* je nato ogledal urad in vse prostore gasilskega doma od delavnic do spalnic, od kuhinj do skupnih dvoran. V zvezi s tem je posetil cbčinske zdravniške ambulatorije za siromake in se je zanimal za njihovo poslovanje. Pri tem se je razgovarjal z različnimi osebami, ki so čakale na zdravniški pregled. Odšel je tudj v zgornje nadstropje doma in si ogledal zdravstveni urad. kjer ga je sprejel in spremljal dr. Rusp ki mu je tudi pedrobno poročal o poslovanju urada ter o neprimernosti lokalov ter zdravn'ških priprav. Visoki komisar je pregledal tudi odsek živilskega urada, ki ima sedež v jstem poslopju, ter je nadzoroval njegovo delovanje. V uradu poveljnika gasilcev je bil nito sestanek, na katerem so se proučevale potrebe gasilskega zbora tako v pogledu osob. ja kakor v pogledu orodja in lekalov. Po predpisanem pozdravu je Visoki komisa: zapustil gasilski d:m. Mozart: Beg iz seraja Za svoj 43-letni jubilej opernega delovanja nam je podal Julij Betetto sijajnega Osmina Ljubljana, 19. januarja Po skoro štirinajstih letih je priSla Mozartova dražestna opera >Beg iz seraja« drugič rta naš oder. Dne 20. febr. 1929 jo je M. Polič uprizoril, naštudiral in dirigiral prvič in dosegel tudi ž njo uspeh. Sploh si je bil Polič pfidob i zaslugot da je prav dobro uvrstil pa lepo insceniral petere Mozartovih najjdragocenejš'h opernih umetnin: Figarovo svatbo, Cosl fan tutte, Don Jua-na in Čarobno piSčal ter Beg iz seraja. Prijetni spomin na vse te Poličeve posrečene uprizoritve ere nam je ob ponevitvi >Bega iz seraja« osvežil, saj sta Anton Neffat kot dirigent In Ciril Debeve* kot režiser zopet storila vse, da je pridobil nas operni repertoar najskibneje prpravljeno, prav okusno opremljeno in stilno lepo podano klasično operno umetnino najvišje glasbene vrednosti. V priredbi te nove uprizoritve je samo dobrodošlo, dr. sta dirigent in režiser pr* ao koliker možno skrčila, pa črtala tudi dva zbora janičarjev. ki potek dogodkov zadržujeta. Tako so ostali le solisti, a celo tem sta okrnila dve partij' za dve ariji ter jim skrajšala še nekaj daljših t:čk. izostal pa je tudi baletni vložek v zaključnem prizoru 4. sike. ki smo ga. na krstni predstavi pred leti občutili kot čisto neumestno motenje dvospevov. Nova priredba je torej dala operi večjo strnjenost jn učinkovitost. Vilko Ukmar je napisal za Gledališki list navdušen članek >Odsev Mozarte ve glasbe«, Ciril Debevec pa izvrstne »Rež jsko opombe*. Na oba Članka izrecno opozarjam, ker sta vsebinsko in oblikovno odlična ter koristna vsakomur, k1 $e hoče poglobiti v Mozartovo umetnest. Toda prebrati ju je treba mirne* doma pred predstavo! Zato bi se moral dati ljudem Gledalski list na razpolago pravočasno ne pa šele v zadnjem trenutku, ko se zastor že razmika. Rež »eT je dalje prav srečno zasnoval inscenacijo preprosto to stalno s tem. da je prizorišče v vs>eh slikah isto stopnišče mod dvema po&lopiema in pred vrtc«m; v četrti sliki je to prizorišče izpremepM v nekako cxiprtD dvorano; vbod na vrt je zakrit z dekorativno steno. Nacrte v or.cnta tekom slogu i-zvodeavLh dekoracij je napruvii pna-v okusuo scenograf inž. E. Franz. Pogoji za pmwrs.tno izvajanje Mozartove ko«mićne opere so zelo težki, saj :majo s»voj poseben s'oj, poln okraskov, naglih menjav in preskokov ter zahteva]*» mnogo vaje. da do6*>žojo pevci potrebno glasovno gibčno** in prožnost. Fnd Neffs tovim vodstvom so se naši pove: vestno trudili, da bi pogojem čim bolje ustrezali. In na srečo nna največjo in naj važne jao pairt:jo htŠDCgB ciskrbrvka Osmina naš pevski mojster julnj Betetto. k^ je obenem od'Iičen igralec in nedosežen ustvarjalec znač-ejev. R'l je v vsakem pogfledu sijajen pevski blesteč, gladovno zm tjovrt, igralsk pa vzgledno živahen in izprcTnCn'jiv v naj-razlićnejšrh barvah svoje velike vloge. Osmina je Betetto tega večera vzlc svojemu št irideaot letnemu jubi-ieju opernega m hkrati koncertnega, dosledno z narvečji-nv umetni.:4dmi uspehi m nepretrganimi pnznanii spremljanega delovanja kreiral s»p'rh ptv'č. Tako smo bili pnča. kako je naš Juilius 1. ustvarjal tz o^-bnega, oblastnega, potojjlavo zaljubljenega tis krotkega zateleban ca. požrešnega pijanca pa naenkrat vzlic vinski omamljenosti kakor pes čuječega paznika harema, nato okrutno maščevalnega in končno po poSevi dobrot* osramočenega sluge reaih^t-čno živo m do-cola verjetno osebnost- odurno in prikupno hkrati krvavo resno in groteskno komično obenem. V Osm-nu nam je mogel podari Betetto celo vrsto tipov nn jih krasno povezati v zan-mivo enotno individualnost. To je kajpak mogoče le tako zrelemu in močnemu umetniku, kakor je on in po 40 let trajajoči rasti. Pevsko tehn čno in glasovno lepotno K ponovno dokazal, da je neprekos-Ijiv. Največji ponos naše opere je bti, je in ost 'ne Julij Betetto. [Srečen sem, da sem edisv se živeči boter, ki je staj ob Bctettovem krstu za slavno operno karero: pokojni skladatelj m bivši operni dirigent Fran Gerbič ga je spočetka oktobra 1003 predstavili ob k lav ar ju v Slavce vi pevski dvorani (Narodni dom, prvo nadstropje na levi) intendanci Slovenskega gledališča, Z radostjo smo ga angažnra'li. In danes mu lahko vzklikam: Od vsega srca čestrtam m še na mnoga leta tako velik in krasen pevec naijptlernentejše kulture! 1 O dmigih sodelujočih pri novem »Begu« sem lahko krajši. J, Lipušček se je kot vel en a darj en mlad tenor v partiji Boi-monta zopet izkazali kot pevec prikladno lahkotnega glasu, jasnega petja, razumljive izreke, toplega čustva, dovolj živahnega temperamenta in docela ustrežljive igre. S. Banovec kot Pedrillo je bil pevsk in tgmalski prav dober ter je uvel javil svojo vlogo odlično. Prizom z Osm:nom Bloudc in Belmontom so bH? po Banov cevi zaslugi posebno skladno učinkov ti. J Anžlo-v a r kot paša' Sel:m govori le prozo a je z lepo masko, zelo okusno igro in prav dobro govorico ustvarili sr-nipatično osebnost. Ivančeva je svoji zelo težki nalogi k^kor vselej posvetila vso svojo vnemo in znanje ter tudi svoji zunanjosti prav veliko skrb. Res je bila kakor pesniška pojava iz pravljic Tisoč in ena noč. Pevski je ulogi ustrezala po vseh svojib glasovnih zmožnostih; zdi se pa, da ni bila čisto razpoložena in je nekatere višine zmagovala težje kakor navadno. Morda jo je ovirala deloma tudi premic rs ka živčnost, ki se ji izraža v mimiki in včasih srepem gledanju. Upam, da se ji s pri vajo na oder ti pojavi izgube in da pridobi obenem na večji toplini tonov, prisrčnejšem pevskemu podajanju in globlji doživijenosti v igri. Ta zasebno sarm? sitna pevka je danes na odru presenetljivo zadržana in mrzla. Ko se osamosvoji, otrese bržčas pretežke avtokritičnosti, bolestnega nezaupanja vase. postane brez dvoma vrla naša uletnica. Kdor ve kakor jaz, '-ako odlično je muzikalna, kako lep je njen glasovni zaklad in s koliko vztrajnostjo, inteligenco in požrtvovalnostjo je g-ojila in goji pevsko umetnost, zaupa vanjo in verjame v njeno bodočnost. Srečnejša po svojem značaju in živčevju je M. Pola jnar jeva, To je naturno naše, zdravo, zmerom koragžno in prikupno samozavestno dekle. Zato treme ne pozna in se ji vse posreči. Ker ima sočen. prije_ ten glas in tehnično zadovoljivo izvežba-nost. se loti raznih ulog vselej z večjim uspehom. Tako je zdaj tudi a svojo prisrčno in svežo Blondo žela vsesplošno priznanje in celo aplavz sredi dejanja. Za njeno petje In živahno igro ji moram le čestitati. Slovenski prevod besedila je napravil zopet neutrulljivi Niko Stritof in režiser grčem kot v marsičem boljši, predvsem smiselne jši, razumijivejši in izrazno pomembnejši kot nemški iz/irnik. Premiera je izzivala mnogo priznanja tn je prejela večina solistov, zlasti seveda ju-bilar Betetto, dosti cvetja, Fr. G- Ob sedmini ObncSena je navada, opozarjati na mrtvaške sedmine. Fa sem, predragi Ivan za. tvoje velike počitnice bral nekakšno smrkavo solzavo pisanje, zoper kakršnega si bil z vso svojo naturo. Pritlikavi literarni zlogovalec te je oblil z golido, ko st se že vsem umaknil v svoj kot. >Pot njegovega življenja — težka in trudna pot slovenskega umetnika...« — tako so te poslednjič predata vili vsem, ki bero nekrologe. Z lažnivo frazo, z obrabljenim vzorcem, ki ga preradi pri vleče jo na dan, kalar gre za nekoga, ki je za Življenja muzam služil. >Težka in trudna pot umetnika« — kakšen nezmisel zate, ki si bil ves predan umetnosti, ki si se docela izživljal v njej in ji z nepopisnim zanosom nujno služil do kraja. Res, opazovali so te mnogi, kadar si stal pred platnom, prav nič impozanten po svoji mršavi zunanjosti, kako si režal spake in ves živčen vihtel čopič; kdo pa je vedel za tvojo srečo, zamaknjeno blaženoerf kadar si ustvarjal, se utapljal v simfonije barv in luči ter reševal njune probleme, ki so tebi pomenjali zmisel življenja in največje bogastvo hkrati. K.o teh literarnih jecljacev, ki nenehoma ob vsaki priliki pisarijo o siromaštvu slovenskega umetnika oa mislilo pri tem le na svoje vsestransko uboštvo — kdo teh sirotnikov naj bi vedel za vse bogastvo, ki je za življenja lano ustvarjalcu tvoje sorte. Ti dobri Ivan. taka bogata sreča je bila dana tebi in vem, da je nisi bil nikdar pripravljen zamenjati jo s službo bančnega mogotca. Neskončno lepoto si užival v prelestju barv in luči, vihar ustvarjalnega nagona je bil v tebi, kadar si bil pri delu ali je le beseda nanesla nanj. Z bogovi si se menil po svoji veri. Preveč je bilo v tebi umetnika, da bi bil brez človeških, slabosti. Eno le ti nerad odpuščam: toliko si vse življenje garal in poslednje mesece si bil z delom tako zaposlen, da pogosto niti kosit nisi utegnil. In zvečer, ko mo včasi posedeli skupaj, se teg? še domislil nisi. Ne iz skupuštva, saj si bil bohem, ki se vse življenje nisi naučil ceniti denarja. Ves si živel v svojem ustvarjalnem delu, da nase niti misliti nisi utegnil Da, bohem si bil, kaki snega ni več med nami. Svetsko razgledan si zna! o vsakem problemu in delu z ostro logiko dognati svojo sodbo po pravici in resnici. Tako pošteno si znal soditi tudi sleherno svoje delo. Skromen in dober si bil, prelober. Vse za druge, zase nič. Nobene želje nisi preslišal, nobene prednje odklonil. Vsa tista tvoja dela, ob katerih oficialni psarji vihajo nosove, gredo na račun te tvoje dobrote, tvoje nežnosti v občevanju z ljudmi, tvoje fine vzgoje, ki je zavzemala večji del tvojega značaja. Le tako moramo razumeti premnoga laskanja, ki so po željah naročnikov vidna na nekaterih tvojih slikah. Bil si prenežnega srca, da bi se mogel ogniti takim koncesijam, ki si jih sicer v družbi prostodušno z duhovitim humorjem pre lajal pozabi preteklosti. Nikdar nisi bil brez načrtov za bodočnost. Pravkar si se pripravljal za samostojno pomladansko razstavo pa ti je drugega dela 4 raslo čez glavo. Ukvarjal si se z novimi na- črti in problemi, pa so ti nosili majhne, stare in obledele fotografije, da slikaj po teh, in zadostiš našemljeni ničemurnosti. Delo. Id te je na moč utrujalo, ti ga pa niđl odklo-] nll. Gluhih src so ho lili k tebi namišljeni, ! da rahljajo trudno pot slovenskega umet-I nika« pa si bil brez moči, da bi jih pognaJ I čez prag. Kako te je pomladilo in preželo s sveži-j mi močmi, kadar si delal zase, ko si mogel j neoviran po malomeščanskih predsodkih i služiti čisti umetnosti! Le tedaj si bil pravi i Vavpetič .kakršen si po svojom vsestranskem znanju pre!tr_sal vse svoje sodobnike. Ivan, predraga bohemska duša! Kakor si živel, tako si umri. Nič nisi tožU, nič moledoval, nikogar nisi nadlegoval. N^gel kakor sd bil v svojem delu si opravil tudi ta poslednji opus. V petek sem te Se vilel hiteti slikat, robec si tiščal pred usta. Zdravje ti je bUo že načelo, bogastvo tvojih ustvarjalnih moči pa ni poznalo meja. Od dela v grob. če se je moralo zgoditi, je bilo prav tako. To je pravica mož, ki kledejo obraz človeka, umetnika, ki zna živeti in umreti. Brez smrkave solzavosti, ki marsikoga Se kot moža pootročadi. Ivan, predraga bohemska duša! NIC več ti ne bom pravil pravljic, ki si se jim včasa do solz nasmejal, nič več ne bova skupaj ularjaJa po lažnih prerokih in puhloglavih bihačih. Ti sediš sedaj visoko med samimi bogovi, gledaš na vso obupno sivino pod se_ boj, mešaš svoje zlate barvica *n si morda žalosten, ko nam ž njimi zaman skušaš soliti pamet. Slikar Ivan Vavpotlč, tvoje življenje je bilo vredno živeti! t. skodla r Kmnisaria la občini Borovnico in Logatec Visoki Komisar za Ljubljansko pokraj no je na podlagi čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št.291 in lastne naredbe z dne 8. novembra 1942-XXI. št. 3097 odredil: G. Ivan Petrič, sin Ivana, se imenuje za izrednega komisarja občine Borovnica v nadomestilo za dr. Franca Zupana, Komisar okrajnega glavarstva v Ljubljani je poverjen z izvršitvijo te naredbe. Ljubljana, 14. januarja 1943-XXI. Visoki Komisar Emilio GrazloH. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ie na podlagi čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX Št. 291 in komisarske naredbe z dne 23. novembra 1942-XXI.. s katero sta bili odpravljeni občini Dolenji in Gorenji J Logatec ter ustanovljena občina Logatec I odredil: za izrednega komisarja občine Logatec i je imenovan g. Oblak Gabriel. Komisar okrajnega glavarstva v Logatcu je poverjen z izv^itvijo pričujoče naredbe. Ljubljana, 13 januarja 1943-XXI. . Visoki Komisar Emilio Gr*rioIi. Sklicanje slovenskih dijakov Tiskovni urad zveze Faš jev objavlja: Vsi oni dijaki, ki so vpisani ▼ ljubljanski vseučiliSkj organizaciji, naj se zbero dne 20. januarja ob 11 v dvorani vseuči-liške knjižnice, da prisostvujejo važnemu sestanka. Dijaki morajo predložiti ob vstopu ra-devno vabilo in izkaznic? organizacije. O odsotnosti se bo vodila evidenca :omedi]a na našem odru Jutri bil v Drami krstna predstava kofred'je dr. Ljube Preunerjeve: „Veliki mež" Ljubljana, 19. januarja Kdor je Imel kdaj priložnost, da se je sukal v literarnih krogih bodisi doma, bodisi na tujem, ali pa če je prebiral literaturo, ki opisuje življenje v njih (da navedem samo tri primere; od domačih dr. Bartolovega >Lopezac, od tujih pa Balza-cov roman »Izgubljene iluzijec ali Jack Londonovega ^Martina Edena*), bo moral priznati, ko bo gledal »Velikega možac, da je v igri dobro opazovan in označen svet književnikov, založnikov, finančnikov, kritikov in urednikov. I Marsikak, pa bodisi naš ali tuj pisatelj je Izkusil v večji ali manjši meri, kar Izkusi junak komedije Kresnik. Menda se ne motim, če rečem, da govori iz njega avtoričino življenjsko spoznanje. Je že tako, da prehodi velik del pisateljev križev pot do uspeha, ki je včasih zgolj moralnega, včasih materijalnega značaja — redkokdaj pa oboje, posebno pri nas. Saj ni treba, da bi daleč hodiU in z lučjo iskali primerov, dovolj dokaza sta nam Prešeren in Cankar, naša največja in za časa njunega življenja z malo priznanja in tem večjo bridkostjo nagrajena umetnika. Nepregledna je vrsta poklicanih, malo je izvoljenih — po milosti božjj — In še manj po milosti založnikov in kritikov. Kaj je os dejanja v »Velikem možu?« Literarna klika. Kdor upogne tilnik in značaj, kdor je pripravljen korigirati svoj življenjski nazor tej ali oni struji na ljubo, kdor ima zveze, znanstva aii prijateljstva, — ali pa je član gostilniškega omizja — ta Je izvoljenec. Gorje pa mu. kdor ne upošteva danih okoliščin in si upa hototi mimo Or-berov, ki čuvajo monopol uspeha! In res je bridka In prebrldka resnica: nemo pro-pheta in patria! To pokaže ln dokaže na nekoliko satiričen in grotesken način Prcn-nerjeva. Ne glede na to. da ne veljajo po njej ustvarjeni liki samo za naše. ampak tudi za tuje razmere (le da vlada drugod zaradi splošno večjega formata življi-njnc tudi večji format lopovstva) so liki niene igre paradigme za marsikatere »zaščitnike« in »pospeševalce* književnosti. Pren-nerjeva igra bo dvignila prah. in če že ne prizadeti, bodo pa tisti, ki imajo smisel za to, izprašaU vest (ali kakor se že temu pravi!) prizadetim. Psihoilotsika reakcija jo zanimava: v t?kih primerih odgovorijo prizade»ti s porniflovad-nim olimpijskim smehljajem zvitka (češ: kdo nam pa kaj mpeh kaj h njena lira je živo življenje. Pod ino ie v odrsko učinkoviti in uglajeni oblik hn marsikomu bo zbudila ta i*raj* Red A. Sreda. 20 januarja ob 17.: La Bohe. i«. Red Sreda, Četrtek 21. ianuarja ob 17.: Thate. Irvsu Cene od 24 lir nazdol. Petek. 22. januarja: z- 'o. Sobota. 23. januarja ob 17.: Beg Iz serajat Izven. Cene od 28 lir navzdol. PODOBNOST — VeS. ta Kodričevn tena je 'zredno dobra. Celo čevlje mu sezuje, kadar se vr» demo v. — To ni nič posebnega! Tudi mnii žena ml sezuva čevlje. Edina razlika 1 tem. da stori to vedno, kadar se odpA u. .^am ▼ gostilno. Ste*. »slovenski od«, e* Občni zbsr podružnice SVD L]nbl]ana L Lani je pristopilo 141 šteje podružnica zdaj odbarcrvega dela Ljubljana. 19. januarja \ go&taku pr Mraku na R mski cos pred&ednilc podružnice dr Spiiler u v 9 =»:a posetil a v sastopstvu mestnega ' m ina tu? Anccla M a h k o t o v a *n v • .-u 'A.-t- Jn ictfi Sadjarskega in vrtnar-?kega društva tajnik ?lcu ' j "'lormnn'c ki »e rra ialo d< br dve un i znova pokazalo, kako važno in splošno koretno do!o o«pravliaio naš»a sadjarska m • irska društva in mihove p'Kinižnicc V T*^r? je porasel n?:h pomen v z°dn ih lerh . mestu Kakšno zanimanje vlada za sad ■ rstvo m vrtnarstvo na področiu Ljub •inc dokazuje dejstvo, da let«, za letom •nra:ča število ctr£arnzir-.in:h «sd»arjev m vrtnar cv Podružnica Liub jana I 'e lan-vTt-s'la v svo>je vrste 141 nov h članov i t n'cne C:i premoženja jc lam porasla za okoli 3000 lir. Eno izmed najvažnejših določani podruž-n'ce zlasti v prejšnjih letih ie bfl njen v\ ki'ctni strokovno-poučni tečai v jesen-sktft in rmskh mesecih k* je mn^go pri-ogeJ k ra7^-rit\-! s-.vd jarsk' vrtnarskega /71:10.1 i a V lansk: poslovni d<-bi ija žal ni bik* mogoče izvesti do konca Sredi febru^r-• l 90 ca moral' prekiniti ker n bilo ve* na razmrlatjo primeme preda va'n'ce Po v!-::"nica se je srcer trud;la. da b našla kje «!rujj;e prTncren nroPtcr. vendar y to do-slej ni uspelo Obsioii pa upmie da bo mogoče sčasoma vendarle obnoviti to važno 1'udsko univerzo sadjarstva ;n vrtn^rMva. zlasti ko se Kodo razmere dokotn^no no n- - 'c v poletnem času je b;lo v okviru r ''-;t/!i;ce eno predavan ie O k ^serviranju in °n:cnin S^d i a *n zelen tave ie n-reda- vai srn kovn&k Krnici v dvorani Gostiftm-č k »ga doma nn Prulah i ktično sadjarsko in vrtnarsko Hclo p -'-n/mce se je razvi jak) v ob'čninem f - • ni Podni/nc.i e lana »"^TaA'-'la za 330 'h cljinon,- ScrOolleaf« sadne»a drevja r- -!v!i nad ]()00 l:'-r>\ koncentrirane • \-n aipnene brozec Mabaro -a s ie za 7. • i ranic li'-rnm ub"2žno in vzorno opravljeno blagajnika Dreniga. Pred-la^rcj je. naj članstvo ir-rece o-.1boru r.b-solutorij, blacrajnlku pa naj prizna za nj2_ gevo delo tudi majhno nagrado. V debati je najprej v imenu osrednjega odbora Sadjarskega in vrtnarskega lmStva pczcira'vil zborovalce tajnk § k u 1 j Pohvalil je de]o podružnice in nns^-etcval -T-znc pebude. M><-» n;im1 1e bila važna zlasti pobuda, da bi se začela v Ljubljani akcija za zgraditev treh sadnih sušilnic Taka pobuda je bila sprožena že pred leti pa tedaj ni uspela Letos bi nam bile susi'mce zelo potrebne, kar se le praktično zelo dobro pokazalo na Viču Podružnica naj započne akcijo, da se uresniči gTadnja sušilnic. novih fla»3vt tako da jih Sla — Zadovoljiva bilanca V imenu župana je izrekla pozdrav i n t. Mahkotova, ki je naprosila zborovalce. naj po Ivo je svoje delo in pomagajo kakor in kolikor morejo ljudem. Zagotovila je v imenu župana, da bo mestna občina vedno nak'cniena relu podružnice ln da ga bo po svojih močeh podpirala. Končno se je k besedi ogrlasil se trgovec V e r b i č . ki je opozoril na potrebe, da se cene zaloge blaga, kol kor ga ima podružnica na razpolago, prilagodijo današnjim tržnim cenam, da si bo mogla polružnica kasneje nabaviti novo blago. Predlog nadzornika o absolutoriju ?n pohvali blagajniku je bil sogl-jsno sprejet in po kratkem odmoru je bil izvoljen naslednji odbor za novo poslovno dobo: Predsednik: dr. Spiller-Muvs, podpredsednik: prof. Anton Lovše, odb miki: inž Angola Mahkotova, Frane Bjrnat. Frane Zelenik, Alfonz Lorger Vinko 6 mene. inž. Gvldu Fa:diga. Anton Kaluža Josip Olup. Ludo vik Primožič in Avgust Ložar; preglednika računov: Josip Strrkelj in Te dor Drenig V odbor vrtnarskega odseka so bil j izvoljen': Frane Trunkelj, Frane Ze-lenik. Anton Kaluža. Oskar Keržišnik. Josip fttrekelj in Albina Klemenčič V odbor sadjarskega odseka: Josip fttrekelj, Franc Zelenik dr. SpilJer-Muvs. Alfonz Lorger. Oskar Reržisnik in Kr žnar. Za delegate za skupščino osredniega društva so bili zvoljem vsi člani odbora. Pri slučajno* tJh se je razvila živahna riobr.ta. v katero so posegli vsi navzoč Govora je bilo o sedanji semenski akciji o naročilu semenskega krompirja, c potrebi razkuževanja semen s ceresan^m, o biološkem zatiranju škodljivcev, o društvenem glasilu 'n potrebi pogostejs h okrožnic za člane, o delu novo ustan vljene zadruge Sndiar in vrtnar* jn podobnem Zadrug »Sadjar in vrtnar-: ki je zanjo podal neka i informacij predsednik Vavp-tič. bo v kratkem priredila poseben semenogojsk: tečaj v težnji, da organiz ra domače pridelovanje semen. Trgovec Verbič je sprožil LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF Oelavnlfcl. Matica ot» 14^*0, 16.30. 18.30; Sloga od 14.30 dalje; (Jnlon ob 16., I H. 15. — Nedelje in prazniki: ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30 (UNO I V ION - TELKFON f2-ei Od odrske plesalke do kmetice Dunajsko-koroška zgodba Vse zaradi ljubezni V glavni vlogi: Gusti Huber. Wolf Albach Re:ty Predstave: ob delavnikih ob 16 tn 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 »ilNO MATICA — TELEFON £1-41 Tajinstvena ljubezenska drama Molčeča usta z znanimi igralci: Fosco Olachettl. Anette Bach. Andrea Cheeehl. Carlo. Campanlni Predstave dnevno: ob ^3. ob nedeljah ln praznikih Mr3.. ^5 4-7. ob ^11. «1NO M (M,A i I.I-KI- • t N I Na splošno željo samo se danes In Jutri: Film izredne zanimivosti globoke in pretresljive vsebine Trgovec s sužnjami Enzo Fiermonte — Bach Aunette Sledi »LJIBIJENA DEVO-IKA« z \VIlly Fritsehem in Camillo H^rn Ljubljani naprodaj zelo nezanesij»vih Končno je trgovec Verbič ponovno spi* žil vprašanje gradnje sušilnice in predlagal, naj bi se izvolil poseben odbor, k bj razmišljal o načrtu in nabiral med članstvom orostovrljne pr rpevke. Razprava se je zaključila s tem, da je bil tak odbor izvo- jen. Sestavljajo ga peleg predednika dr Spiller-Muvsa še Anton Verbič. Franc Ze- enik. Josip Olup, Alfonz Lorger in Vav-oot č. Nekaj minut po 12. je predsednik zaključil uspelo zborovanje. DNEVNE VESTI Minister Btrttai 2tvoril razstava sHIčarfa M. Casade:a Minister ljudske prosvete Bottai je otvori] v rimski galeriji S Marco slikarsko razstavo Macea Casadeia Med številnim občinstvom sta bi-a tudi Kr Visokost mons Jur i Bavarski in pred^edn^ konfedei"aciie profesionistov ter umetnikov Kornelij Di Mnrzio. Minister Bottai se živo zan'mai za ra7?ta\*Ijene umetnine in se je delj časa razgovarja] z razstaviia-iočim umetn kom — Novj italijanski poslank v Kretanja iN^ovi italijanski opolnomočeni minister v Kodanju markiz V.ana je prispe v Kod ;nj. Na kolodvoru ga je sprejelo osebje italijanskega poslan itva, nemški opo^riomočen m nister ter zastopniki italHanske kolo^*" — Imenovanje načelnikov odsekov P>-krajinakega korporacijska ga sveta. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi členov S. in 11. svoje naiedbe z dne 2. maja 1942-XX. &t. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporadjskega sveta odloča: V Pokrajinski korporacijski svet se imenujejo kot načelni Id odsekov, za poljedelsko gozdni odsek: ing. M lan Lenarčič, za trgovinski odsek: Ernest H.eng, za industrijski odsek- Albin Smrkelj. Ta odločba je takoj izvršna. — Predavanje ita'i.'anskega znancrverTfca na carierajski un?vcrzi. Te dni je [me] na carigrajski univerzi svcie nastopno predavanje itaMjar = ki znanstvenik strokovnjaK za go'p^arska no^l'ična vprašanja, profesor Umberto Ricci. ki je prodava; p ed zbiiihom voinih sovražnosti v Kairu Njegovemu nastopnemu predavrnju so prisostvoval] rektor, zbor vseučilških proiesor-jev, predstavniki carigraiskega kulturno znanstvenega živi*enja ter Številno di štvo. Carigrajrki tisk ie s poudarkom poroča] o nastopnem predavanju ital'jansk ja učenjaka. — Pogrebne svečanosti za otnr'im šk(»_ fom iz Vicenze. v katedrali v Vicenz «-o bile cerkvene žalne svečanosti za p k jmm škofom iz Vicen7e mons. Ferd nrnd^'n R >-do'f i jem Udelež:l fq se jih tudi beneSki patriarh kardinal P.: ::za. kardina] Dal'.a Costa. nadškof iz Plorence, p: inc Gonzag i kot zastopn;k befgamskega vojvode ter Številni škofje iz raz^:h italijansk h m^st Sprevod ie vodil beneški prnt ter h Piazza, poslovilne besede na je spregovoril ftorenu tinski kardinal I>r.]la Cor'3 Telesn ostanki pokojnega škofa so bili pokopan- v vi-cerslr; ka + rtH-ali. — Iz »Službenega IKta«. tSlužbeni ust za Ljubljansko pokrajino« kos 5. z dne 16 januarja 19-13-XX1 objavlja zakon; in ukazi Kraljevine Italije Kr ukaz z dne IS. oktobra 1942-XX št. 1520 — Ustanovitev komisije za vzpostavitev smrtnih in roi-t-nih spisov; naredbe Visokega komisarja spremembe in dodatk: k oaredbj o nadzorovanju, gibanju in b1 vanju tujcev: odločba Visokega komisarja Imenovanje načelnikov odsekov Pokrajinskega korporadjskega sveta. — Iz trgovinskega registra. Pri Svečami Pax. Kopač & Štele, družba z o. z. se izbriše prokurist Štele Janko. _ Nakup, prodaja, izdelovanje In iK»ura- vHo moških fcevlJev o tem i? Združenle trsovcev v Ljubljani pouči1- o*xi;etia Po sporazumu s povei;-ti-orv, XI Arrnadne^a zbo^a je bila ramveljavljena preooved prodaje izdrt1ave in popravka možk^h fievliev razen nlanin^kih ali kakrSnib kol- te7k;h za določene stroke delavcev Za težke čevlje ie potrebno Dr" nakuou a'i za izdelavo Docebn0 dovoljenje, ki ea izd3 viti ~d-delek V'sokesa kemi^rata. — Trgovcem ie tudi dovoljen uvoz moških čevljev iz drugih pokraiin. tovarnam in obrtoiKotn na izdelava V ta namen bodo dovođene Drimerne količine usn^a tovarnam hi obrtnikom. Koliko us^ia b^h r.rejeli za :zd^-lavo- bosta določila V:sok^ komična* ne ^klenu Pokrajinskega ?veta konv^racij ko^čine bodo ozračene v tovarniškm »*e netkah, Neaplju in Genovi V Trriru pričakujejo sedaj tud barrarsfcega Škofa men-. Jakoba Osolo ki n*-pada kapu črnskim misijonarjem Sk f O -ola je iz7::b i lastnega taj^i!:a m ad^^a g. Marcelina iz Turina Umr] je m:d vožnjo na pamiku Namenjen ie b-"' tudi v Turin, k.^er ima *rvo;e starSe. Z imenova-n:-n: *vof: j« bj; tudi f~cT"n superior o Ivan Barlassina, ki jo odpotoval v a^ri u 1940 v Addis Abebn di ob -re fn na '-ts posamezne mi-:j :e re.r4^j"^!:e N kal časa bi] interruran v Somalil^ kler ra :e bil osvobojen na tzadsvanjc ap sroj-3ste!lanija Vsi t~":e n ::; Škofje bodo PO ':**aj?o:n rv-j-4.-.-T--i ■n rmsi^on ko d**"*a vri osi Trn iu na ""*'"n h serježih svojih kong egacij. — Loterijska sreča ri~,° 16 Januaris o izžrebar>e c~o 1 '*« Teviono^n ~ lot^rf^^Tro pp_,,«'.0 Q? fjn p" «;n n 44 ^->t*"--- 16 77 66 9 * 7 5nri f>n q*. ;^ & Plorenca 74 82 4l ?' ter R' Ger>ovs 40. 30 jn 1? M?'an 22 -!1 63 ^0 i- 72 N *?nel] 1 S4 Q" Q^ 40 Pelermr ^ 1 n 22 84 > fl R.Tm 84 16 8^. 4 in 5 Trr n 70 57 so |n 81 — PofrePfie c""* k<* ~c 7 h- • 7 5« tr*5 v rji * 3 -s* f?! Jt» ■»Tf t i I c * pF| -i-, e nekaj cr*T~7Trd ; rr pr —-o 'v'-- &iiit?T'l Rurtkii nb • ek: >lfk*5 de Razvi'fnti cf v V7h • *10 ."7'1b f>Hr\ 1 yn^y? O"^1 - J.*9 ' t' -» t \ "■-t'-ji"t n^r°.i ~tq t?"" s-r? vr^r'o rra svofe đo- _ Radijska r©1« v ^--o^t-1 v orostr"-'h i-'o-v'-.-i-p fakultete b^'^^ tr^*verze i^-r-r-:';Vi N^^orei ;e spr^ff^vo-.-j-.-.^p inženirske fpkull "to inž f i e ra^o1—v] i al generalni r>- mi p rad;iskj tel irfT-oVfa §g i p ' -1 '—■ — neod i - 1 n ~~> k1"*!—!:<-"ir» * pa ^ h " t pip« k* *a bi1 ra r r: a n ra uradnike poljedelske rtroket P*»z.cnd:sče ie uco-tovilo. da ce ie ndzv^,r> natečaju 650 u^Iuž-boncev omenjene stroge. — V C^rihn otvor'ena razstava ?t "ian--ketrn ohrtn\«*va. V CuHhu ie bila svečama ■»tvoritev razstave italiirn^k'h rokodelrkm "er rb-tn*š!";h izdeTcov R^zstnvo ^e ^rca -r'zir?1^ Zavod za obrtnifvo ^n male ir-dn-"triie Na nje^ so rars+avMeni izbrani ^nr-H rokod^>k**h izdelkov iz razn'h 'talian--k;h nokrraiin K otvoritvi «n nrispel' d^--tavn'ki ruriiVb oh'pc+ev itali;ancki di-plornatični ter konzirarnj predstavnuči, zastopniki švicarskega tiska in švicarskega rokodelstva. Razstavo je otvoril nac. svetnik Peter Gazotti. predsednik nac fas - stičnega zavoda za rokodelstvo in male industrije ter predsednik mednarodnega rokodelskega središča. V svojih uvodnih izvajanjih je očrtal namen, pcmen in značaj razstave Zvečer je imel nac. svetnik Gnz-zotti na povabilo cur škega rokodelstva predavanje o tradicijah in možnostih ita-Ižjanskefra ufo't>'IStva. — Nova grobova. Uglednemu ljubljanskemu zdravniku dr. Merčunu je umrl V nedeljo oče g. Ivan Merčun v visoki starosti 93 let. Vsi, ki so pokojnega poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Pogreb bo danes ob 15 s kape'.e Sv. Marije na 2alah na pokopališče k Sv. Križu V nedeljo je zadela kap upravitelja sanatorija »Sl3jmnr;ev dom« g. Joška M a r č a n a. Pokojni je bil v Ljubljani splošno znan in priljubljen. Spoštovali in visoko cenili so sa vsi prijatelji in znanci. »Sajmarjev dom« je vodil vzorno ln mu posvečal vso svojo ljubezen. K večnemu počitku ?a oolo?? dane* ob 14 ao na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim svojcem nase iskreno sožalje. — Nesreče Včeraj so se zatekl v ljubljansko bclnico po zdravniške pomoč naslednji p ncirečenci. Jurij Mravlje. 69letXi delavec tz Ljubljane, al je pri padcu na stopnicah zlomil desnico. — Josipa Al-hreehta. 39-letnega kretmka iz Kočevja, je udarila spcn.ača vagona močno po desnici. — Fr. P šber 58'etni železničar iz Ljubljane, s: je pri padcu zlomil levico. - Ivan Rotar. 501ctni delavec iz Ljubljane, >e je pri padcu na stopnicah potolkel po hrbtu — Marija Pestator. 41-letna žena delavca z Ljubljane, se je pri padcu na cesti, ranila na desni n-gi. — Ana Piš^k. 721etna zasebnica iz Ljubi ane si je pr padcu zlomila desnico. — Ivan Ce'k 21-letn m:-z^ar iz Ljubljane, si je obrezai prste na krožni žagi. — ' - j v t<\H^^n: \-- r— ' s po ~ g — p—n; j or: n r - c r^v^1"—'-»r)'1 * — ■ ri ——^ »- - ^ • VQŽno sti kj ?o ima radij v° tebnflca v pron**-f:n.Tr\ p^tfio-ri^j nr \r rnifffti o"7? — N'~"«", nr». -V' tu t? ver y.' — ■• r\ i^p \—r fr o i ,_-> if» noveril nred^ed o:,:-j K" zavoda rcrrr^^'^ *t:id:^ C Cr->- i 'n-<-p-: p-.",,iiT7i;u nevn 5to?icn 1 >iga»^i/aci% 1 s7*e m^^v^'i, fer b^b'^effraifske t^hr;*-p J np r:mrki vri"'-r-T' Gre zs ro^- pouk uveden o^ ok'"'1 lem j'fvh^'--> fakultet0 j m^pn krHmnlek^a delavno '4; ki cf na^^a na zffndovinskr ver3^ 'c moraln' razvftel< — crp T, r.,4i^-i. p.^, V,T0lflrn r*-o!rp ep *c> onVvaTfi natečaja. Pri rn"; jI čn^ v^-^^^"7p-7. c\i\ uslužbencev :r* delnv**— ■n/~T"0"'r>'r':" " - • - - • "m ■ * t - • --_ti i<=k? rmrnlk tr M'rr.c'-'va t'rbasa Znani ljubi lanski obrtniški pio-n;r r Miroslav U r b a s. potomec stare ucledne ljubljanske družine, mo? kreme-ni4esa značaia in dobrega srca ie praznoval te dni 60'e*n-co roistva Dolga lefa je bil pred-edn'k Zanatske banke in storil ie mroen za izboUšanie ffmotnega položnic našega obrtništva Več let ^e i""1 tudi član obč n^kosa sveta ter raznh or-san^.ncii me-nesn gospodarstva dalje ravnateljstva ^.Ic^^ne hraniln-ce in Zbor-r»;ce za TOI V Slomškovi ul^ci izdelule pristne kranjske klobase ki slove tudi daleč izven mein naše pokrajine 15 lef ie b:l Miroslav Urbas predsednik Dru-Stva Skrb 73 mladino in kot tak je p^>-k^zal vso nlemen;tost ?vo;e.5a srca V javnost ntkoll ni silil delal je vedno po n*»čelu nai ne ve levica kar je stor;!n de~n-ca V^=i ki «0 b:li delei'n5 niee^\*e dobrote so mu n;i '.z srca hvaležni OH lepem živl'eni.-kcm praznini mu želimo Se mn^co let zdravja in zadovoljstva. — lj Zirt-ren piraz. Sneč> Fino se bali. da bo davi pritisnil hud mraz ker je bilo jaa- ao Solnce je zahajalo krvavo r'iffT,e in baje je to znak hudega mraza 2e včeraj je bilo rr.^c^j mrzlo, sai je celo najvišja dnevna tenroeratura znaSala S 6 stopinj Dmos bi bilo v resnici m no to boli mrzlo če oi -stalo jasno vso no<\ a kmalu se je pooblačilo in <\ivi je zn^^nip minimalna temne-rafnrn točno tolilro kr»kor včeraj najvišja. -86 stopinj Venr'ar ne smemo piiCako* vati da ne b-> hujšega mraza, ker zračni tlak še narašča. —lj Umrli *o v UnMJanl rvd 8 de 14 t m - S^^-^nč č P"r;nk3. se-tra A ^--> -94 ?-^-n FT-r^eveka c 24; Gre- -?c\~c TViarica roj /^'>v-,">t- let žena sed-v*ka Dobrffova ul Z8: Grorjup Ana. roj -r -mi-'o V> ~- ' jr,^V"> v1 II R de Helena rni Krapeneč, 64 let žnr,a 3-»lav— V đovđanska c °- Rtor ^estra Tlu-t--o red'vvri5ra ^"''cva ul 2 JClemenčič Ivana 23 lel zasebnea Ra&ek 1 Mayer M->-';a roj Valentič 83 let, za-rebniea Zadružna ul t)~ Grebenar FraiH IT let -j- nr-se--tr::i.-*i Videvd-jn^ka C. 9 R« vn kar Ka-cl 79 let slura f;n djrek-,r;e v p.. Vidovri-ar^eifj, c 9; l.p.'Tha To^-ir !'' let ~' revedp t3"?, žel v n Sv Jerneja ul 49: Oblak ^Tor!ja roj Vreček, 75 le* r*ovar Antonija rci Dvorskv 43 let fe^o - uradnika. K ---n-r-^ ui 1-3; Avbel; 9 mseeev Jurista, Parmova u' •\ t-j v> fosfp 91 fel čevljar. Japljeva ul. 2 Makovec Ivan 80 lel pleskar, Japljeva ul 2: dr. T~-nrPavel 51 Tpt zdrav. k V pav ka ul. I O/I : M'chit-ch Ana. ro\ sus, 6^ let zasebni ca Predovičeva ul Plut loie 81 let. zas uslužbenec, Mest-trg 24 m.; Hauffen Antonija, roj Luck-\ann 76 let vdova v;$ sodnega sve-tnikr., im k tre 3: DolinSek Frartc mestni delavec 65 let. mestni de'avec. U'ica sv. Marka " Firr^ M roslav 56 let. tri po^-očn k. Vidovdan ka c 9: Sn.n{a Antonija, roj LavrenčJč S2 let. zasebnica Puhrirjeva u' tS Kosrnerlj T —BO let. pc«estnlk. Sv. Petra c ICoSTej Mirko. 42 let vš carin .- •■TfVor Haoretova ul 3 — v ifubMansI 1 gnfej =-0 umrli- Ogrin Ster'in ja 53 let na 'r ezn in pektorja. TTo'-be'rste;no^•a il 4. Wraber .c'b'na. 37 let. profesorica ^1.^n7•>\'a ul 41 \'Tr»i<:s G v1 do 1 :n not let-». rn dnevn poštn hranilnice, LiubVfana: ^•-,t- ^-':ir» 2n let Lavrica 00 Novak Ma-■''r. 13 lel hči bajtarja, TTa'i O-'ber 9: 75 rp',~'m ubo^a, Sv. Flo-:'-> —> tii T?: r>r>-rio-f->r Ivan 1f%t urar. rr>rrn*lrova 0 lqt. SehuTfer Rudolf, 71 ^et Tpn'-nvn nI 13; Korošec Stanislav, ~> mesecev Lavrtceva ul 1; Vavpot'č Tv^1*^ "p* r-T-->^^m-k; slikar. Ganeva ul 2'a: 7—, 7-..j 1- Bf»ctra Lazarina ^0 let, rHov. ^ r'-: on?^ lircbolp''r-}; AVSSC T-n^f>l g2 Tet ro^ni fn?mektor, C^'arie'"1 .- c 1 KpTjich Ana roj TvTo^^or>»-t. 7Q let trnova d"**^ tnterievalca, Ge-h^^vi ul. 2"; Tal—>?č M -::->. roj H^r-^r" 69 :'v+. ■^"'-\,a uradnika Pocfjunslca ul. 13- K;m Maj-j->. i nr.*o b/,: loferja Smnfena 52. Smihe1-^ir^nire- T"-:rk Fr?"C 27 let. sin posestnika, T^nnlo 23. Bloke pri Loeat^u: Fab^an Sil« veeter. 12 ^et. sin delavca. Celovška c. 43: ^-p.si^d' Luid^v't. iS let. ranetnk. Tržn-"i c 24: K~!^č:č Janez. 58 'et. strojnik. Celovška c. ISO- Kor»ič Antonija, roj Setto-mini, ^9 let. vdova žel delavca. Vodovodna c 1: Tr:nk r-anc. 44 let. natakar. Gospo- —lj Vodnikova pratfka za leto 1913. je oošlp Na za'oci 'ma Vodnikova družba sa mo §e povest Jarka Kača *Na no\n'nah-Tt k'r-;rr. h in modernih klavirski skladb, zato opozarjamo na nocojsen njegov koncert v veliki filharmonćni dvo-rani Vstopnice v Knjigami Glasbene Matice. —|j VI. sinfonični koncert. V ponedeljek, dne 25 t. m. bomo imeli v ve'.il:i unionski dvorani VI. smfonični koncert letošnje se-zone Ta koncert bo vod 1 dirigent, ravnatelj Mirko Polič Na koncertnem sporedu so zastopani s svojimi deli naslednji skladatelji: Bellini. Dvorak. Polič Smetana in Musorgski Koncert bo v veliki unonski dvorani Začetek t eno cb pol 7 zvečer Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Iz pshffsjlns Gsrlzia — Novi komkMUT v Idriji. Nrunestu doAv tanjega župana v Idriji tlnija Coiradinija je bil imenovan za prefektovnepa komiaar-,a iiri-ske občine dr. Anton St;u:ziola». — Ljud>ko tissisjn Dnt 13 janu irju je bilo v Goriziji pet rojstev, 1 smrten p: imer ter dve poroki, L>ne 14. januarja ara bila tri rojstva. 1 smrten primer, porok ni bilo. Di.f 16. januarja je bilo v Gfrizdji eno rojstvo, Slin smrtni primeri, porok ni bilo. V preteklem tednu je bilo skupno H rojstev, 25 smrtnih primerov in sedem porok. — Usoden padce 'JUIetiicjru starčka. 7P-letni Anton Vianello je padel po stopnicah in si zlomil desno Ptctrnemco. Dobil je tudi druge poškodbe. Prepeljali so ga v jroririj« sito bolnišnico, kjer pa je za posle licanvi dobljenih poškodb umrl. — V-»a!; cL\n n*.*/.^otle. Levo koleno si ie pobil 46!etni Anton Mueehiut Iz M ri:vnri* Levico si je zlomili pH padcu llletna Inna Raguaa iz ulice Sartono v Goriziji. 23l^tni Karol Lehart iz Piazzutte st. 3 si je p i padcu zlomil clc=?no no«ro. Desni kotnolec Si ie potolkel pi i popravljanju mlinn 56letni Srečko Pirjcvec iz Vertovina v Vipaero. I5letna Romana Zuton iz ulice Storiari 40 v Goriziji je pa'.la po s1~pn:enh in si zlo^ m Ha levo poc'Jahtnico. Nadalje so se poškodovali zaradi nesrečnih palcev r, i'o* m Bruno Salmi. ki ima. zlomljeno desno ttOffe, :;G!etni Salvatcr d* Aversa iz P;e(ttecihv kj ima poSkOđpfl po no/;ah, f)61etm g-ospo>'ir!ia Teiezija T&msk iz ulice Cocevia v Goriziji. ki ima zlom!jeno lovo poJIahtnico, aSletni delavec Miha le Ccme Iz Gnvpram. ki ima poakodba na desni nogi, 26lctna fotpodlnjt A. Doplihar iz Monteaplna, ki trna polom-Ijeno lesnico. Na d^sni rami je p školovan C61etni Josip Man f red iz ulice Garibaldi, slične poškodbe ima llletna Elvira Forne-saric iz Monteveehia 30. Po desnem kolenu se je pobila 6lletna Josinins Cuk. Levo podlahtnlco ima vlomljeno 261ctna Recir.a rlornanzini Iz Oasecce 45. levo piSča] i e zlemil pri padcu z voza 12'etni Leander BiztmelH \?. kraja Cero S.iperiore v Ootliu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v perzijski bolnišnici. Radio Ljublpna SREDA, 20. JANI'AIMA 1913-xxi 7 20; Operetna g^aaha, 8.00: Napoved časa — Poročila v italanščini. 12.30: Poročila v slovenščini i2.45: Lahka glasba. 13 00' Napoved Časa — Poročila v italijanščini, 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini, 13.10: Vojaška pesmi, 14.00* Poročila v italijanščini, 14.15: Ptsana glasba, 14.30: Koncert Kmečkega trla, 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini, 17.15' Pesmi in napevi, 17.33: Komorna glasba, 19.00: -Govorimo itall-janskA — poučuje prof. dr. Stanko Lc-ben, 19.20- Poročila v slovenščini, 19.45: Simfonična glasba, 20.00: Napoved ca*;a> — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Radio za družino. 21 15: Operetna plasba*, 21.35: Klasični orkester vodi dirigent Manno, 22 15: Orkester Cctra vodi dirigent farzizza. 22.45: Poročila v italijanščini. V BSaSTAVB ACI,JI — Kaj je pa to. natakar! Prinesti SfO mi moker krožnik. — Oprostite, gospod, to je juha! NIČ) POSEBNEGA Očka. v cirkus m raš. Tam boš videl k ko nekd:- skače med Jahanjem na konja, kako se mu obeka na rep in končno se g% oklene ekrog vratu. — To ni nč posebnega. Isto sem počel tudi iaz, ko sem se učil fa hati. n a l i dglas! semenski krompir lz Danske. Takoj naj pridejo po semenski krompir vsi. ki so prejeli nakrr od Gospodarskega urada od črke A do L. suhe gobe in «ve*e pomaranoe prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na BIelwetsovt cesta $t. 29. fNSERIRAJ iSlov. Narodu4 Stran 4 »SLOVRVSK! NAROD«, torek. 19. januarja 1943-XXI. »ter. f4 Bemače dišaviiice zaslužijo večjo pozornost Kratka navodila, kiko jih lahko vsa (c obdelovalec zroilje na maihnem kisu zemlje sam pridela — RTrHkitjemo enoletna in večletna dišavna z d lica Lmiv-iana. 19 ta^uarja rs"davr^o smo obzirno razpravljali o po- mp!r, p *ivil v člcvoškl preorani. Mod pori vila prištevamo tudi domaće dišave, to je dišave, ki jih lahko pridelamo na ni*?h: vrtovih. Te dišave so pri r.a£ vse primata cenjene, pa tudi pridelujemo jih pr'ina.t-. Obljubili smo. da bomo sa* i spre^ *-orill ovanju. Sedaj imajo mn vsaj majhen koa zemlje za pridelovajje sočlvja v oajerav ln brez posebnih težav se lahko lot jo gojitve dišavnlc. Odvzele jim bodo zelo malo prostora in tudi gojitev m posebno t»-iKa Korist pa bo za vsako gospodinjo znatna. Pri rokah bo Imela vse dlsavnice, ki IzboljSu-jejo okus jedi in ne bo ji treba kupovati na trg-u. Gojitev dšavnic ni tcžsvno Goiitcv dlSavnih zeltSČ v spl< snem ne stavlja na vrtnarja posebnih zahtev. Značilno je zanje, da so v splošnem tem bolj dišeče, čim bolj mršava je zemlja, ki jo je le malenkostno gncjlmo. Najbolj primeren gnoj je apno vsebujoči kompost ali dobro ulpžan in strohnjenl hlevski gnoj. Za zimsko uporabo spravimo zeiišća tik pred cvetenjem. Predolgo ne smemo odlašati, ker ficer izgube disavnlce mnogo svojega prijetnega duha ln okusa. Avgnsta lahko vsadimo nekaj rastlinic za zimo v lonce in jih postavimo na svetla kuhinjska okna. Saditev večletnih dlsavnlh zelišč opravimo v avgustu ln septembru. Enako je ta Sas najbolj primeren za delitev stare, šib. rastlin. Po saditvi pokrijemo zemljo med rastlinami s strohnjenim gnojem Nanovo posajene rastline zavarujemo preo. mrz^n z rahlo odejo Iz smrekovih velJc. 7*-> tnanISo eospedinjstvo zadostuje od večletnih dl& nic le nekaj rastlin. Enol.-tne pa sadim in sejemo vsako leto n&Jmanj enkrat deloma na grede, ali pa e ople grcr;r> [n inoce in -jib nato, ko so se dovolj okre] le, presadimo. Večletna d: a zeMšča Mr "Vtna disavna zelišča prištevamo Sajbel aii kaduljo, pehtran. špansko kre» buljico. Isop, zimski majaron. timijan, sladki janež, keperc, vinsko rutico in žl cnik. Sajbelj ali kadulja je okoli 30 cm viseka rastlina ki jo mnogi zaradi njene nizke rasti uporabljajo za zamejitve vrtnih poti. Kadulja ljubi solnce ln zemljo, v kateri je mnogo apna. Razmnožujemo jo s semenjem, petaknjenc; ali pa tudi z delitvijo Prhtran ni naklonjen večkratnemu presajanju, će je pa potrebno, ga opravimo pomladi ali konec avgusta, da imajo rastline pred zimo se dovolj časa za trdno ukereninjenje. Vzgojimo ga Iz semena, o potaknjenci in korenikami, ki smo jih dobili s tem. da smo starejše grme raztrgali. Semenska množitev ne daje vedno najboljše direMh rastlin. Zato je primernejše, če ga razmnožimo s koreninami. Grmiče razdelimo vsako četrto ali peto leto. Jeseni perožemo grm do višine 12 do 15 cm in ga pokrijemo s strohnjenim gnojem. Za zimsko uporabo režemo pehtran predno cveti in ga nato posušimo. ftpan^ka ali sladka krebu!jlca raste na svojem prvotnem mestu dve do tri lola. Kakor običajna vrtna krebuljlca ljubi hranljivo zemljo in nekoliko senčno lego. Se-jemo jo jeseni na prosto v vrstah. Rastlinice, ki poženejo pomladi, presadimo 30 do 40 cm narazen. Jeseni pognojimo gredico s strohnjenim hlevskim gnojem ln pred nastopom zime pokrijemo rastline s smrekovimi vejami. isop ie zelo prijetna dlšavnlca m centjo gospodinje posebno mlade poganjke. Isop upoiab!j^jo nekateri vrtnarji tudi za z«*-mejltev vrtmh pofi. Za nje?a Je primerna vsaka ne premrzla in ne premokra zemlja. Bejemo ga jeseni ali sp->mladi na prosto. Ko so rastline dovolj močne, jih presadimo v razdalji 20 do 25 cm na njihov stalni •prostor. Od aprila naprej ga lahko razmnožujemo s potaknjenci m z drlltvljo. Zimski majaron je priporočljiv le tam. kjer je potreba po majaronu zelo majhna in se vsakoletiie setev in gojitev poletnega majaron a ne »zplaf-a. Zimski majaron je zc!o nizke lasti, zdi se. kakor da se plazi po remiji Mraz mu ne Škoduje in ga lahko vso zimo režemo. Sejemo ga marca do apuln v lonce a'i v toplo gredo. Ko se rastline kr- pko razvijejo, jih presadimo na prosto v razdalji 15 do 20 cm. Zimski ma-Jaron r a zmn~ kujemo uajootjae v deiitvijc in potaknjenci. Timijan lahko ostane tri leta na istem prostoru. Gojimo ga tako, ka'-or zimski majaron. Sejemo ga pa lahk. \ idi jeseni in spomladi na prosto. Pomladna setev je nekoliko bolj pozno uporabna #Ce že razpolagamo z rastlinami, jih lahko v zgodnji jeseni ali spomladi delimo in tako pomnožimo njih Število Timijan nabiramo vse leto. Koprr nU komarček zraste zelo visoko, celo do 1.50 do 2 m. V vrtu ga gejimo dve vrsti, in sicer navadni kapre in sladki bo-lognski. Navadni kopre raste povsod brez posebne nege, medtem ko .sladki bolognski kopre zahteva toplejšo lego in pozimi nekoliko zaščite. Kopre ljubi splošno zelo hranljivo globoko plodno ln zelo mekro zemljo. Sejemo ga jeseni ali spomladi in sicer v vrste 30 cm narazen. Za navadni kopre zadostuje za rastline razdalja 15 cm, za bolognskega pa 20 do 30 cm. TLaStrek ima zelo prijeten okus. Rastline zahtevajo dobro razrahljano in hranilnih snovi polno zemljo. Razmnožujemo ga taKo, da raztrgamo korenike. Seme moramo čin prej posejati, ker izgubi kmalu svojo kaljivost. Sladki janež je nizke rasti ln splošno znr.n. Cvetna stebla kmalu porežemo, da p® pokvarijo izgled; lepe nizke rasti. Janež je zelo skromen in se zadovolji tudi z najh^H mrSavo roml-o Sejemo ga jeseni ali spomladi takoj na prosto. Rastline kasneje razredčimo na razdaljo 20 do 25 cm. Vinsko rutien sejemo spomladi ali jeseni takoj na prosto. Kasneje jo razmnožujemo z delitvijo. Za zimsko uporabo vsadimo nekaj rastlin v lonce, ki jih postavimo na kuhinjska okna. Zllčnlk gojimo kot eno ali dvoletno rastlino Sejemo 2*a od julija do septembra ali od aprila do maja v vrste, ki so 2v cm narazen. Rastlinice kasneje razredčimo na 10 cm razdaljo, žhčnik ljubi hranljivo zemljo. Seme zelo počasi kali, včasi požene Sele po 4 do 6 tednih. Zato je primerno, če ga pred setvijo nakalimo, ah pa da zemljo, v katero smo ga sejali, stalno dobro zalivamo. Eno!etna i'šama ze'Jšča Med enoletna dlšavna zelišča prištevamo poletni majaron, Setraj, Koper vrtno tre-buljico, portulak, borago in baziliko. Poletni majaron sejemo spomladi v toplo gredo, v lonce ali pa tudi takoj na prosto. Seme po setvi le malenkost pokrijemo z zemljo, ki naj bo vedno enakomerno mokra. Rastline nasadimo v rahlo, ne premokro zemljo. Ljubi solnčno lego. ftetraj lahko sejemo že jeseni, sicer pa v marcu ln aprilu. Kasneje razred*'mo rastline toliko, da je med njimi 10 cm razdalje. Ce pustimo seme dozoreti na rastlinah sp natv**č*Vr n| s*»m za.^eie Orobro seme. ki ga sejemo takoj na prosto, ne pokrijemo z zemljo, temveč ga samo močno potlačimo. Za zimska uporabo porezemo nekaj rastlin pred ali med cvetenjem in jih posušimo. Koper lahko sejemo že jeseni na prosto ali v začetku marca. č"e je koper enkrat rasel v vrtu. se vedno razseje sam. Mlade rastline razredčimo na razdaljo 5 do 10 cm. da jih tako dalj časa ohranimo sveže. Vrtna k n-bulji ca spada med najpriljub-Ijenejša dišavna zelišča. Dragocena je zlasti, dokler je še mlada: zato jo pogosto sejemo. Sejemo jo takoj na prosto od marca do začetka novembra v vrste ali povprek. Za zimsko uporabo sejemo krebulji-co v majhne zaboje, skodele ali lonce, ki jih Imamo na kuhinjskem cknu. Krebu-ljica uspeva v vsaki zemlji, ljubi pa izdatno gnojenje. V suši jo je treba dobro za-iivatl. ker ohranimo liste le tako sočne in zol-^nc. Poleti jo sejemo v zasenčene gredico. Portulek često pripravljajo kot špinačo. V ta namen je uporaben samo. dokler je mlad in ga moramo vsak mesec sejati znova. Prvo setev opravimo od srede marca do začetka aprila v toplo gredo. Rastlinice presadimo na presto, ko ni več nevarnosti, da bi pozeble. ali da bi jih pomorila slana. Portulak se rad sam zaseje. če pustimo, da nekaj rastlin napravi semena Boraga je diSavnlca, ki jo sejemo spomladi takoj na prosto. Kasneje rastline razredčimo. Za majhno gospodinjstvo zadostuje nekaj rastlin. Bazilike je več vrst; z velikimi ln majhnimi listi. V kuhinji se je uporablja već velikolistnate. ki jo lahko gojimo tudi v loncih, ker raste gosto in nizko in se razvije v okrogel grmiček. Bazilika ljubi solnčno ln humozno zemljo. Sejemo jo konec marca ln v začetku aprila v topU> gredo ali lonce. Dovolj koristnih navodil 2a gojitev d!— šavnic boste naši! tudi v Humekovi knjigi sDomači vrt«. Pisec cbrevnava v njel "tudi še nekaj drugih dišavnic, ki jih mi nismo ur oštevali. Pogovori s čitatelji M*?ž Je tobak?.* • • »Čitala sem tožbe zakoncev nad težavami v zakonu; zopet smo slišali staro pesem: če toži nad nesrečnim zal;onom ln zavoženim ž vi jen jem žena. je vsega kriv mož; če se pritožuje mož, je seveda on nesebično, pohlevno, predobro bitje, žrtev ženske lokavosti, zlobe, sebičnosti ali neumnosti. Ali naj bom nepristranska ja^ ko si tako vroče želim, da bi s: olajša.a srce? Rada sicer priznam, da ni?^m vzorna žena. vendar mislim, da je nadarjenost za zakonsko življenje zelo redka in da td mnogo več boljših žen od mene Priznavam tudi, da sem bila kot dekle velik« p ris m od a. kakor menda vsa naivna dekleta, ki sanjajo o zakonu. Zakonskega življenja si s cer nisem s'.jkala. vendar sena pričakovala v njem neznana nebesa. Dekleta pričakujejo, da bo zakon?ko življene takšno, kakršno se označuje z besedami: mož ženo nosi na rokah V resnici je seveda vse malo drugače. Vendar nisem bila posebno razočarana; če je dekle naivno pred zakonom, se kot žena v zakonu najbrž prej sprijazni s stvarnostjo kakor mož Mož me res ni nosil na rokah, saj ni nosil niti kuriva iz kleti v kuhinjo, kar se mi je nekaj časa zdelo tako strašno težko - Ni bil nikdar prliznjenec in dovolj sem ga ljubila, ne da bi mi dvoril Zdelo se mi je vse prav na moiem možičku: mlada žena menda ljubi tudi moževe napake Moram se tudi pohvaliti* Nalbrž sem izjema med ženskami, ker mrz'm jeziknnje. zato se pa tudi nisem skorai nikdar spozab^a. da bi se spustila z možem v prerekanje Najin zakon bi torej lahko prištevali med srečne, zlasti 5e. ker imava ljubkega otroka in živela sva vsa i do-le j v urejenih razmerah V življenju je pa vsaj en »toda« ■ . - Toda moi mož je strasten kadilec! Nesreča? Ali je morda sam k?d:l?c? Ne. ka-fatat *a a ne le.ncsreča! Tega ne trdim ld tega. ker se ne prištevam med dame. ,v ji vdajajo tobakarski strasti kakor stare c",?'nke. Da 2 rr»* bjdo morda oči- tale, da sem brez čuta za eleganco, da ?cm ostanek prejšnjega stoletja ter da ne razumom »duha modernega časa«; vendar ne morem drugače* nikdar se ne morem otresti občutka, da vidim pokvarjeno, duševno ter čustveno neuravnovešeno, cinično žensko, k<> sprevidim. da je kadilka. Ne trdim, da mi to pravi »žerr.rka intuicija«: bodi kakor koli. kadilk ne morem spoštovati, nekaj nezdravega je v njih. Kljub temu pa ne mečern v en koš kadilk in kadilcev. Če kadi moški, se mi to vendar ne zdi tako nenavadno. Naj nagasim: Nisem tako zagrizena naspiotnica teoakar-stva. da bi moškim ne privoščila zmernega kajenja. Vendar bi pa rada napovedala :ašan.ie nekadilcev. Ali lahko odvadite moža kajenja? V zakonu je žena porfolto vremogV-na. n .7di se. da se kajenja vendar m'•ra odvaditi kadilec sam; pomof pri tem mu je p** lahko koristna V-i kadilci, ki so se odvadili kajenia. pravico, da ?e tobvcu lah co •dpove vsakdo, kdor ima dovoli re?en ra. men ter močno voljo in nihčfl IQ n kesa, kdor se je ođvađi] totalru — kar je najbrž najmočnejše orožje proti tobaka:>tvu. iu**žank;a št. 22 Besede pomenijo iTodora\iio; l. l.ubljanski okraj 8. grSki >tok, pred kater-.m je bila 1. 480 pred Kr pomorska bitka med Grki in Peržani 16 časnjkarke poročevalke, 18 prv ne, po-^etk . počela. 20. rajski vrt. ang'.eški zu-ianji mini. ter. 21 nejasne, nečiste. 22 ko-;:Čina ma rjša od celote. 23 galij. 2t za-^ar. van. zagotovljen, 28. veznik. 29 pre-nikat: se. 30. Krat.ca za aksdemak' na^i.-v 32. zemljep'sni p^jem. 33. Jragccen kamen 25. sredi lipe. 36. suha živalska krm j. 39. aiaček, na katerem je na dnu morja on1--rjCna ladja (množ.). 41 hodn ki v rudni-cih. 43. občina v Slov. goricah pri Mar*-joru. 45. italijanski predlog, 46. francosko mesto, pri katerem lo bil. 1. 1871 Francozi poraženi, 47. kovinski bar meter, 48. p - li-:ično-upravna ereta v bivši Jugoslavr.'. Navpično: 1. knezova žena ali biižnja .orodnica, 2. reka v jjžni Franc ji. 3. lat»n-ikj pozdrav 4 znbavišče, 5. osebni zaimek 6. naselb ne. kraji, 7. p-jtok Urala, 3. povratni zaimek. 9. moško ime. 10 pevski ^las, 11. redovnika 12. označbe, n.izivi. 13. n kaimca, 14 največje ger^vje na svetu, 15. skupina otokov na D-djnem vzhodu, IT. ; neu miljen. krvoločen. 13 piemiea. ki ».'Se obod kroga 21 domačn ž. t] (deminur.i\)f 25. zač neno, 26 pogosti beseda v imen h hotelov, 27. zver 31 hribi planine 33. rek* v srednji Italiji. 34. vo;a5k prtljažni vo-z vi. 37 veznik 38 rimska Številka 7. 40. častiti gospod, duhovnik (it ) 42. pesero, 44. Ancona, 46 oblika pomožnega glagola, REŠITEV KRIŽANKE ST. 21. Vodoravno: 1. Bug. 4. Sava. T. kaki. 10 soja. 13 Rače. 15 Ebro. 17 Lika, 19. Er. 20 la. 21 eter. 23 osni. 25 rde«. 27. Ilet. 29 Kart, 31 reji. 33 ras. 35 lani. 37 oaza 39 Amon. 41 ara. 43 Irak. 45. Lvov. 47 Samo, 49. anal, 50. Sara. 51. baza, 52. il. Navpično: 2. Ural. 3. Ga. 4. set. ft. Vera. 6 ab 7 kos. 8 Klio. 9 ii. 10 sad, 11. ječa. 12. ar. 14. četa, 16. rosa. Ig, Krim. 20 Lima. 22 emir. 24. nrav, 26. Ena, 28 elan. 30 roka 32 Java, 34 stol, 36. Nil. 38. zla, 40. osa, 42. Ra, 44. Aa, 46. Ob, 48. mL J. o. curvvood: 44 ahamova polja ROMAN Potem se je obrnil k Jcemsu in nadaljeval: »Slišal ai! Poberi svoje puščice in jih spravi za sovražnike Senekov!« Tonijeti pa je rekel: »Zdaj si Srebrna peta. To je bila moja h M, a je umrla.« Niti ko je tako govoril, ni kazal ponosni indijanski glavar nikake vznemirjenosti, in trde črte njegovega obličja se niso niti za trt .u 2k ubla::ile. Obrnil (K je, ne da bi kaj dodal, in stopil svojemu krdelu na čelo, višji od vseh in nalikujoč pošasti z razdejanim obrazom, hkratu pa v slehernem gibu poln kraljevskega dostojanstva. Vojščaki so brez besede Stopili vsak na svoje mesto. Dva sta steicla naprej, kakor psa. da bi razgledala pot, dva sts ostala za zadnjo stražo, in spet dva sta se oddaljila vsak na avojo stran, da bi varovala četico presenečenj z boka. šindas je poslal enega izmed rdtćekožcev, naj pobere puščice, med tem ko je drug voišč^k privezal Jeemsu, čeprav se je branil, skalp ubitega belca pa pas. In sredi vrste voiSčakov je stoo-Oa mlado dekle, ki so se ji sonlčni z*rki odbijali na dol«nh črnih kitah; rdečica ti je oblivala lica, ko je štela za seboj korake ljubljenega moža. Pes je šepal za njima, XVI Tonijeta ni bila niti prestraSena, niti se ni čudila. V vnanjosti teh Indijancev je bilo nekaj, kar jo je navdajalo z zaupanjem: mačja gibkost njihovih teles, njih krepke mišice, njih ponosna, pazljiva drža ter njih hoja, tiha in nagla, kakor je hoja zveri na lovu In Jeems je bil ves podoben tem prebivalcem goščav! Prav ta divja lepota in neprisijenost je bila tioto, kar je že od začetka ljubile- v njem, z ljubeznijo . navdušenjem, ki se je šele kasneje, pod vplivom materinega hujskanja, dozdevno izpremenilo v sovraštvo. Zdaj se ji je zdelo nemogoče, da bi ga bila kdaj skušala sovražiti, kajti zavedala se je. da ga ljubi že od tistega dne. ko ga je videla nemega in prebledelega spričo žalitve Pavla Tacha. Obuta v mokasine, je zdaj kar dobro hodila. Ni bila tako šibka, kakor je nemara mislil Jeems, ko ga je skušala dohajati v svojih raztrganih visoko-petih Čeveljčkih. Njeno vitko telo je bilo kr pko in gibčno, oči žive. korak varen. Sindas. ki se je časih vrnil s čeia vrste nazaj, da je nadzoroval ljudi in gledal, ali gre vse po redu, jo je z zadoščenjem opazoval, kako lahkotno dohaja prednjake. Enkrat se je približa* Jeemsu in s pritajen: i glasom izpre-govoril z njim nekaj bese 1 Tudi Kolo je bil videti nekam izpremenjenn. odkar je bil spet tovariš omrž^nih rdečekožcev. Sindas ie bil šenastemu psu prijazen in ga je večkrat raMo rjobožal po trani. Toda Šindas mu je bil rekel »Zdaj imam več ipanja. ker dobro in z lahkoto hodi. Držati se mora; kajti če se zgrudi, jo Tajaoga ubije, akoravno jo j 3 izbral za namestnico Srebrni peti. t Indijanci so hodili že od zore; opoldne so se ustavili, da zaužijejo pivi obed, preprost, kakršen se spodobi krepkim mežem, ki so razen redkih slav-nostih, le malo jedli n so prav tej navadi pripisovali svojo nenavadno odpornost. Vsak vojščak je vz^l iz svoje vreče pest zmletega žita, pomešanega z zdrobljenim grahom in posušenimi jarroiami, ter jo počasi pojedel. Tonijeta. ki je bila že od malega vajena razkošja om kanih ljudi, ie ob pogledu na to od sile skromne jed ponudila Sindasn enega izmed obeh ja!>olk. la ju je bila dobila od Jeemsa Mladi vojščak je Jeemsu nekaj rekel, in ta je prevedel njegove besede takole: »šindas se ti zahvaljuje, Tonijeta. pravi pa, ds ne bi mo^el dobro hoditi, če bi jedel več. 6upanćić — £a Narodno UftU&rao Fran Jeras — 2a inseratnj de; tie^a. Lmtaonn? voičir Vs» v ^jutjljanj