rum.TUKP
Največji slovenski dnevnik t Združenih državah.
Velja m celo leto.......-..$6.00
Za pol leta............*,..$3.0t
Z« Hew York celo leto.....$7.00
Za inozemstvo celo leto____$7.00
Vfi WT AUTHOKHKP IT TMM tUt Of OOJOMB C lflT. (ttimilT THB POST OFFIOT OF NEW YORK. H. T. By Orfrf a« the	jl B. Bgrleson, F. M. Gen.
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
Tli« largest Slovenian Daily in the United States
Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 19" 75,000 Readers. H
TELEFON:	2876 00RTLAKDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, al the Poet Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT«
NO. 82.	— ŠTEV, 82.	44 NEW YORK, FRIDAY, APRIL 8, 1921. — PETEK, 8. APRILA, 1921.	VOLUME xxnr — LETNIK xxix.
VEG DELAVCEV JE NEZAPOSUENIH
TEKOM MESECA 3*SE JE NEZAPOSLENOST ZELO POVE-OALA IN TO KLJUB IZBOLJŠANJU V GOTOVIH INDUSTRIJSKIH PANOGAH.
Washington, D. C. 7. aprila. — Kljub obnovljeni delavnosti v avtomobilskih napravah ter zopetnemu pričetkn delovanja v trčh ali štirih nadaljnih 'ndu&trijah, je industrij al na nezaposlenost v Združenih državah rasla še naprej tekom, meseca marca, soglasno s ft;itistikaini delavskega depart nieaita. Iz vseh sekcij pa poročajo zvezni agenti o povečanem zaposlen ju na farmah, čeprav se ni moglo ugotoviti dejanskega števila ljudi, zaposlenih na tak način.
Department je naše!, da je imelo 1424 industrij al ni h naprav, ki imajo navadno zaposlenih vedno po več kot 500 mož, dne 31. marca tekočemu leta zaposlenih 1.587.786 delavcev proti 1.612.611 delavcev zaposlenih dne 28. februarja, kar pomenja zmanjšanje za en odstotek in pol.
Največji odstotek povečanja nezaposlenosti tekom preteklega meseca je bilo pripise vati prekinjen ju obratovanja v jeklarskih in zelezninarskih industrijah in poleg tega so zaznamovale padec še nadaljne industrije. Izmeti 65 mest in industrijalnih središč, iz katerih so prišla poročila, jih je 44 kazalo povečano nezaposlenost, do-č.'m je bilo zmanjšanje nezaposlenosti opaziti v 21 krajih ali industrija! ni h središčih.
Detroit, kjer je bilo 25.600 delavcev nanovo zaposlenih v avtomobilski industriji tekom meseca marca, je kazal najbolj ugoden po-1 »žaj, d očim je bilo v pittsburškem okraju koncem marca nad 12.000 manj delavcev zaposlenih kot koncem februarja in to radi skrčenja obratovanja v jeklarski in železninarski industriji.
OGRSKI KABINET
JE RESIGNIRAL
Bivši avstrijski cesar Karol je zopet v starem zavetišču. — Ljudje se ne brigajo zanj.
HARDINGOV NAČRT ZA ZVEZO NARODOV
STAVKA ANGLEŠKIH MAJNARJEV SE ŠIRI
SOVJETNA POLITIKA SE NI IZPREMENILA
KAPITAN AMERIŠKE INTELIGENČNE SLUŽBE IZJAVLJA, DA SO VSA POROČILA GLEDE IZPREOBRNENJA BOLJŠE VI-
KOV NERESNIČNA.
Poro.'ila iz Rusije, da je boljševizem izprcmenil svoj značaj, češ, da je postal bolj konservativen, so neresnična, — soglasno z izjavo kapitana Hti^h R. Martina, člana ameriške armadne inteligenčne tajne službe, ki je pripovedoval o svojih doživljajih kot špijon v
Ensiji.
—	Rečem vam, — je rekel, — da se bo boljševizem izpremenil
te<laj. ko bo padel. Kadar pričenja Lenin izpreminjati svojo politiko komunizma, ve boljše kot kateri drugi človek, da pomenja to samomor. On pa ni take vrste človek, da bi izvršil samomor.
Kenzaeijonalna razkritja glede razmer v Ruriji sta podala kapitan Martin ter Sir Paol Dukes, član angleške ta.ine službe, ki je služil v boljševiški armadi.
Vztrajanje Lenina in Troekija v moči sta pripisovala ta dva človeka, ki poznata Rusijo odznotraj, različnim vzrokom, med katerimi J*" tudi kontroliranje živil in kuriva od strani sovjetskih oblasti. — V sled tega dejstva je tem oblastim mogoče izstradati ter prezebsti do smrti vse nezadovoljneže. Sovjeti imajo nadalje navado jemati žene in otroke kot tabre ter prisiliti s tem možke prctirevolucijonar^-ntga značaja, da prisežejo na zastavo boljševizma. Nadaljni faktor je strah Rusov v splošnem, da bi uspešna protirevolueija prinesla v deželo inozemske armade in inozemsko kontrolo, in strah kmetov, da bi sr» vrnilo zemjlo prejšnjim veleposestnikom, če bi izginil komunizem.
Kapitan Martin je rekel, da so v eni sami oičini_ aretirali tristo žensk in deklic ter jih odvedli v drugo stran dežele kot talce. Prebi-\aiee se je obvestilo, da se bo vse te ženske m asa k ribalo, če bo prišlo v dotični občini do proti-revolueijonarnega gibanja.]
—	Teror! — je vzkliknil. — V onih dneh smo/ videli, kako so boljševiške strojne puške kosile možke, ženske in celo otroke kot da S t. trava in to le raditejra, ker s niso hoteli podvreči sistemu, ki gloda na srcu civilizacije. (To je pač pretirano).
—- Hočem vam povedati, da Rusija danes umira, da je industrija izginila, ker je boljševizem uničil individualno incijativo ter o-sebno ambicijo. I^e na en način je mogoče rekonstruirati Rusijo in sicer s padeem komunizma.
—	Te se hoče Lenin podati, kot vam hočejo vbiti v glavo gotovi 1 jmlje, — mu je treba storiti le en korak, — namreč zopet uveljaviti privatno lastnino. — Boljševiški sistem propagande obstoja v tem, da se izpreobrača, kjer je izpreobrnenje mogoče in da se ustvari začudenje, kjer ni megoče izpreobrniti.
—	Boljševikom se je posrečilo spraviti cli ameriški narod v začudenje, — je rekel kapitan Martin.
—	Boljševiški zakonik o pravici in krivici obstoja iz dveh preprostih stavkov. K^r je ugodno za boljševizem, je pravično, in kar ;»e neugodno, je kri vično. Boljševizem ni nikak ruski eksperiment, temveč ndejst vovanje doktrin internaeijonalizmn.
—	Boljševizem priznava, — je rekel nadalje kapitan, _ da ne
nore živeti v Rusiji sami. Priznava, da mora pasti tudi v Rusiji, če ne bo mogel razširiti svojih doktrin po vsem svetu ter uvdjavti svetovno sovjetsko republiko.
—	Nobenega pojma nimate o delu, katero vrši danes ravno tukaj. Neki boljševiški uradnik mi je povedal na mojem zadnjem potovanju v Moskvo, da imajo le en motiv v mislih in da je to uničenje vseh organiziranih vlad ter uvHjavljenje svetovne sovjetske republike.
—	Ali mi hočete s tem reči, da boste skušali uničiti mojo vladof — ga je vprašal kapitan.
' — Jaz vam ne re-em, da bomo skušali storiti to, temveč vam
povem v obraz, da bomo to tudi storili. Uničili ^as bomo od znotraj, prav kot smo uničili Rusijo od znotraj
—	Smejal Rem se m tu a se nisem še nadalje smejal, ko sem se vrnil v to deželo ter videl, kaj delajo.
Sir Paul Dukes, ki je bil vzgojen v Rusiji ter vsled tega idealno usposobljen za špijonsko delo, je opisal delovanje izvanredne komisije, k »onemogoči proti-revoleije s tem, da vnaprej spravi s poti vse osumljence.
—	Možje, ki stoje na čelu te komisije, so moije iz kamna, — je rekel. — Možje, ki niso imeli nikdar srca, ki so prepojeni s čustvi ogorčenja in sovraštva in katere navdaja neugasljiva žeja po osveti radi krivic, resničnih ali namišljenih, katere so morali pretrpeti v preteklosti.	^
I iv an redni komisiji stoji na strani velika armada spijonov, med katerimi jih je mnogo, ki so preje pripadali carjevi tajni policiji. — Boljieviki pa go biii najbolj spešn v tem, da so preprečili prihajanje novic glede resničnega položaja iz Rosi je v inozemstvo
—	Nobena novica ne sme biti priobčena, če ni cenzurirana in
Washington, D. C., 7. aprila. — Tekom enega meseca bo justični department ponovno priporočil predsedniku Rardingu, naj izpusti iz ječe znanega socialističnega voditelja Debsa, ki je bil obsojen na deseletno kazen zastran prekršitve špionažne postave.
MAČKA DOJI MIŠKO. ..
Budimpešta, Madžarsko, 7. apr. Ministrstvo, kateremu je naeelo-val grof Tele k i, je odstopilo.
Lucern, Švica, 7. aprila. — Bivši avstrijski cesar Karol, ki se je po ponesrečenem poskusu, da zavlada Madžarski, vrnil sem, se je s svojo družino preselil v oni ho-ti, kjer je stanoval grški kraljevski par tekom svojega izgnanstva.
Onemu hotelu pravijo ljudje zavetišče kraljev in cesarjev".
Švicarska v?ada mu je le pod tem pogojem dovolila povratek,< da ne bo v bodoče nikdar več in-trigiral ter na bo podpiral nobene propagande, koje cilj bi spraviti ga znova na prestol.
V Washington namerava pozvati Ministrskemu predsedniku se ni
zastopnike vseh držav--Nemčija posrečilo dovesti do premirja te-
bo zastopana na konferenci. i kom pogajanj. — Trojna zveza.
NADAUNO POGLAVJE 0 LAŽMMZACIJI
5
B1JSTIJALNA POŽTVIN JEN OST PREBIVALCEV AMERIŠKEGA JUGA. — ZVERINSKI UMORI ČRNCEV TVORIJO ČRN MADEŽ NA CIVILIZACIJI AMERIKE.
Washington, D. C., 7. aprila, j London, Anglija, 7. aprila. — Predsednik Harding namerava v (Narodna unija. železničarjev je najkrajšem t asu pozvati vse dr- danes soglasno sklenila podpira-žave, naj pošijejo svoje zastopni-Jti prčmogarje v njih stavki.
k«, na konferenco v Washington.| London, Anglija. 7. aprila. — moriti svojih plemenskih bratov, toda je imel velik strah pred \Yil-P oz val bo tudi Nemčijo, ki se Roditelji premogarske unije, ki Gamsom, kateri se je hotel iznebiti omenjenih črncev, ker se je bal
Covington, Ga., 7. aprila. — Strah za svoje lastno življenje je bil tisti motiv, ki je prisilil Clyde Manninga, preddeJavca ali for-mana na Williams plantaži, da je pomagal umoriti enajst delaveev-črneev, zaposlenih na isti plantaži, kjer je bil on preddelavec. Tako j< izjavil Manning, k: je sam črnec, sodnikom in porotnikom pred tukajšnjim sodiščem.
Manning je pri zaslišanju izjavil, da ni red moril ali pomagal
i.
in Italijo.
Iz kantona Lucern ne sme ni- jo je naslovil drž. tajnik Hughes kamor. Tudi s časnikarskimi po-'na Anglijo, Francijo, Japonsko ročevalci mu ni dovoljeno govoriti.
Karol se ne bo preselil na Špansko, ker mu v Švici preveč ugaja. V prvi vrsti je podnebje izvan-redno ugodno in švicarske šole so tudi jako dobre za vzgojo otrok.
Karol in Cita sta vsak dan v cerkvi pri maši. Na videz sta zdrava, izgledata pa jako utrujena. V mestu jc le malo tujcev. Ci-
GRŠKI KRALJ HOČE VEČ PLAČE.
poglavitnih tlog.
KAJ BO Z DEBSOM?
Voditelji premogarske bo najbrže konference udeležila.se posretcvali danes zjutraj z Pri tej priliki se bo razpravljalo ^ministrskim predsednikom Lloyd o odškodnini, ki jo ima plačati j Georgem, nis.> hoteli izdati na nemška država, o poravnavi dol- pumpače in inžinirje v preinogov-gov, ki jih dolgujejo zavezniki nikih povelja, naj pričnejo zopet Združenim dtžavam, o valutnem /. delom, dok'er se vrše pogajanja vpraSanju ter mednarodni trgo-1*. lastniki premogovnikov. Posle-vini. Ta načrt je prvi korak k'diea tega odpora od strani zastop-stanovitvi zveze narodov, ki bi nikov premogarjv je bila, da se se bistveno razlikovala od Lige, danes ne bo vršila konferenca med bil katero je v stan ovil Wilson.	|zastopniki delavcev ter onimi de-
Ta načrt je posledica note, ki lodajalcev.
Poročila iz številnih premogar-skih središč izjavljajo, da so zavzeli stavkujoči premogarji bolj bojevito stališče napram prostovoljcem, ki so zaposleni s tem, da zadrže vodo iz raznih premogovnikov. V Številnih slučajih so se stavkarji poslužili nasilja. V nekem majhnem kraju na Škotskem so vrgli stavkarji tri bombe, v namenu, da prestrašijo delavce, a pri tem ni bilo storjene nobene materijalne škode.
Novi nemii-i so izbruhnili tekom i pretekle noči v Cowdenbeath na Škotskem. Tekom nemirov se je razbilo razložbeno okno neke prodajalne in izjrredniki so odnesli VSe, K ti r .se ie nahajalo v izložbi. Konečno pa >e je policiji vendar posrečilo razpršiti ljudsko množico.
Danes zjutraj se je t\ikaj izjavljali, da imajo lastniki premogovnikov pripravljen nov načrt, tikajoč se plačilne lestvice, če bi prišli do nadaljnih pogajanj z de-
Atene, Grška, 7. aprila. — Kljub velikanski revščini, katero je opaziti me:l grškim narodom, se vendar izdaja velike svote v Atenah, kjer je vlada plačala vilno prebivalstvo se čisto nič ne'pred kratkim več sto tisoč drahem zmeni za bivštga avstrijskega via-'za poročno cerimonijo neke grške darja.	Iprincesinje, ki se je poročila z ru-
Dunaj, Avstrija, 7. aprila. —'munskim prestolonaslednikom. Odstopil je Ignac Seipel, vodja | Grški parlament je glasoval za krščansko-socijalne stranke, ki je to, da mora dobiti princesinja igral v avstrijski skupščini eno doto 300,000 drahem v grškem
Lewiston, Me. 7. aprila. — C. Dube, neki tukajšnji grocer, je bil zelo presenečen, ko je naši v nekem praznem sodu gnezdo svoje mačke, v katerem se je nahajala poleg treh mladih mačic tudi miš, za katero je stara mačka prav
tako skrbela kot za svoje mladi-»
ce.
EKSPLOZIJA DINAMITA.
Beattyville, Ky., 6. aprila. — V neki hiši Pittsburgh Coal Company v Harlanu je eksplodirala velika zaloga dinamita. Ranjen oziroma nsmreen ni bil nihče.
Važno za potnike.
Kdor Želi t bližnji bodočnosti potovati ▼ atari kraj, naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogočo dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski ali ameriiki potni list lahko potuje kadar koče.
Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in ieli potovati ▼ staro domovino, mn Se vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York.
V vsakem ozira ee obrnite ne tvrdko:
denarju ali približno .$60,000 v ameriškem denarju,
Kraljica-udcva Olga je dobivala po smrti kralja Aleksandra pl^čo 200,C00 drahem kot regen-tinja. Kralj Konstantin zahteva svoto sedem milijonov drahem za dobo svojega izgnanstva, ki jeijavci. Kljub temu pa se smatra in-trajalo tri leta in pol ter v bodo-ljnstrijalni položaj skrajno res-če vojnoj plačo ali štiri milijone jnim, kajti voditelji premogarjev
izjavljajo, da se bodo uslužbenci
drahem na leto, mesto dosedanjih dveh milijonov ali $400,000. (Ta banda je vseeno malo preveč predrzna. Ti ljudje se niso očividno ničesar naučili iz zadnje vojne, a vseh časov ni še konec in mogoče bodo v kratkem izginile še one drahme, 'ki sem nahajajo v njegovem nenasitnem žepu.)
BERLIN IN OPUSTOŠENO OZEMLJE.
pri sesalkah komaj vrnili na delo. čeprav bi jih k temu pozva lo unijsko vodstvo.
sodnih oblasti vsled svoje slabe vesti, ker je bil obtožen, da vladajo na njegovi plantaži peonažne razmere.
Manning je dejal:
—- Ti fantje (umorjeni črnci) mi niso ničesar prizadeli ter mi
niso bili v nobenem oziru napoti. Toda Mr. John je dejal:_ Gre za
tvoj vrat, ali pa za njihov!
Nesrečne zamorce je doletela njihova usoda kmalu potem, ko so pričele oblasti sumiti, da vladajo na \Villiam*ovi plantaži peonažne razmere. Glasom Manningove izjave je bilo še.st oseb, obteženih s kamenjem, živih potopljenih v reki. pet pa jih je bilo s sekiro ubitih ali ustreljenih.
Nato je črnec povedal o podrobnostih umora enajstih žrtev. Povedal je, kako je nesrečne črnce vrgel preko mostne ograje v re-1vO, pri katerem poslu mu je pomagal črnec Charlie Chisholnt, ki je bi! istotako zaposlen na Williamsovi plantaži. Izjavil je:
—	Peterson in Willie Prest in sta prosila za milost in skoro jokala, toda jaz in Charlie sva jih kljub temu zavalila preko ograje.
Te črnce, ki so bili posvečeni smrti, je odpeljal s farme Williams z avtomobilom in sicer pod pretvezo, da jih bo peljal na železniško postajo, kjer bodo lahko dobili vlak. ki jih bo odpeljal na njiho-. Ve	v Atlanto in Macon, odkoder jih je dobil Williams iz ta-
mošnjih zaporov, ko je prej plačal zanje določeno kazen.
Peterson in Presto«' sta bila glasom Manningove izjave zvezana skupaj za vrat z železno verigo ter obtežena z vrečo, v kateri se je nahajalo nekako sto funtov kamenja, potopljena v reki.
Obe žrtvi sta ime1 i tudi roke zvezane skupij z žico, in avtomobil, na katerem se ju J« odpeljalo, je vozil Williams.
Harry Price, neki drug črnec, ki je bil tudi z avtomobilom odpeljan k reki, je sam splezal na ojrrajo mostu ter skočil v vodo, ko jc izprevided, da zanj ni rešitve, ne usmiljenja. Glasom Manningove izjave je Price dejal:
—	Prosim vas, ne vrzito me v reko. ker bom sam skočil.
—	Tudi drugi so prosili. — je dejal Manning, — naj se jih ne iTŽe v reko, temveč naj se jim dovoli, da sami skočijo, tenia na njih prošnje se ni oziralo.
'RONA-'niso bili uveljavljeni med Mehiko
(in sovjetsko Rusijo in mehiška
jadministracija ni dosedaj imeno-
: I vala še nobenega mehiškega po-stari materi, tri hišne»slanika za Moskvo. Tilko se je iz_
j?.vilo večraj zvečer v tukajšnjem zunanjem uradu.
To ugotovilo je prišlo kot zanikanje vesti, ki so bile včeraj objavljene v nekem tukajšnjem političnem listu.
DVE STARI MATERI TA" MESTO.
Thayer, Kan., 7. aprila. Dve vala ^ nobenega mehiškega po-ovdoveli stan materi. tri	'
gospodinje, in ena dama, ki se v navadnem življenju peča s telefonom in brzojavom bodo imele v j naslednjem Iftu v svojih rokah
PANGERMANI V AVSTRIJI.
Berlin, Nemčija, 7. aprila. — Nemčija bo predložila zavezniškemu najvišjemu svetu posebne predloge za rekonstrukcijo opu-stoaenih ozemelj severne Francije v poslanici, katero se sestavlja sedaj in ko bo odposlana pred prvim majem.
Tako se je danes izvedelo iz ofi-cijelnega vira.
Poslanica bo ponovno dala izraza želji Nemčije, da vidi te pokrajine zopet rekonstruirane in to čim p reje mogoče ter bo v ta namen ponudila nemško pomoč tako glede kot materijala.
Ne odlašajte
ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in draga potrebna navodila na najstarejše in skuseno slovensko bančno podjetje:
FBAHX SAKSER STATE BANK
(potniški oddelek) 83 Cortimodt St., New York. H. Y
odobrena od vladne Mike. Isto velja glede informacij v inozemstvu. Kljub dejstvu, da se je ostali svet obdržalo v popolni nevednosti glede narodnih in ruskih gibanj v notranjosti Rusije, so se taka gibanja v resnici završila ter so prava proletarska gibanja.
— Velika bo naloga, katero bo morala izvesti Amerika in tndi moja lastna dežela pri restavraciji Rusije. Naučiti bo treba Rusijo, kako uporabiti ta veliki dar svobode, katero je izpustila za nekaj časa iz svojih rok. Jaz poznam maki narod ter vem, da bo iz srca hvalaien, če bo deležen tega pouka od strani Amerike in Anglije.
Pariz, Francija, 6. aprila. — V nekem sporočilu iz Curiha na list "L'lnformatien", ki izhaja tukaj, glasi, da so Pangermani ali Vsenemei v Avstriji pripravili vse potrebno za državni preobrat, pri katerem hočejo proklamirati spo-| jitev Avstrije z Nemčijo, ker domnevajo, da zavezniki niso v stanu preprečiti kaj takega.
blagor in gorie te občine, ki šteje 4000 ponižnih duš. Celi ženski tiket, ki se jc lotil volilne kampanje brez vsakega programa (to je bilo vsaj odkritosrčno, kajti ti programi itak nič ne veljajo), je zmagal pri včerajšnjih volitvah z voeino štirih proti eni.
Člani nove administracije vklju čujejo:
Policijski sodnik; — Mrs. Fo-re.srt, vdova, ki ima tri otroke in osem vnukov.
Župan: — Mrs. Hattle Brewster, vdova, ki ima štiri otroke in štiri vnuke.
Tudi celi občinski svet obstoja iz žensk. Sleherni član nove administracije ^e tudi aktivno sov-deležen pri poslih cerkvene občine.
DEVIŠKI POlUJlTVI v ISTRO, HA GORlfcKO XV
Isvrfeojemo denarna faplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po celi Istri, na Gariikem in tndi as Notranjskem, po ocemljn, ki je saaodeno po Italjanskl armadi.
VSeraj smo računali sa pofi Uatve itiljinakih lir po ilede&l ecnahj
50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
$ 2.80 % 6.00 $14.40
$23.00 $46.00
Vrednost denarjn sedaj ni stal na, meeaja ee vežkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mo goSe podati natančne eene vna peej.
IG račan—e p« eenl Istega dno, ko nam poslani dsnar dosp* v roke.
Denar nem je podati najbolj pc Domeetie Postal Money Order, aM pa New Tork Bank Draft
MEHIKA
IN SOVJETSKA SIJA.
RU-
Mexico City, Mehika, 7. nprila. Diplomatični odnošaji dosedaj Se
NOV NAČIN ŠPIONAŽE.
London, Anglija, 7. aprila. — Angleška vlada je naskrivaj razpostavila po mnogih irskih cerkvah in dvoranah diktafone, ki registrirajo vse, kar se v cerkvah oziroma v dvoranah govori. Rekorde potem preišče vojaška o-blast in arelira vse osebe, ki so izrekle kaJco besedo proti vladi.
ZDRAVSTVENO STANJE BIVŠE NEMŠKE CESARICE.
Dorn, Ilolaitdska, 7. aprila. — Zdravstveno stanje bivše, nemške eesarice, ki boleha že par mesecev na neki srčni bolezni, se ni izza petka čisto nič izpremenilo. Kljub temu, da je jako oslabela, ponoči dobro počiva.
ZANESLJIVO IN HITRO
i•' r Jf
md. • ■

otkrboje DENARNA IZPLAČILA T stari domovini In opravlja droga bančne podi
Frank Sakser State Bank
82 Girtlandt Street New York
Rojaki, poslažnjte so vsek zadevak te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100.000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega — MmK Frank Sakser, predsednik.
Vžeraj smo računali sa poiiljatve jngoelovanakik kron pO da* letih eenah:
300 kron .... $ 2.35	1,000 kron .... $ 7.50
400 kron----$ 3.10	5,000 kron____$37.25
500 kron----$ 3,85	10,000 kron____$74.00
Vrednost denar jn sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano ; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vnaprej. Mi račnnamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar do^4 e roke.__
nam Je poslati najbolj pa Daaisstffl Money Ordsf, aH H
Fnok Sakser Stab Bask
12 Gorilni! Strast, Rtv Yort


FENIAN DAILY) __ana Publish«* tor
SLOV 111 lO PUBLISHING COMFAJTY
la corporation!
PRANK IAKKH
LOUIS BENEDIK. Treasurer
Mac* of M Corttanttt
tka Corporation and Addr >f Manhattan.
"Glaa Naroaa" txtiaia vaafel ten
IMHlS
MM* of Above Off I c tor*: Now York City. N. Y.
nedelj in praznikov.
In Canada Za pol lota Za četrt lota
Za Now York za coio lat* za pol lot* •S.t* Za laoaamatvo za celo lot* yjo_za pal lata -
«7JO
•330 •740 SS.S0
LAS NARODA
<Voice *f the People) *ay except Sunday* aad H Subacrlptlon yearly MM
Advertleoment on aareemant
*3::»U po
mm do prlobCuJeJc. Denar pal a* blacovoll po-Monoy Order. Prt apremembl kraja naročnikov proatma. da *a AMD tudl preJlBio UnHK« naznani, da hltrej* najdemo naatovnlka,_'
LASNARODA
Borough of Manhattan. Now York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
Nota Združenih držav.
Vst- jo napeto pričakovalo, kako stališče bo zavzela Hardingova admuiistraeija z ozirom na eVrop«ke zadeve.
Wdelo ^e je sirvr, da Harding ne bo stopal po sledeh svojega prednika, ki I»i najr.ijše izroeil vse ameriške koncesije zaveznikom, odpovedal m- naši ča-ti in slavnim tradicijam, da botlo pa'Hardingo-\e In s^de tako Ohtre, kot s<» bile v resnici, j«* ]e malokdo slutil.
z1
Hardingova administracija je jasno povedala, da svečano za-vrai'a ver>aillsko mirovno pogotlbo, ki v svojem bistvu ni nič drugega k«>t cilj podlegatfiasilja, ter <la noče s sedanjo zavezniško politiko imeti not »enega posla.
Dolge mesere po vstopu Amerike v vojno, so imeli zavezniki v Ameriki oziroma v vVilsonu mogočnega zaveznika. Ud Amerike so dohiti vse. kar so hoteli. Amerika jim je »zvojevala vojno, Amerika jih je rešila pred izstradnnjeifr in Amerika jim je vrgla v naročje milijarde in milijone.
Tega je pa moralo biti enkrat konec. In končalo se je z odstopom Wilsona.
V zaveznikih pa vseeno ni ugasnilo vse upanje. Bogatega strica \ Ameriki mj š«* \edno smatrali za svojo največjo oporo. Mislili so sami pri sebi: Delali hoino kot se nam bo izljubilo. Stric sam bo pa i
M /J I JI C |L| A D rt A A Pf jaške oblasti, kajti bili so mnenja, da mora vse to pripadati njim. — " mm	W	t% lm W "	IVunci au* bili preveč zajJflSleui^da bi pričkaii, in.tako je ostala
stvar kot prej.
Bilo je v septembru 1917, ko je, oživotvorila Litvinska provizo-rično vlado ter imeno\ala svet, imenovan Tariba, s Smetano na čelu? haloga tega sveta je bila. pripraviti deželo za ljudsko vlado. V februarju naslednjega leta je prišla deklaracija neodvisnosti. V aprilu leta 1920 so bili prelim »nar ji za vršen i in vršile so se splošne volitve, da se izvoli predsedn.ka in poslansko zbornico, da se potrdi ustavo ter stopi pred svet kot prosta dežela.
Te volitvo pa so predstavljale največji dan, kar jib je doživela Litvinska.
To .ie bil dan, na katersga je čakal narod celih petsto let. Celih 95 odstotkov prebivalstva je oddalo svoje glasove.
Stari, bolni in ranjeni, vsi. ki so se mogli vleči na volišče, vsi, katere so morali nest i na liosilnieah, ker niso mogli stati na nogah, s- se pridružili mladim in močnim, da se vdeleže volitev. Možki in ženske, kajti ženske -majo natančno iste pravice v tej najmlajši republiki. Bita je ženski.-. Miss Petkyte, ki je predsedovala prvemu zasedanju ustavodajne skupščine, prva ženska na svetu, ki je kedaj predsedovala kakemu narodnemu parlamentu. Pet žensk je bilo izvoljenih v narodni parlament. Ženske pripadajo na Lit vinskem pro-lVsijam ter se jili spoštuje kot učiteljice in domcljubkinje. Številne se bore v vrstil ti guerila sil. ki vznemirjajo za vo ju joče armade ter pomagajo redni litvinski armadi, prav kot so se borile v ameriški revoluciji naše proste kompanije. Litvinska ustava je edina, katere ni bilo tr^ba amendirat:. da se je dalo ženskam volilno pravico.
Tekom vsega časa dočim se je ustvarjalo vlado ter združevalo narod, je šla vojna na vre j. Nemci so pobegniti, a mesto njih so prišli boljševilri. Za boljše vik i p<f so prišli Poljaki. Litvinska nima nika^ kih zalog razen topov in pušk, katere je odvzela Nemcem ali katere je kupila z denarjem, ki so ga poslali Litvinci, živeči v drugih deželah. Ženske po celi deželi so pričele presti m tkati, da so delale uniforme za svoje može. Tvornice so bile ali zaprte ali pa porušene. _
V sled tega se je potegnilo iz pozabljenih kotov stara vretena in izdelovalo se je blago, ira rezalo in šivalo v obleke. Za to pa je bilo treba časa in skozi ostro zimo, kot možje Wasliingtona v Valley Forge, so liodili vojaki majhne republike v cunjah t,-:- si zavijali noge°v kose platna. Nihče pa ni mrmral. Bili so končno prost narod. Litvinci imajo dve veliki strasti, — Litvinsko in vzgojo. — Vse za Litvinsko! — je priprost izraz njih vere in njih odločnosti. Temu reku se siedi do konca in čeprav pomenja smrt. Če pa hoče človek dobro služiti domovini, mu ne zadostuje le dobra volja, temveč mora imeti tudi znanje. Vlada je vsled lega vsepovsod odpr-11 šole, nastavila učitelje ter omogočila vsakemu pouk' Za Letsko stoji Litvinska najvišje glede pismenosti med vsemi deli prejšnje Rusije in to kljub temu, da si je Rusija na vse mogoče načine prizadevala onemogočiti vsak pouk ter obdržati deželo v nevednosti. Rusija ni dovoljevala niii knjig, niti listov. Kljub temu pa se je vtiho-tapljalo knjige iz Amerike. Skoro vsak kmet je znal citati v svojem lastnem prepovedanem jeziku ter tudi v ruskem in nemškem.
Manj kot šest milijonov ljudi je v deželi, ki obsega nekako šti-plačeval.	.	! rideset tisoč kvadratnih milj. Kot narod ni Litvinska stara še cela
\a povratek dolga ali na odplačevanje obresti seveda nihče ni tri leta. Princ ali kmet, ubog ali bogat, pa ima ie en ideaf, eno upalo islil.	rje in eno ljubezen, — Litvinsko. Mlado in staro, vsi so združeni v Te dni so poslali v Ameriko enega največjih prefriganeev, go-j velikem naporu, da obdrže, kar so si pridobili, namreč izpolnjenje spoda Viviania, misleč, da bo z dobro namazano besedo pregovoril uPanJ petstotih let.

\l;ulne kroge k nadaljni dobrotljivosti tei; nadaljnjemu prijatelj-
Toda vse je temeljito izpodletelo.
Predsednik Harding je potom svojega državnega tajnika, slavnega jurista llughesa, povedal Angliji, Franciji in Italiji kar jim
gre. — -l r« h	.
Slovenske
novice.
• 1«. jim jt /-.	n-Mi»rv», uu SO ur.au- ir	m zMovensicega J\aro<lnega Doma,! Poročil se je Jožef Vrček. dol>r<
le odloke tudi v imenu Združenih držav, dasiravno ni imela »kakor je bilo prvotno kupljeno,!poznani posestnik v newburskil i pri njih nobenega tozadevnega zastopnika, i:: :a časa, ko jetpopolnoma plačano in je lastnina krogih, z Marijo Zupet, ki je prec stil predsednik Wilson Pariz.	brez dolga. Začela se bo sedaj kratkim prišla iz starega kraja.
Cleveland, Ohio, j noga prelomljena tako, da so mu Sedaj je stavba in zemljišče morali kost obložiti s platami Povdsl jim je že znano resnico, da so delale te 4fžave sklepe in I Slovenskega Narodnega Doma,) Poročil se je Jožef Vrček, dobro
burških pred starega kraj
kampanja za nove delnice, da se'
prične Čimprej z gradnjo novega,	Lorain, Ohio. '
jmtrebuega poslopja.	| Splošno znani rojak Anton Ro-
Dne 7. aprila so dobili sledeči van. 1712 E. 31. St., je bil težko
rojaki državljanske.papirje: John poškodovan v tovarni The Thew
V jasnih besedah so izvedeli, da je v Ameriki Še vc 'no nekaj !*molu% Gustave Mustar, George Automatic Shovel Co. Noga um je
mm >eriNu" in ila se ga nova administracija v polni meri po-1, r*r'	Kushlan, John zmečkana. Odpeljan je bil v bol
^	b	j BelK»1 m Joseph Mišma*.
Šestletni Stanko Arko. 3588 E.
izvrševale Amerika bil zapu
Povedal jim je, <la so si na nepravičen njrčin rar.delilc stare nemške kolonije ter da je bila vsa njihova politika od sklenitve miru naprej politika iviuuopašnosti, hinavščine in zatiranja.
Evropski politiki stare šole so dobili od Amerike smrtonosen udarec.
mitnico jtv. Jožefa. Ponesrečeni rojak bi imel v kratkem poro-
hlužujf
Gospodje naj plaeajo prej svoje dolgove, potem naj p;: preki- 0. . , .. „	v	. -	--------—
.-i - • . .••	» i	i^1- Je »» -- ajinla povožen od čiti z Anirelo Jakonin hčerkV* Bnn
nejo z nami ves stik <u nuj se lotijo posteuega dela.	„ i	, .	« , k -»iigtio .idKupin. nceiKO sj>o-
, ,	i ♦ l ■	. i ♦ mi- i • -ttekega voza na vogalu Aetna Rd. štovanega rojaka Jakoviina Poro-
Amenka naj vosp«Mlari tukaj, oni pa tam. kot nujholi.se vedo 111T. . „ . XT	.	,^ J	1
i"1' moH Ave. Noga mu je zlom- ka se bo morala sedaj pač neko-i 1 jena.	jliko odložiti. Želimu mu skoraj-
Ker jo je pi>drl z avtomobilom <šnjega okrevanja.
znajo.
Nekaj o Litvincik
m
vlekel 50 vardov naprej po! Poročili so se: Mike Ostanek in tleli, toži Helen Kibort Steve Te-,Tilka ^laišek, Frank Rupnik in kača iz Bedforda na $50.000 od- Georgiana Matečie ter Ivovrenc
Keber in Jožefa Popek.
«ikodnine.
Poroeno dovoljenje sta dobila
Zaročila sta se Prank Ravnikar
Poljaki imecujejo Litvinee »e vedno pogane.
Pogane pa jih imenujejo raditeira. ker so se dolgo ^.^tetn, ko so Martin Štepie. 14910 Hale Ave.,I i« Marija Tomažič ie vsi drugi narodi prejeli krščanstvo, še vedno moUli k svojemu ^ iva„a Barbie.	Štorkija se je oglasila pri dru-
btaremu bogu Gromovniku. Pogane se jih imenuje rad nega, ker lit-! r^j^ A Novak mQ gt Clair žini Frank ^^ ; ^ vinski kmetje še danes spoštujejo grom. Se vedno verujejo, čeprav,Are ^^	^ ^J	^ )lčprko Pf) ^	■
nezavestno, da je boS vd.arja m groma na njih stran..	ljauje avtomobiloVi tires h(1 InialgiaVO rojak Jollll Primožič, kajti
tudi vse avto potrebščine.	|dobil je prvega sina, medtem ko
Peter Zgaga
Rojaki^se gotovo še ^pomitgujo, da so našli po zimi v 'razkošnem stanovanju mrtvega nekeira El-wella. kateri se je bil proslavil s tem, da je opravljal zakonske dolžnosti pri ''damah'' takozvane višje družbe.
* * *
V	njegovem stanovanju so našli vse polno pikantnih kosov ženske obleke, na njegovi toaletni mizi so bile stekleniciee parfuma in lončki mazil ter drugi predmeti za lepotičenje.
Možak je imel navado naličkati se in nalajčkati po vzorcu kralja Davida, predno se je podal na delo, ki je. bilo v zadnjih ietih njegova življenskn naloga.
* * *
No. in tega moža so našli nekega jutra mrtvega. Vse preiskovanje je bilo zaman. Morda vsled tega, ker je bil umor res rafini-rano izvršen, mogoče pa za to. ker je bila zapletena v afero kaka oseba, ki stoji po nepisani postavi
izven zakonodaje Zdr. držav. - * *
Z eno besedo rečeno, zadeva je zaspala.
Te dni so pa aretirali v Buffalo nekega mladega možkega. prepojenega s kokainom iu drugimi o-mamljivimi sredstvi. Aretirali so ga zato, ker je ponaredil precejšen ček.
Takoj po aretaciji je pa vzkliknil : — Saj me niste zastran eeka.
pač pa zastran umora Ehvella. * * *
In povedal ja zgodbo, ki je v New Yorku čisto običajna: njemu in njegovemu prijatelju je obljubila neka dama pet tisoč dolarjev, če umorita Elwella.
Takih sredstev se poslužujejo
tudi newyorski Italjani.
* * *
Razlika je le ta, da gre povzročitelj umora, če je čisto navaden človek, na električn stol, dočim so "dame^-morilke, če so članice visoke družbe, spoznane nervoznim ter poslane na kako letovišče, da okrevajo.
* * *
Omeniti bi bilo le še to, da El-wellovo življenje ni bilo vredno
peterih tisočakov.
• * *
V	italjanskem parlamentu bo sedelo sedemindvajset poslancev iz zasedenega ozemlja.
Imeli bodo približno isto besedo kot bi jo imel zastopnik Kočevskega okraja v bel graj ski skupščini.
• * •
(V bo delo v blejrrajskcm parlamentu še naprej tako napredovalo kot je dosedaj. bo Jugoslavija morda res imela čez kakih deset ali dvajset let ustavo. Seveda ustavo, s kat»*o ne bo niiiee zadovoljen.
iiugnalmmTtska
Ustanovljena 1. 1898
n
KataL Sfetnjurta ;
InkcrDorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glava! •dbernlki:
Predsednik: HUDOLF PERDAN, 933 E. 185tU St, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAULNT, Box 106, Pearl Avenue,v Lorain, O Tajnik: JOSEPH PISHL.ER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnsk neizplačanih smrtnln: JOHN 5IOVEBN, «24 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. ?. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. S, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX KER?.ISNIK, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ, 2003 So. Lawndale Ave, Chicago. I1L FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Cola
Porotni odbor:
LBONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZURICH, 6127 St Clair Ave., Clevenland. O.
Zdraieva&nl odbor:
VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., Rocadale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARC, 706 Market Street, Wankegan, ILL -- Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA", e^—-—t i
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiUja-tvo naj se po§iljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prodaje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postat? član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljlžnega drnitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev •e pa obrnite na gl. tajnika. Novo dru&tio se lahko vstanovi ■ 8. člani ali ^nnloiH^t
navajalo, da se je Minkuš pregre:|dajo h «rradu. prišli na italjansko šil proti službenim predpisom, da stran. Naša delegacija razmejit-ni varoval u$»l«*da straže, da ni'vene komisije je energično inter-poznal discipline. «la je nagnjenjvenirala proti tej nakani, ker spa-k pijači, da je nezanesljiv v služ-jda "Planinski grad" k občini bi ter da je s svojim obnašanjem> Planini in ima hi^no sšt«-vilko 1 v in samovoljnostjo vzbujal iiedis-Jtem kraju. Dne 4. marea so'mo-eipliuiianost in upornost v držav-!rali na podlagi te intervencije Ita-ui varnostni stfhži. Svetnik Po-jljani izprazniti grad. ki je prišel trato je tožene gospode oprostil,Itako v naše ozemlje. Na gradu sta ker, kar so v disciplinarnem po-jrazohešeni jugoslovanska državna
stopanju proti Minkušu izpovedali, so izpovedali kot priče, zato se to ne more smatrati za žaljivo.
Otrok je utonil na Viču.
in slovenska zastava.
Iz Rateč—Planine. Tukajšnjemu posestniku Jožefu Pintbali so pokradli italjanski vojaki sledeče stvari: 2560 kg krompirja, 5 jag-15 mesecev stara Marija Lenas-jnjet> ovce- 4 kozliee, 6 koz in si se je igrala. Mati jo je kakih!letnega plemenskega bika. Poleg 5 minut (pustila samo, dekletre je'te8a DMI niso pustili spraviti do-medtem odšlo proti Oradaščici in'mov lia dveh njivah požetega ži-je padla v vodo, iz kater«* je po-ila> ^a je o gnilo na njivah. Sedaj tegnil dekletce Ignacij Matjaže, zahtevajo <h1 njega, ker ima neki je skočil v čez 1 metra globok;kaj l*>sestva onkraj de^narkacij-tolmun. Kc\-ica je bila že mrtva.jske črte, še dohodninski davt«k. ki
je že plačal Jugoslaviji. Prav Tatvina železnih sodov.	tako kakor v Abrueih. Ker je na-
V mesecu novembru ali decern- ob*ina presekana v dva dela, bru VJ20 je iz skladišča, ki se na- ^ tpžko ,'akilI,ul na ^ved^ice, ki haja pri mizarskem mojstru Pra- J,h ho l,uslala deželna vlada za protniku v Jenkovi ulici 10 v S1"veil,-V». da se poueč naših ža-Ljubljani, izginilo 14 železnih so- 1""t.nil1 raznuir:lh- Ak" dov za beuzin, vrednih 20.<HM» K. ,,a,J''	prepozno,
v škodo Leskoviea, zastopnika firme Vr. Kngelbeit. Policiji se ^ :Nova ^ "Razvaline življenja", ni posrečilo izslediti tatu.	} r- S. Finžgar je napisal novo
igro za naš«- odre. Naslov tega Zopet doma — V Jugoslaviji. j dramatičnega dela je Razvaline
življenja". Snov je vzeta, iz go-
renjsko kmetskega življenja hi
V encui izmed kf.o|iaJov, ki m> Ke za vršili prcdkratkim. je štirideset Litvincev porazilo dvesto Poljakov Zellgouskija. To se ni zgo-liilo raditega, ker bi bili Poljaki slabi vojaki, temveč ker je v oni 110-
A£ik*» ftugel je bil v Xewburgn je dosedaj' užival samo blagoslov p<me*rečen na eesti. ko je prišel treh hčerk. Tako se J oh mi ni tre-
či razsajal strašen vihar, »beška artilerija je Kireljala in Poljaki so , ,	, . ,J 1	, ,	1*Jo,1"
ve«leli. da se bo«lo Pogani" »k,rili k,.t demoni, ker Jim je pomagal ^ <U*	^ *** *f > »jati, da J>o „jeg«>vo
njih bojr. V.led te^a s«. rajše zbežali.	^ X™ ™U *
ime iz-
Res. čudovita je i>ove&t tega narodaN. To je starodaven narod, kojega pričetek se izgublja v megli ea-| sov. Bil je vedno znan kot pro*t in demokratičen narod. Vladali soj iuu veliki kuezi. a kot narodu, ki ljurbi svob«xlo, ki je ponosen in bo-
je\'it.
V »mlini štirinajstega stoletja he je eden izmed litvin*kih velikih knezov poročil z neko poljsko prineesiujo. Poljska pa je zahteva-.
Iz Slovenijfe.
Po končani pravdi. j Ko so prišli h Klemenovi oroi-V ljubljansko bolnišnico so pri-.niki, Klemeneeva ni tajila, da jo Litvinsko za sina iz tega zakona. Sledili so številni-boji, a Litvin-'peljali 261etno Terezijo Trškan iz! je Zabavnikovo pleče zapeljalo, ei ko mogli p oktav iti le euega moža proti sto Poljakom in vsled tega Zelene jame št. 110. ker jo je po toda odločno zanikala, da bi bila je Poljska anektirala Litvinsko.	!„eki končani pravdi doma udaril v Logu ukradla Luciji Podbevšek
Pred petsto leti! Petsto let Zatiranja in suženjstva. — petsto let s solnie„ po desnem seivnu Andrej 15 kg zaseke Podbevškova potekom katerih je skuhala najprro Poljska, potem pa Rusija zadušiti Trškan, ki je od svoje že«ie ločen.lštena kmetska ženica je pod pri-njih narodnost, uničiti njih jezik ter zdrobiti njih duha. To je bilo Dne 5 ^^ je	obrafvnavoUego potrdila, da ni nihče drugi
petsto let. tekom katerih je vsaka litvinska mati na skrivnem učila pri okrajnem sodišču; pra%-xlo je kakor Klemeneeva ukradla zase-svoje otroke domači jezik. Uč.la jih je citati iz ntihotapljenih in skr- Tl^Uan isgul)il Pri obravnavi je ko. Senat je bil mnenja, da se je bno skntih knj»g povest, o davni^preteklo^ti naroda. Obenem pa jim wu kot prjča	tudi Tr-jPodbe^ikova le mogoče zmotil* in
je rekla: --Kmalu bo mogoee napo< \ dan prostosti.	. 4kanovil w ^ ^	p^,. ^ je Mradi ^^ ^
Vedno je bilo uaju med lAtvinei na?rte,in upanja, tajne organi- , ,	e • . , - * i	. V7. . . f^
i ■	i i	i -	* i- i- i - T - i-	.diie oa &odu»ca, se je z zeno skre-iteta kaznoval s štirinajstimi dne-
zacije, ki so-aelale na skrivnem, ter ljudi, ki so skušali spojiti razlic-l ,	^^ ^ gt^deno 'vj	Wie
ne stranke v eno celoto. Po ruski revoluciji leta 1904 in 1905 je pri- fV	/	! 113 i	^apoia
šlo do velike nstaje, a čas ni še dozorel.	m ^ udarU * P°
Nato pa je prišla velika vojna. Litvinska, ležeča med dvema veli-'f^* f0^	te™ raf
kirna avtokraeijama, Nemčijo in Rusijo, si ni mogla pomagati. Ar-i13" ^eKoiAito vulJen **
made so jo pregazile, njeni možje so morali v msko vojaško službo .
in njen narod je obubožal. Tedaj pa se je dvignil v Eusiji vihar. Ljubiteljica suhega mesa pred
Takoj je vsplamtel po celi Litvinski narodni duh. Pod vodstvom	SOdiiceni.	:
velikega SineUue. Gearge Washingtona Litvinske, ki je priljubljen' Marija Klemene je iz Trzina. VjkuK proti Francu Vrečarju, oko-ter v stanu spraviti skupaj vse stranke ter vse verske fakcije, pod Kamniku je že sedela 5 dni, ker jedkemu nadzorniku, Francu Sta-■vodstvom tega moža se je strnila cela Litvinska ter proglasila svojo i kradla. Pred deželnim sodiščem v niču, okoliškemu nadzorniku, iu neodvisnost.	jLrjubljani se je morala zagovar-Valentinu Gradišniku, vamostne-
V onem času so se nahajali v deželi Nemei. Nemške vojaške ob- jati. ker je ukradla Francetu Za- mu nadstražniku, ker so v disei-las^ so imele vso moč v rokah. Gradile so eeste in železnice na stoti- bavniku ▼ Tunijaki Mlaki med• plinarni preiskavi proti njeanu ne milj daleč ter tudi tvornice. Litvinci so «e obrnili ua neeaike to- dn^im 211 kran
Vezuv zopet deluje. Še eelo naravi se je zagnjusilo! početje Italjanov, tako zagnjusi
lo, da pljuje nanje.
• »
Iz Hotederšice poročajo; Došla je majka Jugoslavija po dolgem!" "TVv ,jt"1,ja "l
,	. f ..	zasleduje protialkoiioluo tendeii-
easu. Dve leti smo čakali na ta , J . ,.	T . .
• ■■ i • r, i • •	co- 'gro s,» Ufrali prvu* v Ljublja-
dan in prišel je. Zgodaj zjutraj so1	, f - - ,
ga naznanjali streli topičev in
pušk, ob svitu pa je bila že vsa ^^ t ^	^ teJ 1>r"
vas V zastavah. K sprejemu v Lo-j1^ 1 i,Hr VeHee Z zIat° hro' gatec se je odpeljalo gasilno dru-	„ .
žtvo in dekleta v narodni noši na n , SmTtJlfl DCSreCa.
. i, . • i - i .i- Desetietni Miloš Itavnik se ie
treh krxsno okrašenih vozeh. \ v- - , , . . ..	.	J
».u^,. ♦ t - » n . .	. , igral v Ljubljani z žico, katero ie
initev teh z orožniki je sprejela z	'	J
Ali ste vi hišni gospodar? (navdušenjem cela vaš. Tied pel- T^1 na ",ekt7'uo °trokova r^,	mi je pred tremijjem Ilej Slovani. Lepa naša domo- zua Je obvLSt',a na oleklrovodu;
— Da, žena
■tetini umrla.
PremogfLrski štrajk v Angliji. S premocrrji simpatizirajo t ran
športni deUvei.
Najmogočnejša država na svetu, zmagovalka v svetovni vojni, je nevarno zbolele. Na njeni des ni roki — Irski — se je pojavil čuden lišaj. Roko bo treba odrezati.
Na njeni levi roki — Indiji, — je huda oteklina. Tudi leva roka bo šla.
Živčevje — delavstvo — noče več ubogati glave — Lloyd Georga.
Edino le želodec; je še zdrav ter neizpretnenjen v svoji požrešnosti in nenasitnosti.
Brez mišičevja pa želodec ne bo mogel prenavljati.
Zanimivosti iz policijske službe.
1>»« 11. marca t. L je izrekel sodbo ljubljanski svetnik Potrato v tožbi, katero je vložil upokojeni okoliški nadzornik Anton Min-
iz obsežnih disciplinarnih spisov izpovedi toženih gospodov in razsodbo disciplinarne komisije, « katero se je MinknS upokojil z 10% odbitkom pripadajoče mu pokojnine, kar je ravnatelj dr. Guštin potrdil dne 2. septembra 1920. Pritožbo Minkuča je pover-jeništvo deželne vlade *a Slovenijo dne 24. novembra 1920 zavrni-
---- ----1« ---u^vaw lo ill icj^eklo, naj m ginkua upo-
o plečet pričali. Svetnik Potrato je prdbralkojL V raclogih je poverjenjetvo
lil jo je
vina itd. .se je razvil obhod po va- 0'^ Je ^ si in dalee so se razlegali klici:	t.°da ^^tncni tok ga je
"Živela Jugoslavija!" Pred po-j!^ ,,,Wn° ^^ ^ je ohle-
. • , .... .	i zal mrtev.
stajo karabmjerjev je zapel zbor.__
pesem "Slovenec, Srb. ilrvut"',!
nakar je orožnik prevzel od kara-
binjerjev uradne poiile. Sprevod	ffl n n j n
je iel dalje mimo okrašenega p<>-j	M M* |l I U I
robka mlaja, ki so ga leta 1!I10.,	-
Lalii požagali, ker je iiuel naše,	Du Quoin, HI.
barve, danes pa je vihralo do 200 Ker ni nobenega dopisa iz te velikih in, malih trebojnic. Žal. da naselbine. Jiočem jaz napisati par saiito po vasi. Novosvetčani on- vrstie.
stran žitie so žalostno ghtlaii to Delavske razmere <so k'>t dru-slavnost. Ljudstvo ie dah» duška j god. Delamo po dva do tri dni na svojemu nad dve leti zatrtemu ču-j teden v premogovniku. Z za<služ-stvu dostojno, zaostalim Lahom kom se komaj preživimo. se ni skrivil las. Pozno v noč. je Dne 22. marca se je pojavil v še orila naša pesem in v nedeljo'tukajšnjem premogovniku ogenj.
se je v cerkvi po zahvalni pesmi ki je zahteval sedem žrtev. Šele zapela prvikrat naša himna; mar- '28. marca so prišli do njih in jih sikaterenni se je gin jen osti solzilo j pokopali. SJovenca ni bilo med oko, kajti solnee svobode nam je njimi nobenega. Pravijo, da bo danes posijalo, kar ve ceniti le ti- premogovnik kmalo začel obrato-sti. ki ga je tujec tlačil.	j vati s polno paro ter da s^bo de-
Iz Planine pri Rakeku pišejo:jlalo vsak dan. Po rapallskem sporazumu pripade; Slovencev nas je tukaj le malo. Planina na Notranjskem Jugu-, Večinoma so Amerikanci in Nem-slaviji. Pri določanju provizorne jci. Slovenskega društva nimamo meje so Italjani zarisali popolno-i nobenega.
ma nenaravno zaokroženo mejo Vreme imamo prav /lepo spo--okoli Wiiidischgratzovega "Pla-^mlajtlansko.
ninskega gradu" (Haa«berg). in j Poalrav vsem Slovencem, po-sicer z namenom, da bi ta grad in: sebno pa svojim sorodnikom, seveda tudi veliki gozdovi, ki spa-J	Vincent Hrvatin.
........* . '
jr l^mc^fff l^lljljHHJIJJfj
1
Nada.
Nekaj o pasji steklini in , steklini pri človeku,
huvnikom daleč od tod in ni je bi-
Nato pribuči silen vihar tako, lo več. Tako sem jo pognal če da-	_
da se hoee polom rt i in podreti lje v pog-ubo. Moja dolžnost bi o.^ut .- - i »-• ^ i
i	„ , .	i ? i ! -	, j	Hfeklma je nalezljiva bolezen.
v*e drevje na vrtu. Zadaj za uto b»la. z dobrim vzgledom vplivati hitre„a tp£ ^ se L javlja naj
pa zasipi, kakor bi se drvila »*njo ter ji pomagati iz pogube ^ ri m \n ki J Siri dalje jfe mogočna reka proti gradu m bu- nazaj v pravo življenje. A pre- po	zlasti steklJh
tala z valovi ob njegovo zulovje. na^lil sem se. Zato tako trpim v, Znaki steklinc ^	pri vsoh
Sova aaskovika in uta zaškrip- onem kraju, kjer vzdihujejo ne- Mih enaki Najbistvenejša zna-Ije, kakor bi se hotela podreti. stet. irt streme po rešitvi. Ko bi menja M, tGpotno vedenjf> veli.
Zvezde ugasnejo in nebo zagr- n»e ne bila zadela kap, povedal bi ka Vazdraženost, nagnjenje h gri-nejo t en mi i oblaki.	bil pred smrtjo. Ker-me je pa zenju aH njedanjn. bodenju, "tr-
Za uto vtstaja svetloba.	prehitela smrt, zato prihajam na- kanju, (prava steklost ali besnost)
"Ali vidiš**, vpraša Kazimir *aj. Poslušaj tedaj, ljubi sin, po- v drugih primerih pa se kaže oto-slugo, "ali vidiA, kako se sveti ob -dušaj. da izveš. kako me lahko re- pelost, slabosi, ohromelost raz-s*'iičniei 1 '	ciš! Vzemi spominsko svetinjp. ki ličnih delov telesa, zlasti pa zad-
' Ni«"-. >f<»sjMMl, .prav nič ne vi- ka/.e Njegovo vstajenje, in pojdi njega dela. V teh primerih ni ži-tlini."	11 ia proti izviru Saviee. Daleč od val močno grizljiva.
' T«tl. j tudi nisi nič.-sar sli- tega slapa ^oji viteški grad. kjer Stekli psi kažejo izpoČetka po-šal?"
Ničesar."
Si li slišal, kako je >kovikala'tu pravega Itoga. (> je ne,moreš nh drži *v sobi, tako malenko-suvu!"	j pregovoriti in preproniti. vzami sna- <*a ** komaj zapazi.
Tudi tega ni^ ui ališal." j svetinjo in ji jo pokaži. Svetinja Navadno jc* pa vedenje steklih
Kazim venda
naj^š sestro Nado. Prigovarjaj sebno izpremembo vedenja, ki pa ji m prosi jo. da l>o s te4>oj častila je včasih zlasti pri steklih psih. ki
irtra um fciuuii.	s»euojo m ji jo poKazi. ?>vexiiija	-----~ ,.. , -gr mi-miu
iru prihaja te«no pri sr-|iraa čudno moč. V istem trenutku Psm" 2el° izpremenjeno. Psi so ar mok i. še ljubne mu je, bo stopila za teboj. T.-«laj ji šele	"merni razburljivi, neza-
ia ne \>- za tO nih/e drugi,-kakor povej, <la sva mati in jaz že v več- uP.ni' se ra<1j Vrivajo po temnih
eu,
on sam
Zdajei i ba •■b'nje
e z ah lest i uta, in avetlo-tudi pot do Kaziinrra-
nosti. Ne smeš ji pa povedati, da
Strme |»ri<"-akuje Kazimir, kaj .se^Se^aj vedi to samo ti
j>rikaže.
Iz ute stopi mož. oblečen v belo obleko in z modrim p1a***em čez
koih sobe ali v hlevu, ogibajo se
sem prišel z onega sveta, zakaj to svelobf in hf\	poslušni na
se zgodi vse šele ob pravem času. ^odarjev klie ali se pa le ne-
ker hoče 1 0<lz0v€'J0 potem pa naenkrat tebi živahneir poskajujejo in se do-brikajo. V drugih primerih so ste-!kli osi zelo
tako Oni, ki me je poslal k Idi torej in ne mudi se!'7
l)uh izgine za uto, in svetloba
ramo. Kazimir spozna podobo ®vo- premine. Lahen pomladanski ve-jega očeta, ki ga je^opominjala trič razprši temne oblake, ki so >re*'-iiega
dne, ko se je p<»slavljal prepreiali nebo. ZjasJii se.
od pogaiiakib zmot in se dal
krstiti.
Kdiua razlika je bila ta, da je
bil oče tisli dan vedregji, suiehlja-jiH-ega liea, dočim je danes otožen, resen.
Prikazen vzdtgue rjko in namigne s prstuiu, kakor bi klicala Kazimira k sebi.
Kazimiru pa pojema pogum, /ato se !«oio oklene dremajoeega sluge.
Prikazen pa kli«"-e v«lrngič.
"Ali tudi xe-daj nič ne vidiš?"
"Resniea je, gospod, da ne vidim iii<"esar."
Torej vidim vse to le sani! Kes, oče hoče. da ne zve za njegov prihod nibče drugi kot sin", si misli Kazimir, in pojrum se mu oživlja v sneu. Hoja*en, ki se mu je \*rodila nehote, ^a je zopet zapustila.
Kavno ho«"-e stofiiti prikazni nasproti, ko vzdigne ta tretjič roko, val»eč k sebi.
Kazimir ne premaUja več,
tja,
psi zelo nemirni, grebejo s prednjimi no-rqmi. menjavajo neprenehoma ležišča, hodijo nemirno sem in tja 70 sobi ali dvorišču, postajajo trenotno. poslušktijejo in lajajo in grizejo v zrak brez vsakejra povo.la. Med ležanjem po ««v.sto postanejo vznemirjeni, popadajo v zrak in renče. Olas jim
Kazimir pa zre žalosten kjer je izginil očetov duh.
l"ra je odhila že euo, k«i je zbudil Kazimir slugo, da sta oflšla v
grad. Slugi je bilo vse neznano, postane izpr*»menjen in hripav. — Ni videl, ne slišal ničesar, tudi ta- Občutljivost steklih psov je znat-krat ue, ko je govoril duh.	no povečana. Če se jim kdo. če-
Kazimir se zapre v prostorno rwiio pri jazi; > bliža, ali pa ee se sobano ter premišljuje ondi uso- jih draži, se močno razburjajo ter do svojega očeta in sestre Nade; popadejo rok^ ali druge predmete vedno jo je pogrešal, a izvedel je ali .pse. s katerimi so se prej ved-iele danes, kje in kaj je.	110 razumeli. Zlasti jih zelo razhn-
še pred sobičnim vzhodom ho- " navzočnost tujih oseb in tujih če o«Liti od doma. da tem hitreje psov. medtem ko ostanejo v njim ust reže očetovi prošnji. V tem, ko navadni okoliei popolnoma mirni se pripravlja na pot, mu stopa ter prijazni.
očetov dull zopet pred oči. Z<li se Me<* boleznijo se stekli psi ze-inu, da *toji za njim tjestra Xada, lo flinijo. V poteku bolezni po-vsa skesana in objokana. oo«oja ^aiajo popadki vedno bolj redki joča prejšnje življenje, in si želi. in končno psi med petim in sed-lztiova prijateljstvo skleniti s ti- n,im dnem P^ejo.
stim plemenitim živlieuiem. ki se'. l,>ri uh* s^khm so vsa znamen'
^a le malo vidna: zapazi se izpremenjeno vedenje psov, izpreme-
mu je bila o<ltujila že davno.
V gcajski kapeli zazvoni zdravo Marijo.
i Kazimir opravi jutranjo moli-tem- lev in m? napoti na daljno pot, ne
njeni tek, pozneje nagnjenje do
pobega in potepanja, očitna griz-
l.iivost, izpremenjen glas/
Steklina mr-čk je podobna stek-
l"ni psov. Očitni znaki so posebno
velika nemirnost, stekle mačke pa
,	,	-----------grizejo in praska-
je legel v gozdu na mehko j0
duh, ^ori. kakor so«, ti velel prej.'mahovje.	, Pri ?loveku se pojavi pasja ste.
pristopi k vabeči prikazni, da bi povedal komu, kam gre. klekne pred njo in reče:	I Tako potuje že doLgo brez pra-
•V tebi, o duh, gledam podobo v eg* počitka. Ko ga je prehitela tudi" silno ra-1
>j«'|£a očeta! t V si res njegov uoč
^ m te klk-al m vabil |>oln lju-f Poslednje jutro, ko je ravno bc- ki
ina 1 do € mesecev
'ZHI t
lo tebe da iti i poveš, kaj iala noč pred zlatožaniim jšoIu- od steklega psa.
po ugrizu
da zadostim najvišji ceni, dospe di» slai»a Saviee. | y pričetku stekline čuti bolnik
Ondi je postal nekaj časa na na mestu, kjer je bil ngriznjen. mogočni bregu liajaproti »Ja^m. in čan»vna vee ali manj močne bolečine. Bol-divota fra objame ob tako veli- niki so duševno potrti, utrujeni, lastni, tako slikoviti podobi.	tožijo o glavobolu ter imajo zelo
•'Nikdar se te ne bi nagiedul. ti nemirno spanje, slučaj nji hovo prošnjo, slušaj biser vseh lejiot moje domovine".® P31" postane vse živčev-
glas dniiu svojega učela, ki U* jc de sam pri sebi ter odide jh> .>ka- je skrajno občutljivo, osoblto ono.
da se/11 bt-ju dalje.	ki oskrbuje požiranje in dihanje.
Kmalu pride do ozke soteske, ki Najmanjše -razburjenje bolnika
naj ktorim |wsviei!"
Prikazen povzdigne glas in jauie govoriti zamolklo:
"Ljubi moj sini Ce si res pripravljen pomagati sv4»jemu očetu.
tako ljubil! Znano ti je, daroval nekdaj krivemu bogu Tri
glavu in <la je zasijalo pozneje v v«<ii proti gradu. A pot tu ni bila povzroči močne krče v mišičev-
»Inee, ono uglajena. Struie skale so stale na iu požiralnik« in v mišičevju, ka-
temno življenje ono solnee, jiusiio, /.are.V solnee, ki mi je od- obeh straneh, in med sijimi se je te™ oskrb|Jj<1 dihanje; vsled teh
GLAS NARODA, 8. APR. 1921_
-r-T ,
LUCKY STRIKE
CIGARETTE
<9
i
Snažna in zdrava usta so velike važnosti za javno zdravje.
Bolezenske klice (bakterije)
I	'
le lahkega pristop^ bolezenskim ka. Za vsako obolenje bezgallc klieam, ampak tvorita tudi ide- (tonsils) ali gobi v grlu <adeno-alen inkubator za njihovo zarejo, idov) treba zateči se k specijaliker tu je primerna gorkota ter stu za nos 111 grlo. Dostikrat ves sluz iu sliua skupaj z drobci jeiLi sistem je prizadet po strupih, iz-tvorita izborno zarejališee.	ločenih iz mas ^bolezenskih klit.v
, ,	,	Usta in nos nadalje nudita iz- nakopičenih v pokvarjenem zobu,
prodirajo v telo preko razpoklm datno zavetje nakopi-.ellim bak. v tlboleH l)ezualki al: v kak,m
v kozi ah preko sluzuih mren'na- tt.pljain Pokvarieni zubje> bez- adenoid o vem izrastku v oboku ravnih votlin telesa, ust 111 nosu.	v ,u in s]uzna	faka goltanca.
ali pa potom črevesnega preiuxla. je7ika imajo neSteviIo luknjie in ^	-
Zdrava koza ima odporno silo _^ i,-	, .
,	.	.	grb. ki so prava zaščita za bakte-;
proti klieam. izvzeuisi ako je pre- - __________ : .....
f , .. I . ,,	, . riJe proti navadnim eistilnim me-
bode pik žuželke al« pa kako tlM,Mlll	^ okrtačenje'
Potujoča razstava vzorcev in blaga.
V Bernu so izdelali projekt za
pravice, ampak tudi dolžnost na-'tekočino za tlakovanje ust. A p- °-»<>yanje poiujoče razstave vzor-pram lastnim državljaiw>m. da jih njača je izvrstna urtna voda, ker eev 1,1 bla"a vseh tvorniskih pr
.. ...	.	todam. kaki-šua
orodje. Ali us>ta in nos ne nudita
'i Treba za to rabiti rediv.> dobro.
ščiti pred delovanjem društev, ki raztaplja sluz. zlasti onega, ki se imajo edinole namen, da bi zru- nabere na zobeh, šili s tolikimi žrtvami ustvarjeno zgradbo na«e države.
duktov v Švici. Blago bi se razstavilo v	vozovih in vlak bi Vse votline v zobeh zahtevajo j vozil ne samo po Švici, temveč takojšnjo pozornost zobozdravni- tudi po raznih inozemskih mestih.
prlo pot tja v »veto, večno življe- vil potoček, ki se je skrival pod kr^ev labko zaostane dihanje za
nje, kjer izgublja vsaka tema.
votlo skalovje in zopet ee poro- vež trenotkov. Xajbolj značilni
pojav v tem stadiju bolezni je,
Cimdalj je hodil Kazimir, tem- du « 1boUliki	m J°
tja danes Vsemogočni ravno take- bolj punta, divja okolica mu je	Jlh
ga pred tebe, da si pri tebi po- zagrajala obzorje.	Boln;k\~ v tem ata"
,, :'	Z	, dlJu 7-elo slin^ cede. Njegovo traj-
Oo4o strmo, t««n^ivo skalovje no razburjenje se vedn0 p0v^va
Nobene zelenjadi tako da se pojavijo slednjič deli-riji, ki imajo na sebi znak besno-
zmota svojo moč. V spomin d i vsi privrel kot Savica na dan na tisti srečni dogodek me po^i-
mm-cui rešitve, ker sem ravno kot tak izvršil čin, ki vpije za menoj, ga jMwolravlja
iu
iiK»reiu v obljubljeni raj. up \-idi, sploh ne primernega pro-
-gia rasti trava Slj Bolnik sko£# iz postelje, teka oedaj ko diha po «^>bi in bije okoli sebe. vstajajoči naravi prve Ti napadi pa trajajo pri človeku le kratek čas in se pojavijo
t uj torej! Ti in tvoja sestra Na- štora, kjer bi mogla da sta bila kričeua že ob rojstvu,[ali cvesti ker je želela tako vajina mati, ki spomlad je bila tudi kristjana. Čez nek«j pozdrave, let prego .ori tndi mene, da se dam Le semtertja toži kako pritli- pri steklini č'oveka le redkokdaj krstiti. Za ta veleponiembni čas,kavo drevo osameli obstanek. j En ali dva dni potem se bolnik sem že	in dolgo priprav- Naposled rau-izgine še to in ta- umiri in zopet lahko brez težav
jal. Napočil je dan mojega krsta, ko potuje mod golim, mrtvim ska- uživa tekočin«. Pokažejo se pa se-Ta dan mi je bil svet, kakor še lov jem. Čez malo časa se vsede na daj znaki splošnega otrpnjenja. noben poprej. Bela obleka mi je skalo ob vodiei. da se malo počije. Celi deli telesa otrpnejo popolno-hilu zn-AJiienje čistosti, modra na Kako je bilo tukaj vse tiho! Ne ma. srce delnje zelo slabo in pet
ptičjega glasu ni slišati, do sest dni po pričetkn bolezni ipotokovo žuborenje mu umrje bolnik na otrpne?ju srca. strog z vsakim, ki bi v moji hiši šumi ja na uho v tem zapušeenajn Posledica stekline je vedno smrt.
kršil božjo zapoved. Vse se je ve-j kraju. Kazimir bi kmalu zadremal	-!--—
selilo z menoj. Se ti, ki »i bil maj-, od dolge naporne hoje. ko ga ne IZPLAČAN JE JUGOSLOVAN-hen deček, si se veselil tcf ^az- bi predramili iz zamišljenosti gla- SKE IMOVINE PRI ALIEN 11 ska. I^e Nade. tvoje sestre, nosovi mogočnega orla. ki se oglaša PROPERTY CUSTODIAN.
bilo blizu. Sploh se je poslednje'visoko nad njim in plava čez str-	___
dni vedno bolj odtegovala moji, me bregove za urnim plenom. Zo- Kakor doznavamt) i t vefodo družbi. Ko poprašujem ta dan po jnt vstane in gre dalje.	jstojne strani, je jugoslovanska
njej, pove mi sluga, da je Nada Zdajci pride do izvira vodice, vlada sklenila reciprocitetno po-v svoji »obi iu da moli taoi. Ve- Iz neznatne ratpokline naznanja'godbo z ameriško vlado glede iz-
zuameuje čLa*tost i, modra pa upanja v boljšo, večno bodočnost, enega Tisrfi dan sem sklenil biti prav Edino
?el sem bil tega in sklenil sem jo posetiti takoj. A ko stopim v njeno sobo. jo najD^en* JkJjačečo pred
bo molil
Triirlavom. in ob njej je virfku.
biserna nitka svoje rojstvo. Ob plačila imovine jugoslovanskih njej so raatla zelišča, in bele cvet- državljanov, zaplenjene od Alien ke so se klanjale novorojenemu Property Custodian.	*
poganski dtthovnik. zgrabim, prejcolnem c hSe, velei ji, da mi več m* d
I Vsled tega je upati, da vpraša-
Kazhniru je bilo lažje pri srcu, nje posmrtnin in drugih imovin ker je našel zopet nekaj pojavov v shrambi pri Alien Property
pomladanskega žit ja.
^ihodniič.)
i Custodian pri^e kmalu do ugodne v korist -interesen
končno tom.

Nemške pritožbe.
PckI tem naslovom je priobčil *Slovenee" sledeči Članek:
Poslanec dr. Hampel in tovariši so na seji avstrijskega nannlne-ga sveta dne 11. februarja stavili avstrijski vladi nujno vprašanje glede zaplenitve premoženja avstrijskih obrambnih in planinskih društev j>o jugoslovansrfvi vladi. Zvezni kancelar dr. ^lavr je na to vprašanje odgovoril, da se zunanje ministrstvo briga za zaščito interesov obrambnih in planinskih društev v Jugoslaviji ter vsake druge fizične ali juristične avstrijske osebe i 11 da je že večkrat poslalo avstrijskemu poslaništvu v Bel gradu podrobna navodila.
l)a se avstrijsko zunanje ministrstvo brijra za zaščito pravic av-st rajskih jurist ičnih in fizičnih oseb v Jugoslaviji, mu pač ne moremo šteti v zlo. Poudarjati pa moramo, da se je vsakemu društvu v naši državi, ki je delovalo v mejali obstoječih zakonov, pustila popolna svoboda. Pravica vsake države pa je, da se zavaruje proti rovarjenju društev, ki imajo, kakor 'Sudmrerk\ 'Sthul-verein* itd. edinole namen, da pod krinko razširjanja kulture in napredka rovarijo prorti edinstvu naše države. Da se giblje delovanje teh društev v tej semeri. je dokazalo njihovo ponemfcevalno delo pred vojno in za vojne. Toda ne samo to, še sedaj opažamo v Avstriji znake, ki kažejo, da ta in sliena društva niso opustila dosege* svojih teženj, t eni vet* da so jih celo razširila, da ne delujejo samo na to. da bi ponemeili naš narod. ampak eelo na razpad naše malde države. To dokazujejo razne prireditve v Nemški Avstriji, 11a katerih govore člani iu eelo predsedniki teli izrazito protidr-žavnih društev.	—
Omeniti hočemo prireditev v spomin mariborskih dogodkov v Gradcu. 11a kateri sta govorila v popolnoma irredentističnem smislu profesor dr. Miihlbaeher in socialno-demokratični svetnik Ke sel. Zlasti prvi gotovo ni govoril v duhu spravljivosti med obema državama, ko je zagotovil vsem Nemcem, da bo prišel dan. ki bo zlomil verige Maribora iii spiodnje štajerske in ko bo Maribor zopet postal svoboden in nemški. De želni svetnik Reset je med drugim poudarjal, da je bilo med ma riborskimi žrtvami več delavcev, ki niso hotfli. da bi oni in njihovi otroei prišli pod zaostalo" kulturo, ki bi jih oropala materinskega jezika, iu ki niso hoteli priti pod jugoslovansko kraljevsko Kospodstvo. Delavstvo je dokazalo, da hoče vzpostaviti edinstvo vsega nemškega naroda na svetu.1 Druga taka prireditev «?e je vr-i šila dne 27. januarja v Gradcu ob, prHiki ustanovitve vsenemške: zveze. Med drugimi govorniki sta govorila proti obstoju naše države predsednik " Sibdmarke" profesor Patterer in znani župnik dr. Muhnqrt, ki je omenjal podjerm-Ijene brate v Mariboru in na spodnjem Štajerskem ter jih prosil, naj vztrajajo, dokler ne pride dan njihove osvoboditve. Svoj govor je končal » pesmijo, ki poziv-Ije Nemce, naj se krvavo maščujejo za zločine, ki so jih .zagrešile srbske morilske roke nad Nemci v Mariboru.
Udeležba in govori predsednikov in članov društev, zaradi katerih se je poslanec dr. Hampel pritožil, jasno dokazujejo namen teh napadalnih in protidržavnih ev. Naša vlada nima samo
mm

Mazola pomeni veselje
za vsako gospodinjo.
Ženska, ki se poslužuje Mazole, je vesela. Tisočere previdne gospodinje, ki morajo, pripravljati okusno hrano za svoje družine, z vsakim dnem »spoznavajo neobičanje kakovosti Mazole.
Mazola je resnična prijateljica gospodinje. Kuhanje postane bolj priprosto, s kakovostjo in okusom njne hrane je pa zadovoljen vsak član družine. Ribe, meso, jajca, vsakovrstno sočivje, keki in sladčice. so boljše, bolj okusne in tečne, če so napravljene z Mazolo.	"
Mazola je prvovrstno zeliščno olje, po kakovosti enako maslu in veliko boljše kot mast.
Za belo salad in za vse druge salatne svrhe je Mazola enaka olivnemu olju ter je cenejša, kajti prosta je uvozne carine ter visokih pre-kooceanskih prevoznih stroškov. Marsikateri jo imajo še rajše, ker ^ mehkega, dobrega okusa in duha.
Mazola se lahko uporablja v naj razno vrtne j še svrhe. Bogata je kot maslo in boljša kot mast za zabelo. Za globo, ko pečenje se lahko Mazolo uporablja zopet in zopet za raznovrstna jedila, ker se ne na vzame niti duha niti okusa.
Mazola je naprodaj v vseh dobrih grocerijah in delikatesah v kan ah po pintu, kvartu, pol galone in galone.
a:
je
Če niste popolnoma zadovoljni s kakovostjo in ceno Mazole, vam bo vaš grocer vrnil denar.
CORN
PRODUCTS REFINING COMPANY
17 Bmtterr Place. New York.
Naturalizacija.
30
ZAKONODAJA
Zakonodajna panoga vlade dela postave.
1 »oslave Združeuih držav*
zastojKtev aH hiš je
V. Kdo dela
O. Kongres.
V. Iz katerih dveh
izstavljen kongres';
O. Iz seuata in i Kisla nskt- zbornice.
. (Utaj eleu I., sekcija I. ustave Z«lr. dr.)
V. Kako dobe elanii i»oslanske z!>oriiiee sv»>-je urade? •	"
O. Izvoli se jih i»otnui glasovanja naroda. ' V. Kako dolgo ostanejo v svojem uradu?
«». Izvoljeui so za dobo dveh let. (C'Uaj Clen I.. sekcija 2., 5t. 1,)
V. Kako starost mora imeti človek, če ho. ee postati Itoslauee ali kongresnik Zdruienili držav?
O. Star mora l«Ui najmanj jiet in dvajset let.
V. Kako dolgo je moral hiti državljan Združenih držav?
O. Najmanj sedem let.
V. Kje mora stanovati ob času svoje iz-voUtye?
O. Živeti mora v državi, iz katere je bil Izvoljen.
V. Kako so poslane! ali kongresnik i i»o-nizdeljeni med posamezne države?
O. ^ofdasno s prebivalstvom, kot ga kaže Ijndsko štetje, vprizorjeno vsakih deset tet.
V. Ali more bili kaka rt ribi v a brez poslancev?
O. Ne. Vsaka država mora imeti najmanj enega pnalanea ali k on grešnika.
ffHtaj člen I. sekcija 17.. Rt. .1.)
V. Kaj se zgodi, če kak £ kongresnik umrle ali retdgulra s svojega urada pred potekom njegove dohe?
O. <*orv»n»er njegove države proglasi volitve v kotigresnem okraju, is katerega je hit izvoljen tak kongresnik in izvoli se naslednika. da tzpohii nednvršenl službeni termin, fčitaj člen L. sekcija II.. ML S.)
V. Kdo izvoli preti j»e<lnika (speaker j a) poslanske aliocnicef
^ lastnega iirod-iuiiHach-
5.)
O. Zlntrnira si izvoli svoji-g seiluika.
V. K«lo ima izključno pravoinoč uienlaV
IK Poslanska zbornica.
<Citaj člen I., sekeija II.. št.
A". Kuj je M-uai Zilružcuih držav?
O. Senat je dej zakonodajnega z:istoi»-stva. znanega kot kongres ter je sestavljen iz I k* dveh senatorjev iz vsake države v I ni j L
V. Kako dobe senatorji svoj urad?
o. Preje so jih izbrale zakonodaje države kateri s«« živeli, a kongres j*- sprejel prt-d kratkim postavo, k: določa, da morajo hiti izvoljeni ml naroda.
XVII. amendment k ustavi Združenih držav dolot-a. da j«- hvlta senatorje Združenih d rfe v izvoliti {totofu direktnega Vasovanja naroda. Preti	majem li»i:i. ko je bil
uveljavljen ta amendment, so bili imenovani senatorji »hI zakonodaj odiuv-nih driitv.
V. Za kako dolgo časa so izvoljeni?
O. Zji šest let.
(('"itaj Fleu I.. sekeija S. št. 1: seketjo 4. št. JL)
Koliko more biti stara osei>». predno I »ostali senator Z<lružeidh ilržjjv? I>otični mora biti star najmanj t ride, set let.
V. Kako dol£o mora biti državljan Združenih držav?
O. Najmanj devet let.
V. Kje mora prebivati v času svoj*1 izvolitve T	-
O. Živeti mora v drŽavi, iz katere je bil izvoljen.
< rita j člen I.. sekcija 8. št.
V. Poleg nastopa kot predsednik, kadar predsednik umrje, kakšne dolžnosti mora izvrševati podpredsenik Združenih držav?
O. On je predsednik senata Združenih držav ter preds»*duie nad tem zastopstvom, kadar je v zasedatjiu.
V. AH ima kak ela« v senatu?
O Ne. rar\f«B če so glasovi razdeljeni s'p-
dr kakega vprašanja.
V. more O.
I Nadaljevanje aledL>


pgf
\
GLAS NARODA. S. APR. 1921
	
ŽENSKA VOJNA.	
gfodo tlnsl	d roman. — rrancoakl spisal Aleksander Dsbil
	Sa "Cllaa Naroda" priredil a V.
78
(Nadaljevanje.)
Vojaki so potegnili dve dolgi lestvici iz barke ter jih postavili ]i zidu.
Tedaj pa je vstai Canolles ter se približal zidu, s palico v roki in klobukom na glavi, kot človek, ki je napravil jutranji izprebod.
ltilo je dosti svetlo, da so ga lahko vsi spoznali.
—	Ej, dobro jutro, Navailles, — je rekel proti celemu polku. — Dobro jutro. Ravailly, dobro jutro, Remonecq.
—	Jej. to je Canolles, — sa vzkliknili inlaid« ljudje. — Ali si sc konečno zbudil baron?
—	Da, iu kaj hočete? Človek živi tukaj kot kak kralj. Zgodaj gremo spat iu pozno vstanemo. Za vraga, kaj pa delate tako zgodaj? —
—	Pri Bogu, — je 9dvrnil Ravailly, — menda vendar vidiš. Hočemo te oblegati, to je vse.
—	In i.akaj me hočete oblegati?
—	Da zavzamemo tvoj fort.
Canolles je buškuil v smeh.
—	Kaj ne, ti kapituliraš? — je vzkliknil Ravailly.
—	Preje moram vedeti, komu naj se udatn. Kako je prišlo, da >luži polk Navailles proti kralju?
—	Pri moji veri, prijatelj, radi tega, ker smo uporniki. Natančno smo premislili s»tv«ir ter prišli do naziraiija, da je gospod Mazarin hiiklcai', ki ni vreden Južbe poštenih plemičev. Vsled tega smo sto pili na stran princa. In kaj s teboj?
—	Da, moj ljubi, jaz sem ljut pristaš Epernona.
—	Pusti svoje ljudi in pojdi z nami.
—	Nemogoče. H", vi tam doli, pustite verige v zalivu. .Saj veste, da si človek lahko ogleda take stvari, a le od daleč. Kakorhitro se jih dotakne, mu prinesejo nesrečo. Ravailly, ukazi jim vendar, naj puste verige pri miru, —je nadaljeval Canolles ter namršil obrvi. — Drugače bom pustil nanje streljati, to ti rečem, vnaprej. Dobre strel
ct iuiam, Ravailly.
—	Ha, ti se šališ, — je odvrnil častnik. — Bodi pameten. Nimaš dosti sile za odpor.
—	Saint George. To je hiša kralja.
—	Hiša kralja ?
—	Pri Bogu, le poglej in videl boš zastavo na koncu bastiljona. Spusti svoje čolne v vodo, kajti drugače, pri moji veri, bom streljal. Ce pa ho<"eš kramljati, pridi sam aH pa z Remonecqom in govorili bomo pri zajutreku, kajti izvrstnega kuharja imam na Saint George.
Ravailly se je smejal ter migal svojim ljudem s pogledom. Tekom tega časa se je neka nadaljna kompaniju pripravila, da se
Izkrca.
Canolles je spoznal, da je prišel odločilni trenutek, napravil re-en obraz, kot se spodobi možu, ki ima veliko odgovornost ter vzkliknil : —
—	Stoj, Ravailly, dosti šale. Nobene besede več, nobenega koraka in nobene kretnje, ali pa pustim streljati, tako gotovo kot je to zastava kralja in takj gotovo kot korakate vi proti Liliji.
Da pokaže, da misli resno, je potisnil na stran prvo lestvico, katero so postavili k zidu.	I
Pet ali šest najbolj unetih ljudi je ravno pričelo plezati navzgor.] Sunek jih je >rgel na tla. Njih padec je povzročil velikanski krohot tako med napadalci kot med obleganimi. Človek bi mislil, da je to šala, katero zbijajo dijaki.
V	istem trenutku je naznanjal signal, da so oblegovalci raztrgali verige, ki so zapirale zaliv.
Takoj sta vzela Ravailly in Remonecq eno lestvico, da splezata v jarek.
—	Moj ubogi Ravaillv, — je vzkliknil Canolles. — Prenehaj,
prosim te!
V	istem trenutku pa je pričala grmeti baterija na kopnem, ki je dotedaj molčala in neka granata je vrgla prst v zrak neposredno
pri Cauollesu.
—	Naprej, — je rekel Canolles ter izteguil svojo palica.__Naprej, če hočejo tako. Ogenj na celi črti!
Tedaj je bilo videti vrsto pušk in venec iz plamena je obkrožil zid, dočim je grmenje dveh topov baterije Larochefoueaulta odgovarjalo.
Padlo je nekako deset mož in njih padec je navdahnil njih tovariše, mesto da jim odvzame pogum, z novo odločnostjo.
Canolles se je ozrl naokrog in ko je videl, da so ljudje zopet nabasali puške je vzkliknil:	* ,
—	Zopet ogenj!
To povelje se je izpolnilo z isto natančnostjo kot prvo.
Deset minut pozneje ni bilo na celem otoku Saint George nobene cele šipe več. Vse so popokale in kroglje baterije so delale velike luknje v zidovjn.
Canolles je videl, da dela baterija Larochefoueaulta njegovemu fortu največjo škodo ter rekel:
—	Vibrac, pečajte se vi z Ravailly-jem ter ne pustite, da bi v moji odsotnosti prišel za korak naprej. Jaz grem k baterijam.
Canolles je v re«uiei pohitel proti dvem topovom, ki sta odgovarjala na ogenj Larochefoueaulta ter pričel sam opravljati službo. V kratkem času je pripravil do molka tri zmetl šestih topov baterije na kopnem ter položil na tla nekako petdeset mož. Ostali ki niso pričakovali tako silnega odpora so se razpršili. Vojvodi samemu, ki ;e skušal ljudi zopet zbrati skupaj, je neki kamen izbil meč iz roke.
Ko je Canolles zapazil ta uspeh, je izročil preostalo delo povelj-i.iku artilerije ter se vrnil k naskoku, katerega je vprizarjal polk Navailles.	/
Vibrac je vstrajal na svojem mestu, a je imel krogljo v plečih.
Canollesa so vsi z navdušenjem pozdravili in pogum branilcev je zrastel.
—	Oprosti, — j* zakričal Canolles proti Ravailly-ju, — da sem bil za trenutek prisiljen zapustiti te, dragi prijatelj, kajti kot vidiš, sem moral malo govoriti z baterijo gospoda Larochefoueaulta. Sedaj aem zopet na razpclsgo.
Ravailly pa je 'ill ali preveč razburjen ali pa sploh ni slišal be-sctl svojega prijatelja, ker je bilo grmenje in streljanje premočno, je hotel ukazati svojim ljudem tretji naskok, ko je potegnil svojo pištolo ter oddal strel na roko svojega starega tovariša, ki je poatal sedaj njegov sovražnik.
vodita trdna roka v družbi bistrega očesa in razbila
—	Hvala, — je rekel kapitan, ki je vedel odkod prijaha strel. — Hvala in to ti bom vrnil.
Kljub samozai ajevanju pa je bil mladi kapitan prisiljen obstati pri miru in meč mu je padel iz roke. Remonecq je prihitel ter ga prijel.
—	Al: se hočeš pustiti obvezati pri meni Ravailly? — je vzkliknil Canolles. — Imam izvrstnega ranoeelnika, ki v nobenem oziru ne zaostaja za mojim kuharjem.
—	Ne, jaz se vračam v Bordeaux, a lahko me pričakuješ vsaki trenutek, kajti prisegam, ti da se vrnem. Uro pa bom izbral sam.
—	Nazaj, — je vzkliknil Remonecq, — nazaj! Tam beže. Na svidenje, Canolles vi ste dobili prvo partijo!
Remonecq je govoril resnico, kajti antilerija je prizadela kopnim četam velike izgube. Najmanj sto jih je padlo. Tudi čete na vodi so imele približno toliko izgub. Največje izgube pa je imela kom-pauljn Navailles, ki se je hotela odlikovati ter dati meščanom dober vzgled.
Canolles je dvignil svojo pištolo ter vzkliknil:
—	Prenehajte streljati ter pustite, da se mirno umaknejo. Ni-manr» *c*iko munic-ljc. da bi jo trosili.
(Dalje prihodnjič.)
Angleži posredujejo.
Romunski zunanji* minister je poslal Čieerinu sporočilo, kjer izraža željo po medsebojnih dobrih odnošajih. Vsaka izmed držav naj se odreče vmešavanju v notranje zadeve druge. V to svrho je romunska vlada predlagala, naj se odpošljejo v Rigo delegati, ki naj predlože vprašanja, ki se bodo rešila pri pogajanjih Po drugi vesti se je Anglija ponudila, prevzeti u-logo posredovalca.
■ i ■ ■ ■ ' i'*
THE NEW YORK EDISON COMWNY
Elektrlf-no znamenje privabi prebivalce v vašo trgovino ter vam |MH-siipši ktii>čij«>. Ves »lan tlela za vas ter nadaljuje z delom, ko je vaša trgovina itonoT-I zaprta. Ali vam izkazuje katerikoli pmdajalec tako službo?
Stopite danes v našo i zložim, in mi vam bomo i»ovedaiL še več o električnih znamenjih.
The New York Edison Company t Your Service General OSfrs: Irving Place and 15th Street Branch Offices where Electrical Appliances are displayed an«' demonstrated
__v__r„ii, c. for the convenience of the public	T-	. „
ao Norfolk St	1	15 East 125th St
4.X4. Broadway	124 West St	361 East 14.9th St
10 Irving Place	151 East 86th St	555 Tremont Ave
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
192 BakeweU Bid*., Pittsburgh. IX vocal Diamond and Grant Sta	(nasproti Gourta).
Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot nn pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave In prošnje za dobavo svojcev lz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljišč ta in ▼ starem krajo, posreduje v totbenih zadevah med strankami tu in ▼ domovini, Izdeluje prevode is slovenščine na sngle&ki jezik, ali obratno, tolmači na sodniji ail pri kompezacijsklb-razpravah in d«je vsakovrstne Informacije aastonj Ome nfvkr. dela točmo in pravil*«*.
• -

V v
NOVE COLUMBIA PLOSCE » 85e
forest.
felominln. E4CS8) Mili zvonček, petja
) Naprej xutave slave. ElC£3) Na tujih tleh. petje.
>	Ko bi moj ljubi vedri. £4845) Še enkrat Te objamem.
>	Nedolžno oko. pet le BA4f) Hausmajsterca v tejatru.
>	Spela pečenko jedla. Šaljiva. E4IS1) Špela, in Micka iz L>om2al
) Zaljubil se je vrabec. Šaljiva. E4992) Družinske sladkosti v Clevelandu ) Od kod je Špela doma. Šaljiva.
Nemika vojaika sodba«
Eliti) Rosencer marž. vojaSka.	! E2269) Na zdravi pohod, marš
) A us dem Hochaebir*. valeer 1 ) Jeste se pevidam. marl. Po dolgem času smo d chili prav« nemSke plošče, vojaška godba prve
verste. krasni vojaSki marši in vakerji. Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $375.00. Cenik v vseh jezikih Vam pošljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressni naslov,
da blago prej dobite. Narofbo in denar (money order) poSljite na:
IVAN PAJK, CM^Cf-i- 24 Mam St., Conemaugh, Pa.
£4232) Drummers parade marl. ! ) Miller daughtar or the
E4998) Radecki mara. vojaika.
I ) Oesterrelch militaer mari.
jETeOO) 93 Regiment, marš.
j	) Grenadier marš. vojaSka.
' F.J 654) Holzhackerbaum mari.
) Hoch vom Dachatein mari. 'EJ117) Steierlieder marfc. vojaSka. j	) Hop. hop. Schnelpolka
E4096) Beautiful Girl, polka, j	) Sky Rocket Gallop.
EZ184) Auf der Aim. valeer
) Postilion marš vojaSka
Dr. Koler
638 Pen Are. Pittsburgh, P«.
Dr. Koler Jo najstarejši slovenski sd ravni k Specialist v Pittsburgh!!, ki Ima 24-tatao prakso v sdravlje-aju vssh moflclh bolosnL
ZeatrupUenJe kr-
- vi sdrsvl s gla-
•ovIUm SOS. ki am J« lsmscl Ar. proC Erlich. Če imata mosnlje ali mehurčka po telesu, v arlu. Izpadanj« Iu,
bolečine v kostsh. pridite In !h£!stil jram bon* krt Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse mcSke bo lesni adravtm po o-krajSanl metodi. Kakor hitro opazit« da vam prenehuj« zdrav j«, no Čakajte. temveč pridite ln jas vam ga bom •opet pc/roiL
Hyrosolo ali vodno kilo ocdravlm v SC. arah in -leer brez Operacije.
Bolezni mehurJn. ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu In vCaslh tudi prt puffanju vod«. «sdrmvixa e tfoto-VOStJO
Revmatlzam. trzanj«. boMtae o-tek Hm srbečico. Skrofle In druge ko-l-e bolezni, ki nastanejo nled n«Cl
•te krvi. ozdravim ▼ kratkem Času
ln nI potrebno leZatl.
Nekate-l drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jas ""»n •e Js starega kraja, sato vas latj« «dr«Tlm, ker tu razumen slovenski. Uradne ura: ob delavnikih od S. do S.
r»». n«t.iiak nd • H« S
BOLGARSKI KRVNI CAJ
pomaga bolnim.
Zdravniki in lekarnarji priporofiijo slavni krvni Ca j, da jim obdrži čist ieiodee. jetra, ledice in krt Vzemite ga vrelega, da od prav i te "prehlad ter tla se zaščitite pred influence ter pljučnico. Bolgarski Ki rni Čaj prodajajo lekarnarji vseporso«l ali se pa pošlje. ]K>štnina plačana in zavarovano. velik družinski zol>oj za $1.2."», ali 3 zavoje za $3.15 ali G zavojev za $5.25. Xa«lov:
H. H. von SCHLICK, Presideit, Marvel Pn>-iictsSo., 9 Marvel Building, Pittsbmgti, Pa.
KRETANJE PARNIKOV
KKDAJ MISUIŽNO OOPLSiKiS «3 NSW VORKA,
Želodčni Nered« Nervoznost« Nečista Kri :> Slaba Cirkulacija
*> devet desetin naših bolezni, trpljenja in mizerije. Večina t;h bolezni se lahko hitro ublaži, če se rabi čudodelno zdra-,i{o Nuga-Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne in stanovitne živce, čvrste može in žene.
Važno za potnike!
Jugoslovanski konzulat nam je poslal naznanilo, v katerem pravi, da se bo pristojbina za potne liste nekoliko zvišala.
Tozadevno naznanilo slove v slovenskem prevodu:
Tem potom se obvešča vse pri zadete, da bo od 9. marca naprej taksa za legaliziran je doku me tov ameriških državljanov kot tudi državljanov kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, ki ne dokažejo svojega državljanstva s
potnim listom, $2.40 za vsak dokument. Ta izprememba se je izvršila na temelju zakona o taksah in pravice odnosa je v med našo kraljevino in Združenimi drža-1 vami. '	j
Naši državljani, ki se žele izkoristiti s postavno takso enega do larja za legaliziranje dokumcen tov, naj vedno dostavijo tudi številko svojega potnega lista in datum zadnjega vizeja, če jim ni že rok potekel, da bi bilo na ta način mogoče izvršiti kontrolo. Če je pa rok potekel, naj pošljejo portni list v podaljšanje. Oni, ki pa sploh nimajo potnega lista, naj se istočasno naznanijo s prošnjo za potni list, če so pa že to storili, naj povdarijo v prošnji za legaliziranje.
Slabi živci
pomenijo slab. Izdelan in obnemogel sistem. Vsak organ in delovanje telesa
jI« odvisen ca svoje iivU je.ije ln delovanj« od iMOi sil. Živine sile so glavni vir, iz izhaja' kontrola zdravja in naici vanje, natega veselja in natega uspeha. Moij« in žene z onemoglimi in nesoglasajočimi Uvci bo botehni, vznemirljivi, prereka joči, nesrečni in liso vstenju prenašati odgovornosti, ki jim ga nalaga Ihtjenjc.
Nuga-Ton« j« najbolj« zdravilo na mts trn *Ub in obnemogel iMsl sistem. Bogat i« na fosforju, ki ustvarja modne, stanovitna tivce. dobri, zdravje, rdsča lica .in razveseljivo I
Tenka, vodena kri— slaba cirkulacija.
Nuga-Ton« vsebuj« veliko množino železa, ki j« eno največjih zdravQ in pognano za ustvarjanj« bogate, rdeče krvi. Nobena red nI bolj« za blede, slabotne, slabokrvne ljudi, ki imajo tenko-v ode no kri. PoitvIJa tudi delovanje srca, ki popravi cirkulacijo in potilia» toke gori« in hranljiv« krvi v vsak organ in telesno žilo. Nuga-Ton« deluje tudi na jetra in čteva ter povzroča, da so dreva odprta in tako prepraduj«
Ica In
> fo SI So
ZADOSTUJE ZA EN MESEC ZDRAVLJENJA. ali lest steklenir za SS.M. Jemljite Nuga-Tone » dni. in £« ne bo«te g rezultatom zadovoljni, vrnite ostalo kj«r ste ga »i nazaj. Zgubiti niti centa. Mi prevzamemo Pošljite nam naročilo te danes tm si prid«blte nazal svoje zdravje, mod ln Nuga-Ton« j« na prodaj po in
POŠLJITE TA KUPON SE DANES
»S.I i^n—MMns d«Mte %-
N«
a. p. D-
Rad bi vedel, kje se nahaja moj brat JOSIP DRBANIJA, star okoli 35 let, doma iz vasi Pogled, pošta Moravče, Gorenjsko. Zadnjikrat, ko sem slišal od njega, se je nahajal v Lusk, Westmoreland Co., Pa., Box 202. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu kaj znano o njem, da bi mi poročal, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Imam mu poročati važne reči. Pisal sem J mu pismo na zgoraj navedeni naslov, pa mi ga je pošta od tam vrnila. — Lawrence Urba-j nija, 1052 Addison Rd^ Cleve-i land, Ohio.	(7,9,12-4)
V zalogi ga je le še »to iztisov!
Slovensko-Amerikanslri
Koledar
a lete 1921

. _ . ......
Dospelo je novo
suho grozdje.
Moška tel mIo sladko debeli
jagode, boksa 50 funtov $10.—
Cipar grozdje največjo in naj* ■ladkejše, jagedo boksa 10
funtov..............$10.—
Malo črno grfto grosdjo, ao<
lo sladko, boksa 50 funt. $8.—
Pošljite $3.00 na račun v take bokse ki jo naročite in ^poslali bomo takoj.
/
Balkan Importing Co.
51 — 53 Cherry St. New York, N. T.
BELVEDiRE
KROONLAND
ROTTERDAM
AQU1TANIA
ITALIA
ROCHAMBEAU
PESARO
ZEELAND
OLYMPIC
FRANCE
CANOPIC
?\XONIA
RYNDAM
SAXONIA
ROU6ILLON
BERENGARIA
N. AMSTERDAM
CHICAGO
i-A LORRAINE
FINLAND
AQO'TANIA
NOC^DAM
LAFAYETTE
LAPLAND
CRETIC
MAURITANIA
OLYMPIC
KROONLAND
ZEELAND
AQUITANIA
	sorlls	— Trst
•	aorila —	Bouloon«
»	SDrlla —>	Chertoura
	aprila —	Cherbourg
12	aorila	— Trst
19	SDrlia	— Hivra
M	aprila	— Genoa
1 16	aorila —	Charbouro
; 20	aorila —	Cherbourg
20	aprila	— H a v re
20	aorila	— uenoa
!	aorila —	CherbtHira
1 ^^	aorila — Beuloans	
	aorila —	Cherboura
i 28	aorila	— navr«
z*	aprila —	Cherboura
1 30	aorila — Boulogne	
,30	aorila	— Havre
M	aprila	— Havre
30	ao.-iia	Cherboura
j 3	mail —	Cherboura
j 7	mala —	- Boulogne
! 7	mala	— Havre
r	niaja —	Cherbourg
I"	ma*i	— Genoa
, 'Z	r*aia —	Cherbourg
14	maia —	Cherbourg
'4 ms Is —		Cherbourg
iti	mala —	Cherbourg
'»4	mala —	Cherbourg
3I«<«« cen a« mM llatk« In	vaa S ruga soj sani la. obrati« s« n«
FRANK 8AKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.. New	York
Pciljits nam urno EN DC L AR In poslali vsra
bomo popoln žamtruulu katalof s nalaat-mim mvi—m. SLIKAMI, imem w Bulo., mno-pib dskiet in nekeliko odor, ki iščejo dobrega al poiteae«* mnh. Lahko umi pilcta io »k W.
•ste »rsčen zakon. Mi smo e možni storiti polteno in doToljcao poaredovenje. tata o« »trdit« dolarja, kt j« posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO. Pt&ite tm dene« mm:
EELIANCX r. OLUI Bn «70	Lm Amgtlm, ObL
Rad bi izvedel, kje se nahaja JOŽEF POLJŠAK. Rojen je leta 1876. na Štajerskem. S stariši je i>rišel v Postojno na Notranjskem. Govori tudi nemško. Oženil se je v liorovniei z Marijo Košer. V Ameriko je šel leta 1913. Njegova žena je dobila zadnje pismo od r.jega leta
1915. iz Moon Run. Pa., P»ox 337. V starem kraju ima ženo s štirimi malimi otroci, ki so v veliki bedi. Prosim cenjene rojake v imenu njegove žene in otrok, ako kateri ve zanj. da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svoji ženi Mariji Poljšak. Moj naslov: Prank Keržič, Box 16, West Blocton. Alabama.	(7-11—I)
French Line
COMPAGIIE GENERALE TRANSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
ROCHAMBEAU .............. 12. aprila
BOURDONNAIS ............ 19. aprila
FHANCE . ................ 20. aprlia
LA LORRAINE .............. 30. aprile
Direktna lelunllka zveza Iz Pariza e vse alavne točke Juaoilavlie
Hitri parniki s žtiriml In dvem: vijakoma. Pcitbe« zastopnlK J uaoslovanek«
vlade bo Dridaka! potnike ob prihodu na.
!ih parnlkov v Havru ter liti totno od-
premll kamor so namenjeni.
Parnikl Francoske črte so transportlrall
tekom vojne na ttsode £ehotl.«atklh vo-laov brez vee neorlllke
Za ilfkarte In cene vpra&aite v
DRUŽBINI PISARN!, 19 Stati S t,, N.T. C
sil Da orl lokalulh aasntlh.
kMinnmmmininiimgn
R« M. S. P-
v
Evropo
Z "O" parnikl vsakih 14 dni.
NEW YORK - HAMBURG
VSTAVI SE V
CHERBOURG - SOUTHAMPTON
ORBITA - - 21. MAJA OROPESA - - 4. JUNIJA OREHJNA - - 18. JUNIJA
Za pazailrje 1.. 2. fn 3. razreda. Izbor ne udobnosti za pasaiirje S razreda.
THE ROYAL MAIL
STEAM PACKET CO.
26 BROADWAY	NEW YORK
SANDERSON & SON. AGENTI
All pri kal*Tftnlcoll tiarobroil. agentn
Cosulich črta
Direktno potovanj« v Dubrovnik
(Grarow) lo Trst
BELVEDERE ...... 9. aprila
ARGENTINA ...... za. maja
PRES. WILSON..... 29. maja
Mm (tatk«v. iMarlft sa <m krt-I« v Jueeelavljl In Or* I i L
»osti si ••(!. S
•e In tfotJooo raaroOo.
Rotalfei trotjMo
PHELPS BROTHERS & C9.
4 West Street New York j ...................................11 r r ■
3 State Street NcwTsrk
LLOYD SABAUDO
Prihodnji odplutje Iz X T. imrnlk na 2 vijaka S. S. PESARO — 14. aprila.
RE D* ITALIA — 4. mala. Izdajajo se dirextn! vozni listki do
vseh Klavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom S. razreda.
PREDNO SE ODLOČITE
ca avojo dmžino sorodnika ali prijatelja naročiti v orni listek, ali poslati denar ▼ domovino, da al ga potnik sam kapi, piiite najpr-vo aa tozadevna pojasnila na mano in zanesljivo tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York
Naravnost iz New Yorka in Bostona v Italijo V NAPOL! - GENEVO, -
Velike pernike ne dve vijak«:
"POCAHONTAS" odpluje 9. aprila - 19. nuua "PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila — 2. junija
Imnrcdt« ndoboostL — Izborna služb*. Cene ▼ NapoU: sa kabine od $150. naprej. Za tretji razred $ŠSM ln |5.M Tojnep davka.
Potniški oddelek: 45 Broadway. New York. Telefon: Whitehall 1200. Oddelek zrn tovore: ISO Broadway. New York. Tel of on: Rector BMOrt.
CUNARD LINE
Parnik "AQUITANIA"
odpluje 12. aprila
preko Cherbourg in Southampton v Trst, Dubrovnik in za vse kraje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/.
m pttae Katke se «Mte aa kakega pooblaščenega
Guard
: "