___ PROSVETA l'r«4alild ta «pramliM MIT 8. Undili Ava Offtot tf PsMtotltoau MI? Soulk Lawadal« Ava GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■fO^YKAB XXIL M, leie. al tka >w> rfft-al Pimi oi iuxa a. im. im vodilnih Urok odmev; celKev ru ^ potoma ni prljctn* *** ftfhington. — (F. P.) — Po- Hooverjevih konferenc s vo-eiji todustrijske Amerike ta jenje velikih lukenj na telesu ijtalizma je prinesel na dan w špekulacije, ki se nanašajo gospodarsko in politično sta-, ¿«žele. Kljub čudni logiki je njegovih izjav o "zdravem pdarskem atanju dežele" ha strani in veliko nervozno* t-II drugi, si je Hoover prido- delavcev Je uaeestah Nad dva milijona deUvcev izgubilo delo v štirih industrijah v zadnjih oemih letih New York. — (F. P.) — Kako velika je brezpoalenost v Ameriki? Na to vprašanje ne more nihče definitivno odgovoriti radi pomanjkanja zsneslivih statističnih podatkov. Kljub temu, da je ni dežele, ki v trgovskih o-zirih bolj ceni vrednosti statisti- i energičnim nastopom pri- inlh meril kakor Amerika je jj^vseh vodilnih krogov A- | «vojimi konferencami je iver obrnil pozornost dežele velikega borznega poloma na «bil i tac i j o ameriškega kapitana, ki stoji pred večjim mom kot kdaj ob preteklih ipodarskih polomih. Kako bo pitalizem prekorači ta prepad, k veda vprašanje bodočnosti; sbo pa je gotovo, da ae rane snega poloma ne bodo dale M v kratki dobi nekaj melt. Ker je od kraha direktno pri-letih več milijonov oseb, naj-\ v vrstah srednjega razreda, nosi največjo butaro sedanje-poloma, bo vzelo najmanj ne-{let, predno bo pozabljen ai torek." Glede direktnih iz-b 10 ocene različne. Neki ban-r it Wall streets je ocenil te cube na ne manj kot štiri mlade dolarjev, kar jo gotovo nervativna ocena. Faktične Ugotovilo, da je denarja ae-f ravno toliko v deželi kot ga bilo pred polomom, je majhna trna ni nobena tolažba. Fakt h je nakupovalna moč par Rjonov "get rich quick" špe-k&tov na ničli. Te posledice liter že občutijo, vendar bo ie nekaj mesecev, predno ke višek odmeve v induetrl- r -----:----—— ; Po je tudi odgovorno za ner-tto «tanje Hooverjeve admi-"tracije, ki nosi soodgovornost borzni debskel, ker je zad->h par let prav pridno prfti-b borznim fpekulafeijein z mimi optimističnimi iajavaml, mterimi je bil jako generozen Kbno zaklsdniški Ujnfk in fcimilrjonar Mellon. 6We obljub raznih magnatov, Pod vzamejo korake za večja Hk*na dela z namenom, da **>jo rarvoj večje brespo-■wti, je stvar večjega polhoma kot faktičnega pome- * Kar se tiče vprašanja gra- večjih trgovskih poslopij v mestih, je dejstvo to, da * gradili nebotičnika po pobudi v bodočnoetl kot ao jih PetekloKti. Jf* Je. da je dosegla grad-1 .komercialnih poslopij višsk JJ Pol lets prej, predno je pri-borznega poloma. In veU-■ poslopij naravno ne grade Ely, da nudijo delavcem marveč a stališča, da- * "Plača, namreč ali se bo obrestovalo in poleg te-^biček. In ker je biz-FWvomno jako prizadet po r»kmu, je izgled za KtVe,lkUl po,lopU t""*- uko i« ■tano- . br»"ža gradbene indu-ff * nt mrtvi točki širom 71** ^njih par let. Zgo-, » " moral čudež, sko bi , iTJT1 inference oživele i I*? vadbene industrije. bir?bt,po Premih «ta- čredno velika v P ¡»»«tih, je gotovo, ker C* in napol hI u makih sta- * na atotisočs ___ P dešele. Akopaaa f.nanšna mož tistega ™>hratotva. ki živi v ... ••triktih In nadalje dejstvo, njena statistiks o brezposelnosti izredno slaba. Te statistike sploh ni, ker vss poročila, ki jih imamo o številu brezposelnih, so bazirana na oceni. Kljub temu vemo, da brezposelnost variira v najboljših časih od enega do dveh milijonov o-seb; v slabih čaaih se to število seveda znatno zviša. Vemo tudi, da je brezposelnost sedsj na po-rastku. Boljše podatke imamo o številu delavcev v posameznih industrijah, ker o tem imamo mesečna in letna poročila biroja za delavsko statistiko, trgovskegsi departmenta; za posamezna o-krožja tudi poroča periodično federalni rezervni sistem. Ta poročila se nanašajo kot omenjeno na število u postnih delavcev v posamezni industriji, ne pa na Število brezposelnih deUvcev v posamezni industriji, ne pa na število brezposelnih, ker. to vprašanje očividno še ni toliko važno v Ameriki kot v ostalih [Dbe znašajo najbrf v feliifni industrijskih državah. ¡1 mm^SSm***^ * Vemo na primer zanesljivo,' jds je od leta 1900 izgubilo delo Chicago, IU* torek, 26. novembra (November 26), 1929. RTmT ^''ToMb**: STEV.—NUMBER 278 Sovjeti zaplenili železne krile na grobovih Moskva, 25. nov»—Po sklepu centralnega izvrševalnega odbora aavjetov ae ista je pobrati železni križi z vseh pokopališč !h pokopališča ae imajo apremeniti v parke. Križi ae pošljejo v tovarne, kjer bodo pretaljenl in na U način bo državni joklan*i t rast dobil stoUaOČ (on železa. Samo grobovi zgodovineklh oseb in enih, ki ao regtotrira-nI po sorodnikih, ae Imajo ohraniti. dva milijona tristo tisoč delav cev v štirih industrijah. Te industrije so poliedeisks, manufa-kturna, železnice in rudarska» Za toliko se je namreč znižalo število zaposlenih delavcev v teh Industrijah v zadnjih oemih letih. Kam so šli ti odpuščeni delavci in kaj delajo, mora biti odgovor prepuščen domišljiji in izkušnjam poeameznika. Gotovo je to, da so nekateri dobili delo prej, nekateri pozneje v raznih "novih" In starih industrijah in nekateri, posebno starejši, ao ostali brez dala ali pa so peto kolo. Tudi je gotovo, da so mnogi izpodrinili stsrejše delavce iz Industrij, kamor so prišli. Metanja delavcev na cesto radi novih strojev in iaboljšsnjs produkcijskih metod je rszvid-no iz sledečih citstov dr. Harry W. Laidlerja, ki so vzeti iz njegovega poročile o brezposelnosti, katerega je dovršil za Ligo za Induatrijako demokracijo: Sest delavcev danes ulije toliko železs (pig iron) kot je pred leti storilo 60 deUvcev; dva de-lavca danes lzložita ali naložita toliko železa kot ga je pred leti izložllo ali naložilo 128 ; pri obratovanju "open hearth fumeza" en delavec nadomeetl 42 delavcev, Id ao pred leti opravljali delo, katerega sedsj vrši ena o-aeba s pomočjo strojev in mehaničnih aparatov. Pred uvedbo stroja za izdelovanje opeke je en delavec napravil v osmih urah 460 opek ; neki (DaUe as ž. strsaU Sovjetska dvojaa ofenziva v Maadžnriji _ • Rusks čete prodrle čez mejo na obeh koncih Idtajake železnice. Sovjetska vest opravičuje invazijo London, 26. nov. — Kakor poročajo iz Mukdena in Tokija, so ruske sovjetske čete invsdirsle Mandžurijo na obeh koncih kitajske železnice, vzhodno od Po-graničnaje in zapadno od Man-džullja. Na obeh straneh ao ao-vjeti okupirali več mest in izzvali silno paniko med prebivalstvom. Kitajci, ki se umičejo na obeh koncih, imajo velike izgube. Iz Harbina poročajo, da so štiri divizije sovjetskega vojaštva — ruska divizija ima približno po 15,000 mož — na mandžur-skih tleh. Tam je središče okrožja Bsrge, kjer je velika ovčje-reja. Vest iz Mukdena se glasi, da je sovjetska rsdiofcjostaja v Ka-barovsku, Sibirija; razglasila v nedeljo zvečer, da je bilo poveljstvo rdeče armade prisiljeno okuplsati Mandžuli In Dalainor na kitajski strani meje iz razloga, ker so se Kitajci pripravljali za okupacijo Cite in Vladi-voftoka v Sibiriji. Sovjetaka ra-diopostaja je tudi naznanila pogoje za mir s Kitajsko: Prvič morajo Kitajci upoatavltl etatus quo na kitajski vzhodni železnici z dne 11. julija 1.1., prodno ao izgnali sovjetske železnižke u rsdnike; drugič se mora kitsjsks armada umakniti od meje; tretjič morajo biti razoroženi vsi ruski belogsrdisti na IdUjskih tleh ; šestič morajo biti izpuščeni vsi sovjetski državljani, ki so zaprti na Kitajskem. Ti pogoji morajo biti Izvršeni prej, predno ne bodo sovjetl začeli pogajati. da ae mestne vlade ne zmenijo sa Izboljšanje etanovanjsldh razmer revnejših slojev, bo U branža gradbene industrije ostsla za ne- dogteden čas na tekoči mrtvi točki. ^ Zastopniki raznih vsllkih kor-poracij in truatov so Hoover ju obljubHi, da potrošijo velike vsote sa nabavo novega materiala in te razširjenje podjetij- V gotovi meri bo veleblznis togo-tovo tudi Izvajal. Vel» optimist je Usti, ki misli, da ss bo te vr-Mo v vsčji meri kot ss Je v pre-teklosti. d\ da pomeni ta obljuba nadomestitev starega s no- ali motivom. Enoten nsstep sa a vadbo peazije Cfclcago. — Na sestanku, ki ga ja sklical Victor Olander, tajnik Illinoiske državne federacije, je bil pretočeni teden stor jen korak, da ae pridobi vss or ganizacije za skupen nsstop pri delu zs sprejem starostne pokoj nine. Predlogs bo predložena zbornici takoj po otvoritvi. Lan sko leto je federacija čakala * predlogo do zadnje polovice zbo rov ti ne doba. Prihodnji nastop bo popolnsjši pred zbornico, ki bo mogls pokazstl tvojo prsvo barvo. ih Iznajdba New Yorii. — Moderna tehnična veda drvi naprej in se prav nič ne zmeni, kako daleč zadaj caplja človeštvo. Vladni geodo» dični oddelek, ki študira morske toke v svrho vremenskih spri memb, je Iznašel stroj, ki ga menuje "Great Braas Brains Ta stroj je pravo moderno čudo: Izračuna morske toke zs dve leti nsprsj In oprsvljs delo ss 76 matematikov. U UsmOjsal St. Louis, Mo. — Okrajni kon-stablsr Hank Weeks js Imel nalo-go, da vrte aa essto dve star ftenski. kl ne moreta plsčeti stanarine ss borno kletno stanovanje. Ko je konstabler prišel njima, sta ss mu tako zasmilili, da je te svojege «epa plačel za njn zaostalo stanarino v vsoti |7» in j tana poalal aalogo Hvfl. Radikaler In reakckmer. demokrat In avtefcrat, Ateist in pri-jatelj duhovnikov, častihlepen ln akroman, krvoločen In Un-beznjiv.... Pariz, 26. nov. -- George Cle-menceau, "tiger" Francije, ki je pol stoletja direktno ali indirekt-no vplival na politttno življenje Francoske in v glasnem skoval famozKO versajsko pogodbo na koncu avetovne vojne, je bil da-nea pokopan v msjem obskur-nem gozdičku na visoki obali sa-padne Francije, od pioder je lep razgled na Atlantičoo morje. Mož. ki je vodil Francijo med vojno z železno roko in diktiral pogoje miru Nemčiji in katerega so franooski šovinisti imenovali očeta zmage," je bil pokopan tako skromno kakor kak navaden kmetič. Ni bilo proceaije, nt bilo godbe in ne procesij, roš niso vozili za rijim, nobenega pompa nI bilo, samo njegovi sorodniki so ga sprsmill do samot-nsga groba in ga tam položili v zemljo v pokonci ftoječi rakvi poleg rakva njegovega očeta, ki tudi stoji pokonci. Tak je bil žtlszen ukaz pokojnega "tigra." Smrtno užaljen in jezen pred osmimi' leti, ko je kandidiral za prsdaadnika fran coske republike pa je bil poražen v parlamentu — je ostal u-žaljen in jenen do zadnje ure, ko je diktiral svojemu sinu in vnuku: "Na pozabita I Nobenih o« delnih in verskih ceremonij; Nobenih sota 1 Ženske, U rada joka. jo, ne mejo blizu 1 VsenHta moje truplo takoj po moji smrti in «a odpeljite v Vendee. Tam ga pokopljita stoječe pokonci zraven mojega očeta. Celo moje živ Ijenje sem stal pokonci, nisem se uklonil nikomur in tako hočem stati tudi po smrti!" To ae je zgodilo. Kljub temu je fraiKoeka vlada odredila jav no žalovanja a črnimi zastavami in salvo strelov ob uri pokopa, e v a Clemenceau je bil paradoks Porojen iz stare revolucionarne rodbine v letu 1841 ja bil v mladih letih revolucionar proti monarhiji, radi česar ja bil večkrat zaprt. Leta 1866 je šel v Ameriko, kieraje ostal tri leta Živel je v New Yorku kot učitelj francoščina'In tam ae ja oženil ■Američanko Mary Phi mer, od katere ss ja kasneje ločil. V A meriki je bil vnet demokrat In pisal js ostre člsnks proti takratnemu cesarju Napoleonu II Uta 1869 se je vrnil v Francijo in sodsloval pri ustanovitvi tretje republika po kataatrofalni vojni s Nemčijo in padcu Napoleona. Od tega žasa aa ja neprestano udsjstvoval v politiki in časnikarstvu. V politiki js bil radikales in vedno v opoziciji. Pomagal je strmoglaviti osemnajst ministmtsv in radi tega je dobil pridevek "tiger," ker je trgal In žrl vlade. Prvič je bil predssdnlk vlada l«ta 1906. Takrat je vodil ln izvedel boj sa lo-čltev cerkve od države., Drugič In zadnjič je prišel na krmilo med vojno, ko ai je pridobil pri znanje kot največji sovražnik Nemčije, kateri je diktiral prav tlgrskl mir. Ns mirovni konferenci v Parizu 1919 je bil demonetau vodilni duh; on je vrge IV kož Wilaonove točke. Wilsons ni mogel vidsti. pestU js Lloyds George fa s Orlendom, prsmljer-jom Italije, js pometal Us kon fi-r« n< ru- hoIx- Tiger Clemenceau je Imel boje s tocialiatl, katere je sovražil kakor je sovražil rusko revolucijo In vsako neodvisno dslav-sko gibanje. Leta 1906, ko je bil minister za aotranja dela, je z vojaško tOo stri štrajk rudarjev Petindvajset 1st prej je streti pariško komuno. Sovjetski letalni | zapattajo Ameriko "PrtjaUljl aovjatak, Rualj." jim prtrefe paalovltv.no .Uvnaat «■■•asmsato New York. — Semjon šesta» kov in njegovi trije tovariši, ki «o v letalu "Zemlja sovjetov" prvi poleteli iz Moskve preko Pacifika in Alaake v New York, odpotujejo v sredo s parnikom d{p mov. V torek zvečer jim organizacija "Prijatelji aovjeteka Rusije" priredi poriovitvtno slsvnost v Town Hall klubu. Seatnajst novih smrtnih obsodb v Rusiji Moakva/25. nov.—fieatnajet voditeljev tajne verske sekta s imenom "Križarji" v Voro-aežu je bilo v eoboto obaojenlh na smrt In ustreljenih. Drugih 23 je bilo obsojenih v sa-por. Dimitrij Pakomenko, glavni vodja aakte, ae je zagovarjal takole: "Ml ne priznavamo Lenina. On je hudM. Ml prianavarno samo carja Nikolaja. Res je, da je car mrtev, toda on ao kmalu povrne la nebes In prevlado Rusije." Starokopltnl voditelj iepregledal Milwaukeo, Wis. — Prejšnji predssdnlk unije cigarakih delavcev George W. Perkina In aa* dan j i tajnik departmenta ADF sa unijske znamke je pred tukajšnjimi unioniati rekel, da bi tudi unije morale slediti velikim korporacijam glede združenja. "MI imamo preveč ifoij v posameznih industrijah. V svrho večjo efekitvnoati bi so morala združiti kot te delajo večje I porsdje; ravnotako Je tudi cfotž-nott neorganiziranih delavcev, da prietopajo v unija, kar to je v njih laatno korist." 4600 rasporok letos v Angliji London, 25. nov. — Anglija tekmuje za rekord V ločitvah zakonov. Pravkar je bilo poročano, da število letošnjih raz porok dole 4600, ki je doslej najvišja na Angleškem. Dve tretjini Mitov Iztožijo žene. Raaporoka neprenehoma naraščajo. Odkar ae morajo sodne razprava o ločitvah vrliti tajno In čaeoplel ne smejo porojatt detajlov — je število tožb silno poraetlo. Katoliško sirotlššs Troy, N. Y. — Tukajšnja katoliška airotišniea, v kateri js bilo 180 otrok, js zgorela v eoboto vslsd eksplozije parnega kotU. Obljube velikih magna-tov ne ebetajo uspeha Kralji želtenk In drugih lndu-atrij ns morejo dati več dela, da ne bi pri tem anlšall števila delavcev * _____ Washington, D. C. — (F. P.) —Z oslrom na projekta, ki ao jih obljubili šeleaniškl ln drugi mag-natje predaadniku Hoover ju v svrho, da "ohranijo prot peri teto v deželi", ja treba upoštevati nekatera jasna dajatve. Predvsem si je potrebno zapomniti, da bo vsak projekt ba-airan na prinoiplh "novega" kapitalizma, namreč potom teh projektov bodo ekušeli doseči več "efficiency" v produkciji, kar pomeni anišanje števila delavcev. Zastopniki železniških družb ao na primer povedali, da potrošijo okrog ene milijarde dolarjev za popravila in novo o-premo, namreč priblišno toliko kot znaša budšet aa tekoče leto. Kakšen pomen ima ta obljuba? Da železnice nudijo priliko do večjega zaalužka? Da bo u poslanih večje število delavoevT Da ae v deželo zopet vrne blažena "proeperiteta?" Za ilustracijo naj služi rekord "atabilliaci-je" železniških družb. Ta obljuba pomeni, ako kaj pomeni, da železniške družbe nadaljujejo i načrtom z ozlrom na laboljšanje opreme, kar ae v večji meri vi*l zadnjih pet let Pre-dvaem n nanaša na nabavljanje novih, modernih in težkih lokomotiv, katerih je vedno več na progah. Zanimivo pri tem jo to, da ta program pomeni Še večje znižanje Mevita železničarjev, ker nova lokomotiva pomeni večje vlake, manj popravila In nižje število delavcev. Od leta 1988 jo izgubilo dalo na železnicah okrog 860.000 delavcev, Nadaljevanje a tem programom pomeni, da bo tudi v bodoče Izgubilo delo na manj kot 60,000 dalavoev na leto na ameriških šelesnicah. In ker uvajajo "efficiency" aiateme tudi v tovarnah za gradnjo lokomotiv, radi tega ae tudi število delavcev v teh tovarnah ne mnoil in upanja nI, da odpuščeni šelezničarjt do* btjo delo v tej industriji. V tej smeri gre razvoj naprej v vseh industrijah. Pennsylvania železniška družba mlall slsktrlficiratl progo med New Yorkom In Philad<«l phijo, daljava 90 milj. To bojs-tfutovlla v prihodnjem letu. Kadar bo ta projekt flggotovljen, bo na tej progi Izgubilo delo večje At«*vilo ¿desničarjev, predvsem delavcev, ki ao zaposlsn! a popravljanjem fckomotiv. Električna lokomotiva je namreč veliko bolj "efficient" kot parna in potre, buje veliko manj popravila. Vss obljube, ki so jih dfli Industrijski magnatje Hooverju, končno j>omenljo, da korporacJ-Je ne bodo prenehale z gradbenimi načrti, ki ao še Izdelani ali v oanutku. V alučaju, da bi korpo-racije skušale te načrte pološlti na polico sa nedoločen 6as v slučaju, ako bi ne prišlo do teh koa| ferenc, je Hoover a tam korakom vseeno nekaj dosegel Dvomljivo te veda je, da bi velike porporacije tkušale .atbotl rati sedanjo eltuadjo in s tem povspsžltl Industrijsko depresijo. Prvič bi bilo to precej podob-no samomoru In drugič je moralna dolžnost kapitalizma, da prepreči večjo gotpodtrtko katastrofo. Da as voditelji kspitaliz, ma zavsdajo te odgovornosti ln ds so iskrsnl pri tekočem prizadevanju s maš«n Jem lukenj aa-danjega akonomtkega t It tema. o tem ne more M ti nobenega dvoma. Gledeobljube.de ne snižajo Učitelji zahtevajo višjo plačo Zahteva pomeni povečanje kaosa v mestni blagajni Chicago. — (F. P.) — Lokalna organizacija št. 2, v kateri ao organizirani čikaški učitelji, zahteva od šolakega odbora povišanje plač. Pri tem Jo podpira tudi Cikaška delavaka federacija. Učlteljaka unija zagovarja svojo zahtevo v posebnem pam-fletu, v katerem navaja razloge i zvišanje plač. Ta zahteva je prišla ob Čaau, ko ae meetna blagajna nahaja v velikih škripcih. Primanjkljaj sa tekoče loto bo znašal okrog 17 milijonov dolarjev. Meatna oblasti si naravno mučijo mošgans, na kak način dobiti sredstva v avrho vzdrževanja mestnih Institucij, od katerih je v najlepšem cvetju institucija grafta. V Ikripcih ae nahaja tudi šolaki odbor, ki je prišel na augeetljo, da bo v očigled situaciji mogoče potrebno zapreti šole za par mesecev. ^Tsjnica učlteljaka unije Flo* renče Hanaon Ja pričala a kampanjo proti "loan sherkom" ali oderuhom, ki nudijo poaojila u-čiteljem proti visokim obreatlm. Finančni oderuhi imajo poasbno piko na učitelje, ki so msnda taboren "auckeraki" materija) radi nizfcih plač In želje po višjem žlvljeaikem standardu. Kakor Js sovražil socialiste, je sovražil tudi klerikalce. Njegova zasluga Je, da Je Frenelja <*i padla od cerkve. Kljub temu j>a, da Je dopoldne pobijal klerlkali zem in vedno Izpovedal evoje brezverstvo. Je imel mnogo pri Jateljev med duhovni. Za bolni ške strsžajko Je Imel do zadnje ure katoliško nuno. Eden zadnjih poaetnlkov pred njegovo smrtjo Js bil katoliški duhoven, ki pa nI prišel, da bi ga "spravil Bogom," temveč da aa poalovi od "tigra" kot tvojega prijete IJe. Nekaj tednov pred imrtjo Je tračno dokončal tvojo avteblo-grsfljo, v kateri piše tudi, da je verovanje v posmrtno življenje docela napačno. Smrt ja opite kot tpanjs brsz sanj, ki ne sme Človeka prav nič plašiti. Kdor ae boji večnega spanja brez aanj. mu manjka ravnotežja v pveto-jevanju. Človek se ne boji spanje, ki pride vsak dan po delu zakaj bi ae bal večnega spanja. ^^^ ki pride po končanem življenju^ ^ j# ^^ ^ mog57"£ Lota 1922, ko Je francoski U- I)fW# kakega vala znižanja ger drugič poselil Amerike, je hladnokrvno opazoval masno klanje prašičev v člkaškOi klavnicah. Tedaj Ja rekel: "Imam Imenik oseb, katere bi rad videl, da bi JHi takole poklali!" Tak je bil tiger plač kot je bilo to na primer v preteklih taduatrijikih depretl Jsh Ni kakega dvoma pa ni, da ne bodo podjetniki izkoristili te-dsnj* situacije in dobili iz delav cev še večjo produkcijo kot to jo dobili v preteklosti. Washington. — Progresivna skuplng senatorjev hoče oavojltl Izpraznjeno meato v senatnem odseku, kl Ja stalen senatni odsek velike vašnoatl. Na to meato, ki ga bo Izpraznil senator Edge iz New Jersey J a radi imenovanja ameriškim poslanikom v Parizu, skušajo progreaivci posaditi aenatorja La Folletta. To as jim bo poerečilo le ako pridobe demokrate, da giaaujejo za La Kollatta. Plača za to uslugo Je v tsm, da »o progfrsslvci priprav-Ijenl podpirati demokrate pri gotovih zahtevah v zvezi s ca-rino. Stavka voantkov Newark, N. J. — Vozniki eka-presnih avtotrukov ao aaetavkeli pri oemih kompaitijah. Zahtevajo oeemurni delovnik in povišs-nje plač sa 68 na teden, ki tedaj znašajo 646 za devet ur dnevnega dela, Podjetniki ao obljubili |49 dolarjev plače brez znižanja delovnih ur. TurkiaJe dobila voHlao pravico Carigrad, 26. nov. — Turška narodna akupščina Je dala ženam volilno pravico pri občinskih volitvah. Ženske smejo tudi kandidirati. Delavcem bodo enostavno povedali: "Ker ne mislimo znižati plač, je potrebno, da ss vaak Izmed vat požuri In zvlšs produkcijo. Kdor tega noče ali na more ttorRi, za nJega ne bo dela". Rezultat tega bo ve^j<* priganje-štvo, ki Je še tedaj nekaj nsču-venegt v mnogih tovarnah In snišanjt števila delavcev. To ni nobeno prerokovanj^ temveč logika kepi tal Utičnega sistema produkcije In distribucije. Tudi ss kapitalistom tega ne more Šteti v zlo. ker je U» pač vprašanje aittema, ki tudi is ka-pitalIttov dela alabe ljudi. Kako te bo dežela izkopala Is tedanje depreelje, ki je veliko večja kot je razvidno na površju, je vprašanje, na katerega Je nemogoče odgovoriti radi mnogih deiikat-nlb okolnotU. Kar ja gotovo, Je te, da dežela stoji pred veliko breapoaelaostjo, katera nI mogoče preprečiti ne Hooverju In ne kapitalistom. S§w„ RHOBXKTZ PROSVETA THK KNUCiHTENMENT CLAS1LO m EJUTTKINA HUlVWIfM NABOSNS rOOPOB-MB JKDWOT» kr UM MUlwil M MruUn. drto». (h»M Cfcfeae«) '» C Ierro M m* »•*. •• 9* CwSTm •• I" <*««* *M 2MT-M pbosveta UWMIU Ar^, CM»», MEMBER Of TKE KKDEEATMO PBSSS Glasovi iz naselbin Društvene volitve In d Auburn, III. — Običaj je, dm Juki boljo spoznali med seboj. I Vkup Miličeve hčerke je igral» I Josephine Pleskovič. Zaljubljena je bila v Dam janovičeve peami, o katerem misli, d» je navaden nizacij imajo v meeecu decembru seje, na katerih volijo uradnike. V sled tega je* umestno, d» apeliramo na članstvo, da ee u-deleži glavne seje, kajti na tej se začrtajo smernice ga poslovanje društva v prihodnjem letu Dosti j« pa le članov, ki se ne zanimajo ne za volitve in ne za druge važne stvari. "Da le pla-čam asesment, ps me ne briga kdo je urednik pri društvu", govorijo taki nezavedni členi. Ako ee ps ns sejsh naprsvi kakšne zaključke, ki ne ugajajo tem i lanom, pa se takoj oglasijo s kritikami, namesto da bi sodelovali pri vodstvu društva. To SS posebno tiče našega društva It. 885 SNPJ. J . Pri vsakem drultvu sta važni mesti predsednika in tajnik» Predsednik in tajnik sto kot oče in mati pri veliki družini. Ce . znata voditi gospodarstvo in ra-Boston » sosednjimi mesti vred je le od ne- IUJBetm gvoj6 p^u», js to le dru-kd»j čudovit kraj. Pred dvesto leti so tam (v ¿tvu v kariit. Dolžnost drultve-Salemu) obešali 'čarovnice", ki so se P»Jd»f»« nega predsednik» je paziti, da s hudičem. Takrat je hudič hodil po naaelbl- ^ tfje mirne. Tolmačiti mor» nah Masaachusettsa pri belem dnevu in »klepal p|mvjtot miriti rszburjene duho-umazane kupčije z ienskami. Famozni dušni w |n pa8itl> ^ m v»i drultveni pastir Cqtton Mather g» je videl vs»k d»n in uk|jučki uveljavijo, enkrat gA je slišal, ko je govoril v latinskem, 1 f --------... -j^-^r^r «Äft drultva nalih podpornih orgs- lahko mnogp atorilo za razširja- pravemu Damjanoviču. ki ga o- ^ ^ _ —^ <- VELIKA ARMADA DELAVCEV JE NA CESTAH (Nadaljevanj* a~t strani.) "Čudeži" za hlevom ---------------m - . . , Veliko odgovornost napram grškem in hebrejskem jeziku, samo indijanske- dr^ktvu ima tajnik. Njegov» g» ni znal. .. Sodniki so o teh druščinah s hu- ^^ ^ poj»snevati pravila dičem vodili slovesne procese, pisali dolge protokole in navdušeno obsojevali šenske In moške na velela, (Ne smete misliti, da je to bilo samo v pravila SNPJ, voditi mora natančno poslovanje, poročati važne sklepe v glasilo in kot zastopnik glasi la mu mora pridobivati naročni Massachuaettsu; v isti dobi so seligaii "coprni- ke med člani in drugimi rojaki. ce" na grmadi tudi na Slovenskem in v drugih dobrih krščanskih deželah.) Well, danes nI več hudiča, da bi motil store ženske. Nekdo ga je ubil. Bog mu daj zdravje, dasi ni znano ime tega junaka. Hudič je danes temeljito mrtev kakor novozelandski dodo, ampak Boston je le vedno prvi tem, kjer je rep. Pred nekaj tedni so se v mestecu Malde-nu nedaleč od Boetona začeli dogajati "čudeži." Grob katoliškega duhovna Patricka J. Powerjs, ki le 60 let počiva na pokopališču Sv. Križa, je naenkrat začel "ozdravljati" hromce, slepce in druge neozdravljive ljudi. Bolnik se je dotaknil kamna na grobu, pa je bil "zdrav." Čudovito! Pa so začele romati silne množice na omenjeno pokopališče. Prišlo je aa desettieoče, celo stotlsoše romarjev, če smemo verjeti Časo-. pisom. PolkUa je umaknila kamen z groba, toda romarji eo se lotili grobe samega in raznesli vso prst. Prišel je celo no\\ bostonski župan Curley In pobožno klečal na "čudežnem" grobu. Podnevu in ponoči so ljudje oblegali pokopališče. Na stotine se jih je prehladilo In bili so res bolni na pljučih ne samo v glavi— In odšli so domov brez čudeža. Edini čudež, ki se je »godil, je bil zadnji teden, ko je neki zdrav lisjak Is New Yorka kupil berglo in se vlekel tja, nakar je zagnal beryl.. Oil sebe vpriio veliko in «trmočo množice, katera je potem — vsa sreSn», d» je v UM» "čudež" — napolnila lisjaku kapo s dolarji. K sreči gs je prijela policija in čudež je bil r»s-krinkan. Ubogi Boston! Uboga civilizirana dežela, ki si še na to način dela reklamo! Ubogi ljudje, ki se Ae niso izvlekli is srednjeveškega humbugs in propagande! Uboge moralno bankrotirane oblasti, ki še dopuščajo take sleparije! In ubogo, trikrat ubogo žolto časopisje, ki poroča tak bunk čisto resno In brez komentarja, kakor da poroča resnico! Časopisje s tem dokumentira svojo zločinsko brezbrižnost. Vršiti mora agitacijo .za nove člane kajti napredek društva je v največji meri odvisen od toj-nlkovega poslovanja in marljivosti. Važen je tudi urad zapisni ksrja. ta more biti nepristranski in mora beležiti vse društvene sklepe in pri tem se ne sme ozirati na prijateljstvo. Zapisnik je rekord poslovanja meU društvom in jednoto ter člani in mora biti točen, kajti zapisnik včasih igre veliko vlogo v spor nih vprašanjih, ki lahko dovede-jo do tožbe. Zato mora biti po-PpliLin nje kulture in izobrazbe med li^bno ni poznala. Arsova 2ona našimi ljudmi. Tajnike društev (Matilda Progar) je dobro pogo SNPJ v zgoraj omenjenih na- ¿¿i* vlogo. Se pozna, da je bila selbinah bi prosil, da prečitojo vzgojena za oder. Mičičevo ženo te vrstice na sejah v decembru he ^»la Monika Troha. Njen in o teh vprašanjih razpravlja- ^p in kretnje so prav zado-jo. Prepričan sem, da ako se VoJjile občinstvo. Zofijo Damja-ustanovi federacija društev SN- novič, mater Zorka Damjano-PJ, da bomo napravili dober ko- L^ je prav dobro pogodila M a rak naprej na kulturnem polju Ly Mlakar. Nikola, sluga Miliče pod okriljem SNPJ. vičev, je bil Frank Pleskovič Bratje in »estre, volite na de- I Bil je veren in poslušen «luga jr cemberski seji v urade le toke je vedel v%e, kar se godi v hiš člane, ki so » svojim delom v njegovega gospodarja. Bil je preteklosti pokazali, da se gani- dobro maskiran in njegov nama j o za rast naše organizacije ,top je bil zadovoljiv in so jim pri srcu njeni principi in bodo skrbno izvrševali naloge, katere jim boete poverili. Glejmo na to, da bodo zaklju Režijo je vodil John Koklich Rasen malih hib j bila igra do bro uprizorjena. Seveda, nekateri so pripravljeni tudi malo po čki v korist društvu, posam« / kritizirati, a to ni nič hudega nikom in jednoti. John Homes. "Navaden človek" Canonsburg, Pa. — "Navaden človek" se imenuje šaloigra v ker morajo tudi oni imeti evojc veselje. Azor- Zmaga naših kandidatov Morgan, Pa. — Sicer je to po volitvah doz no. a mi- uoven »c T^L ročilo o volitvah pozno, a mi- v k". «* * vseeno bolele pozno, ril klub "Soča 10. ^vembra v L nikdftr ^ ne rojt. dvorani "Pt»to»akA ki ¿WM, da smo Sygančanje žc jama" št. 188 SNPJ. 2arko Damjanovič je peenik ki je pisal poleg ljubavnih tudi čisto zaspali, ker se v javnosti tako malo sliši od nas, bom *>re govoril nekaj besed o volitvah politične pesmi proti ^^ ^ niST posebno sposoben d* tega prestopka je bi kazno- sukati pero> kakor „j večine van. Da se izogne zapord, je pobegnil ; zatišje dobil v hiši Ar-se Miličeviča. Damjanovič je bil znan z Miličevičevim sinom Du-Sanom, ki ga je svojim ljudem predstavil kot Vladimirja Mičiča Slovencev, ki se moramo preliv ljatiJejB težkim fizičnim delom Pri volitvah 5. novembra smo I šli na delo in izvolili pet napred nih Sovencev v javne okrajne u iz Jagodine. Tukaj se začno vsa- M*- Td voHtve so bile dokaz kovrstne homatije. Vladimirjev N ™ »f ^o dos^e, česc oče JovanČe Mičič je ddber in »družimo in delamo sloftno Smo star prijatelj Arsove hiše. V Mi- še elevelandske rojake bitali, ličevičevi gostilni se nahaja pri: ¿eprav je naša naselbina majh leten samski penzijonist, višji u radnik v pdkoju ViČentl Petro- na in pride komaj vpoštev z o-na veliko številko Sloven vič, ki rad toži, da ima polne no- ^v Clevelandu Mi smo se zage revmatizma in da ga trga po vedali in šli volit, ne pa osta, doma, kot je Podgoričan poročal. izdelovanje papirnatih škatel in zabojev ee je v državi New fork znižalo število delavcev od leta 1914 do 1925 za 82 odstotkov, v istem Času pa je produkcija na delavca narastla za 121 procentov. Pri postavljanju delavcev na cesto so najbolj prizadeti starejši in srednjestari delavci. "V Highland Park tovarni Fordove družbe", piše dr. Laidler, "je tri četrtine delavcev, ki eo stari manj kot 40 let. Človeku nad 40 let starosti je nemogoče v tej tovarni dobiti dela, medtem ko delavci, ki dosežejo to starost, stoje vedno v nevarnosti, da izgube delo" — pri Fordu ali pa cje drugje. "V gotovih jeklarskih tovarnah je nedavna inveettgaeija dognala, da znaša povprečna starost delavcev manj kot 80 let. Vprašanje ponovnega zaposlovanja srednjestorih delavcev postaja vedno bolj resno. Najbol; so prizadeti neizučeni ali napo izučeni delavci pri masni produkciji" Priganjaški sistem je posebno razvit v avtni industriji, kjer «¡slaves dobijo maksimalno količino energije in naravno tudi produkcije. Zaključno beeedo o tem naj ima neki avtnd delavec ki dela pri Dodge koropaniji. "Priganjaštvo je tako silno, da po izčrpanju ne pošljejo delavca v bolnišnico, marveč na industrijsko smetišče, kjer lahko strada." Senator Warren umri Washington, D. C. — Senator Francis E. Warrett, repubh kanec iz Wyominga, je v nedel umri v starosti $5 let. Bil je senator 87 let. jo vsem životu. Osvoji ga manija. koi je roagor c»„ porvcai. da bi se oženil; to uradnik je tu- 7 Clevi*ndu fltor"i' menT,dfl ne vsi, vendar pa večina, gifl^ sobna zasluga gre našim PRIMORSKE VESTI di prijatelj Mičiča iz Jagodine. Njegovega sina sto objemala in ga vzljubila. Pisala sta Migiču, skafn, katere so se skopaj 100% udeležile volitev. Vsa čast njim! češ, tukaj je tvoj sin, prfc* k «jejeaue voiuev. vsa cast nji», nam. Ko Mičlč dobi pismo, se l K™**" 8™° ^ruienl 2 rePub" da kakšna sleparija?" s, kandidate: Julius Lesjak, občinski komisar; Jacob Dermo-ta. Šolski direktor; John Kvar- likahci, ker sami smo bili Se v nepristranski. Dobri u ki, katerim so pri srci« principi in bodočnost SNPJ, bo do prav gotovo vestno oprav------------—_ — lMrrr _ .„. _ . ^ Ijall svoje dolžnosti in ne bodo Suje. Poda se na pot k Arsujin W[t ^oli i smo sledeče sloven- radi malenkosti kritizirali glav- tu se prične njegov križev tf^T ne uradnike organizacije. Taki Svojega sina dobi v družbi z Ar društveni uradniki so tudi u- sovim sinom, ki mu pojasnila,. . tau pi. pravičen! do primerne plače, kako in kaj. Poveeto mu, dar je fch volilni inšpektor, John He-Moje mnenje je. da tajnikovo Vladimir Damjanovič vzel II» W cenilec; Videne Tau-delo je premalo plačano, ako njegovega sina samo začasno, cher' računski pregledovalec. prejema manj kot 8c mesečno da dobi priliko pobegniti preko ^ Bratje in sestre, pri zadr od člana. Predsednik, zapisni- meje. Mičič pojasni, da mu: je volišvah ste pokazali svojo z»-k»r in blagajnik naj prejemajo veliko z» načela, radi katerih ee vednost in ste se zavzeli za sVoje $1 mesečno, kar tudi ni veliko, js nekoč le spri s svojo ženo, to- kandidate, kar je popolnoma Nekateri člani ao mnenja, da je da ne razume, zakaj bi radi na- pravilno. Vsake volitve so za nas že čast biti drultveni uradnik čel igral očeta človeku, katere- pomembne,, kaj ti naš glas Iteje zatoftna plača. To mnenje je mu ni oče in ne mara, da bi mu ravno toliko kakor glas naših napačno, kajti od aame časti ne bil. Navihanca sto ga pa vseeno nasprotnikov, če je pravilno odmori* živeti nihče. | pregovorila, da je potem lagal dan. Da me ne bo kdo napačno ra- drugim ž njima vred in to prav šumel, moram * omeniti, da jaz nerodno. Našim kandidatom, oz. izvoljencem, čestitam na zmagi in Arsa ima hčerko Zorko, ki je I Jim želim veliko uspeha v uradih, V H n ¡deški zbornici je prišla reforma. Poslanci ne smejo več "pritiskati" sa besedo, odkar so žentfce v parlamentu. Prej so se lahko "pritiskali," dokler eo bil! sami, toda gentleman ne "pritiaka" Ionske v zbornici. Star običaj v angleški zbornici je namreč bil, da je poslanec vprašal ministra ali drugega poslanca: "May I press you for a question?" To je zdaj odpadlo. Zunaj zbornice je pa le vse po starem. Kapitalisti lahko pritiskajo delavce in delavke kolikor se jim »ljubi. ■MBMMn V Moskvi upajo, da borzni polom v Ameriki prinese revolucijo. Well, če mak» pogledamo okoli sebe. vidimo na žaloet, da je slabo pripravljeno sa revolucijo, če rea pride prihodnji meaec ali morda v januarju. "Cisti rs 1 ne iona rji" ao namreč razcepljeni v tri frakcije In največja revolucija je zdaj med njimi. » Hoover ilče Čudodelnega zdravnika za pro» speriteto. Ali mu ni M nihče povedal za tisti "čudodelni" grob v Maaeschuaettsu? Cemu kliče magnate na pomoč, ko pa se čudsAi gode v deželi? Ker smo le pri čudežih, je treba pripomniti. da bi ae moral atari šudodelntk Mojsea u-čiti od Schwabs. Mojsss je istisnll vodo is kamna. Schwab jo pa isstlsne is želess t Kdo Je večji mojster? Kitajci imajo dve vojni: svojo domačo in drugo s Rusi. V prvi smsgujejo Kitajci, v «mg» pa — Kellogg. Srečni Kitajci, kdo Jim al nevoščljiv! 2. novembra. Boršt v Brega. Borit v Bregu je dobil letos novega laškega učitelja, ki mu, žal, domačini ne vedo še pravega imena. Ta pred-sta\Vtelj laške kulture zmerja Ščlske otroke in njih starše z 'umazanimi svinjami" in drugimi podobnimi prispevki. Radi tega so se domačini obrali celo lo krajevnega karabinerskega brigadirja, toda seveda zaman. Najlepše pa se je dogodilo pretekli teden. V noči od četrtka na petek je baje zmanjkalo temu dičnemu učitelju nekaj šolskih knjig in nekaj denarja, ki ga je baje hranil v šolski sobi. Denar so nabrali Šolski otroci za učne knjige in bi knjige morale biti namenjene otrokom. Nihče ni verjel, da bi kdo kradel šolske knjige. Se manj pa da bi učitelj pustil denar v m izniči. Saj ga poznamo. Učitelj sploh ni kupil knjig za denar, ki ga je prejel od šolske dece, ampak ga je lepo porabil v svoje zasebne evrhe. To pa seveda ni oviralo karabi nerjev, da bi ne nekaj ur pridržali v zaporu nekega domačega fanta in ga tam hudo pretepli. Izpustiti so ga seveda morali, TOREK, 26. NOVEMBRA. Einstein in njegova vera Veliki učenjak ne veruje v posmrtno življj Einstein: Mogoče, toda človek ne more J dodati niti trohice k svojim izkušnjam To pravi, da ne more prišteti niti odšteti nifej več od totalne vsote svojih izkušenj ^^ Viereck: Mislite, da je individualno mm nje brez pomena? Ali se moremo dvigniti I višjo stopnjo eksistence? ~~ I Einstein: To, ksr stori posameznik — fe ozira na to, kako važnega se smatra — ne. meni več kot toliko kolikor en sam antow« prida koraljski gori na dnu oceana. Ekaistn ca človeka je težko več kakor ena sekund* življenju zemlje. Viereck: Nadčlovek je torej nemogoč dvatisoč letih. i Einstein: Dvstisoč let je premalo čau razvoj nadčloveka. Človek mora upošteva svoj mehsnizem, ki ga dobi ob rojstvu. Prt meje svojega mehanizma ne more nihče iti, Ii ko pa veliko profitira v svojih mejah. Viereck: Verujete y Boga — v Boga S nože? ■ Einstein: To vaše vprašanje se vsekak opira na mojo brzojavko, s katero sem odgov ril prijatelju v Ameriki, ko me je informir da me je napadel neki kardinal kot ateist Moj odgovor ni bil namenjen za objavo. Nil* kot Amerikanec bo telegrafiral vprašanje: * ruješ v Boga?" Moj odgovor na to vprašanj je težak. Ne morem enostavno reči: ds ali Ateist nisem. Ne vem, če ee lahko smatra panteisto. Problem je prevelik za naš omeji razum. i« Viereck: Mož, ki eksplorira zakrivljen ¿a prostor in vtakne atomsko energijo v eno« ekvacijo, se ne sme bati niti tega problema. Einstein: Morda vam lahko odgovorim parabelo. Človeški um, pa bo še tako iivi ban in ženijalen, ne more pojmiti vesolja, f dobni smo malemu otroku, ki stopi v veiil knjižnico, v kateri so od tal do strops skladi niče knj^g v mnogih jezikih. Otrok se zaved da je nekdo spisal te knjige, ne ve pa, kdo kako; jezika, v katerem so spisane, tudi nei zume. Otrok opazi, da so knjige zložene po i kem načrtu, vidi neki tajni red. To je po m jem mnenju stališče človeka, tudi največje® in najbolj kulturnega, napram Bogu. Viereck: Mar ni nihče, tudi največjim zmožen razumeti te tajnosti? Einstein: Mi vidimo, da je vsemirje lep aranžirano in uboga gotove zakone, tods nai so ti zakoni v gosti megli. Nali omejeni um« vi ne morejo zapopaati tajne sile, ki objem konstelacije (ozvezdja). Viereck: Spinoza, ki ga vi spoštujete,] priznaval vsem trsko inteligenco. Einstein: Spizonav (panteizem (vseh Stvo narava je bog) me fascinira, ampak jaz o klanjam prisilni jopič tega ali onega filoxaE Viereck: S ¿im je Spinoza največ kori»! modernemu mišljenju? E Istein: Spinoza je največji med mode nimi filozofi, ker je prvi filozof, ki amati telo in dušo kot enoto, ne pa dveh ločenih stv ri. Viereck: Ali' niso tega prej verjeli v I diji? Einstein: Mnogi filozofi res posnema Hindute, toda Spinoza je zajel svojo idejo lastnih možganov. Indijski filozofi prezira telo, zato ei ne morejo misliti duše in tele ne afritiram za noben uradi M o- ________ _____ ja edina želja je, da se voli v I vsa zaljubljena v Damjanovlfia I katere so izvojevall. Rojaki, le društveni odbor brate in sestre, radi njegovih pesmi, katere ved- tako dalje, pošljimo svoje zmož-ki se udeležujejo eej In jim je no člto in jih zna veliko na pa- n« ljudi v javne urade, kjerkol take znano drultveno poslova- met. Njeno zaljubljenost je Da- «e ««m nudi prilika. Res je težnje in pravila organizacije. Po- mjanovič kmalu epoznal, toda lk°. » vse se premaga; treba je zabiti ne smemo na mladino, kako naj ji raztolmači, da je on le vztrajnosti pri delu. Dosegi ....... TIMf-Ji m Učiti jo moramo, da se se»n»ni Dnmjanovič, ko p» »e mora stari, bomo le marsikaj, če bomo ak- *«r je fant^nedolžen. e principi nele jednote. D»jmo vati v hili njenega očeta pod tu- tivni. To je bilo dokazano 5. no-Ji ptfllko do društvenih uradov, jim imenom? Stvar je zanj Ae- vembra. »kp vidimo, d« se sanim» z» or- prijetn». Dogodi se. d» je vplivni Glede dela »e pa ne moremo g»nlsacljo In ima vseelje do vod- Vičenti Petrovič izprosil Zar- nI* pohvaliti; je p»č toko kot po stv» društvenih zadev. kotu na vročo željo njegove raa- drugih premoKarskih naselbinah Na decemberaki eeji bo ne- tere pomlloščenje, ne da bi g» po zgubljeni stavki. Rovi obra-dvomno večja udeležba članstva poznal, čeprav sto živela skuhaj tuje^o še precej dobro, plača je kot pa na drugih aejah; zato at '»d eno streho. Ta upokojeni u- ** večinoma odvisna od prostora mi sdl umestno, da bi se ustono- radnik je bil zaljubljen in zaro- J» boesov, kateri pa pri nas niso vila federacija društev SNPJ viden s Zarkovo materjo, ki je bi- uko dobri' kot neki d°P1'1-okrajih Sangamon, Macoupin ir la le dvanajst let vdova, ne da nik brez" 0 v Prosveti 15. Chrieton, vkaterh ee nahajaji bi Žarko kaj vedel o tem. V ap|o- nov- ** ^ hočemo, Uho mora-naaslbine 8pringfield. Auburn.Unl zmešnjavi in zapletenosti lmo M*1 ln UP*U ** b^4« ^ Vlrden. Csrlinville, Taylorvllle. mora trgovec Mičič Igrsti očeta kmteri ht*io I*UM. če bomo Jere*ville, Gilllspie in Kincsld in mota. ksr gs spravljs v *ilne vztrajni. Človek obrečs in tudi Zdrulens društvs v centršlnem Uagate In neprilike s njegovo ohW i* **v«d«« In odločen Illinoisu bi lshko obdržavsla pravo leno, dokler ae vse ne po-1 J* D- skupne seje, na katere bi poslala jaanl. Konec Je prav srečen in evoje aastopnlke, ki bi rasprav« Ijall o iniciativnih predlogih. resultot sta dve poroki. Igra je bila sa smeh in kratok glede volitev delegatov ln agiti- &*s. Upriaoritev te igre je bOa rail sa nove Člane med sloven- dobra, kakor tudi scenerija in skiml narodi, lahko bi sklicali tudi Jsven shod vsaj enkrat v letu. Ns konfereaesh bi raz previjali o političnem, strokov nem In gospodarskem vpraša nju. Kadar so državne volitve. I gre so vzbujali največ pozornosti bi ae pomeniti, katere kandidat« I Vičenti Petrovič (Jakob Kae» bomo volili ln o drugih važnih I lan). JovanČe Mičič (Joneph 2u-stvamh. Za vsgted naj nam bc pančič), Zorko Damjanovi slična orgsnlsscijs, ki Je bilshjohn Koklich). Araa Miličeviš a^snovljena v drlavi Kanaaa la (Anton Mnvrič). Arsovegn sina pred dvajsetimi leti In Je veli ^ igral Frank Ssmas. Vsi ti so da po se nali ro-1 dobro zadeli tipe karakterjev. Zabava sfejeka Sfl HRZ Detroit. Mich. — Društvo "Zviesds", odajek 361 HBZ pri-redjuje veliku zabavu na sakar gre hvala I Thanksgiving day. 28. nov. ve-' čer as pozorišnim komadom "Zs obrat", igra u tri čina, kojs se dogaja s musMmsnakim i krščanskim llteljstvom u otomanaka vremena boasnakog. leherskog i seljsčkog života. Ovaj pozorišni komad Je Jedns od najboljih igra. Jugoslovanski narod Detroita i okolice se posivlja, da iatoj zabavi sudjeluje u Sto večem bro-Ju. Program počlma u večer u Hrvatakom domu. rssavetljsvs, Anton Rupniku. Igralci so bUi maakirani prvovrstno, /a kar gre hvala mra. I. Severovičevi 1» Meadow landss. V izvajanju l- sprehaja po vssL Taka je sedanja šola. Smrtna kosa. V Vipavi je u-mrl posestnik Jože Duma, v Lo-kovcu so pokopali bivšega župana Andreja Lokarja, v Skrbini ie nenadoma umrla žena Angela Cotarjeva, stara 28 let. LISTNICA UREDNIŠTVA M. T., Murray, Utah: DoUčni spis je bil ponatisnjen is neke zdravstvene revije. Dali je opi sana metoda zdravljenja pravilna. ne moremo vedeti, ker ae pra-vilnoet Iste dofteae le s ekeperi mentirsnjem. Dan prije zabave od rta je javna skupština u prilog kampanje odsjeks sa temom "Dali je potrebnem organiziranje našemu rsdnom narodu u HBZ," < kojoj če govoriti S. Zinič is Chi caga. Risivlje se članove i ne-članove, ds poejete ovu akuplti-nu, da čuju od kakove je koriati HBZ našemu narodu kao i ostale zajed niče u Americi. Nezabors-vimo doči u srijedu, 27. nov. na skuplttnu u Hrv. dom, 1&29 E. Kirby Ave. J. Rtmsr, perovodja. v enem. Viereck: Azija je mati vseh religij» ne? Einstein: Zdi se, da je velik studenec 9 sli. Slišal sem, da so tudi komunizem pw kušali v Aziji pred tisočletji. Viereck: Ali mislite, de komunizem obj me zapadni »vet? II Einstein: Ne bilo bi nič čudnegs. Viereck: Kako bi se vi počutili v komui stični družbi? Einstein: Mislim, da relativno dobro. Viereck: 6e strinjate s Leninom, d* svoboda buržujski predsodek? Einstein: Mords je im«A Lenin prsv. Poj na svoboda je nemogoča v civilizaciji, š nočem, da mi drugi ljudje stopajo ns pff moram se tudi jaz pokoriti naredbsm, da bom motil drugih. Cim več je preMvstoev deželi tem večje mora biti žrtvovanje/^ svobode posemesnikov. To žrtvovanje jece' ki jo plačujemo sa dobrobit civilizscije. (KONKC.) Ameriiko življenje 42. Dober načrt Izjalovljen Tom Veldman, zemljlščni trgovec. J« sam v plaarni, ko je vstopil neznanec »n ' pokazal revolver, rekoč, naj odpre blagiJ" in mu izroči vse novce. Veldman je ubogal in s težkim srcem Je nameril kors« v ti jekleni omarici v kotu pisarne. Tedaj r pro vrata in v pisarno stopi odjemalec dit hitro akrije revolver v žep In uk^ ^ cu, naj postreže prišlecu. V tistem MP« imel trgovec v glavi zelo dober načrt. ^ "Helo Martin!" je vzklkinil veselo cu, dasi ga je zdaj prvič vid^ ^ vempo ai prišel, toda žal mi je, ker \ postreči. Uverjen pa sem, da ti p prijatelj Charlie. Kar k njemu pojdi, napišem njegov naalov." ^ Trgovec napiše nekaj lW*k tujcu. Ta pa — ki Je ves čas Veldman* — člto na listku sledefe tro ven in pokličite policijo! Ta meni je ropar ... ... «-- i« na .Tujec pogleda «e bolj debelo obe.to odkuri akosi vrata — in trgovec * man čaka e policijo vred. Morsi K par ju vsoto (660. TOREK, 2ft- NO $ Vesti iz Jugoslavije socialist UmiM de ^ickere Pr«^elBolg.- «u \ Beogrsda (Izvlrao.) RBeograd, novembre 1929. «uifijiki narodni poslanec in . irvakov socialistične str*n-¡n član eksekutive n. toter-¿onale, de Brouckere, se je ani udeležil kongresa bolgar-aiocialistov ter je to priliko nbil da prouči vprašanje o Su socialistov do bolgarsko-«slovanskega vprašanja. Po-Jjje povsem privatno ter je [tej svoji poti pregledal tudi 1 južne Srbije—Macedonije Imstvtt s. dr. 2ivka Topalo-l centralnega tajnika delav-h ibornic v Jugoslaviji. Vče-je de Brouckere v domu De-¿e zbornice v Beogradu pre-val 0 vprašanju Združenih dr-r Evrope, o zamisli, ki jo je niil francoski politik Brtand. , Brouckere je izvajal v glav-■ sledeče misli: Nekoliko dni že sem v vaši dr- i ki jo telim v tem kratkem iu spoznati, v kolikor je pač jože. V Jugoslaviji kakor tu-v vseh državah, ki sem jih (potoval, sem opazil delavsko anje, ki sliči na veliko delav- 0 gibanje, ki je objelo tudi 1 upad. Vidim, da so tudi va-delavci zedinjeni v strokovne pnizacije, da stremijo za is- i ciljem, kakor borci našega snja, pa vas zato imenujem druge. Potujem kot turist. Hotel sem šeti. občutiti in razumeti. A ii vedno lahko za tujce. Ko a prvič stopil v dom Delavske muce, so me zaprosili, naj a predavam. Pristal sem. Pri-»em v vsšo državo, da bi poki, a glejte, zdaj vam bom š govoril. ivoril vam bom o problemu, m važnem za o vpra-ju reorganizacije Evrope, ka; ga je nedavno pred Društvo idov postavil veliki franco-politik Aristide Briand. Go-vam bom o ideji Združenih I Evrope. 1 in mi kakor tudi vse države lin vsega sveta — vsi smo iz dolge in težke perijode Zadnjih deset let govori-o vojni konkretno, z razu-ljem tega strašnega gorja, mrzimo. Vsi mi smo videli L vi ga sovražite kakor ga lim jaz. Malo pred 1914 je angleški delavski politik knjigo "Velika iluzija." ■iluzija, to je vojna. Hudi ae bo z vojno razčistilo :e probleme in da se bo po Prišlo do miru. Pisec je za-t Vojna ničesar ne rešuje, pripravlja nove vojne; valeč in premaganec ee lem zahoda brez ozira na Italijo, Španijo in skandinavske države, ki imajo svoje preglsvice, obstoji prav za prav v problemu Rene (reka Khdin, Porenje). Zakaj Ren je bil stoletja vojaška meja, krvava meja. Galijci ao ob njem prelivali svojo kri, pojem je postal krvava meja rimskega carstva, a v najnovejšem času je postal Ren meja dveh civilizacij. Ob Renu se bije borba za hegemonijo v Evropi: Francozi in Nemci se bore za prvenstvo. Kdorkoli hoče prvenstvo Evrope, mora iskati opore ob Renu, tam, kjer bije srce zahoda. Tu se spopadajo že stoletja tisočletne mržnje narodov. Danes je za mir na Renu podpisan Locarno. Da ni več krvi ne klanja. Priznam, da jaz sam silo malo verujem pisanim dogovorom, a Ren je stvarni center velikega industrijska okraja, ki ne pozna državnih meja. Včasi so bili to razni industrijski bazeni, zdaj so eno. Politično pripada Reti tako Frandiji kot Nemčiji in Holandski in Belgiji in Luxemburški, njegov industrijski bazen veže pet držav. Razvoj tehnike je obsodil te samostojne industrijske bszene, da poginejo. Nekoč so se borili med seboj, zdaj lahko, le skupno živijo. Ce se Nemčija izolira, propade njen premog, če se Francija izolira, propadejo njene rude. To velja tudi za ostale tri države. Posledica: po vojnah in krvavih borbah so se narodi na bazenu Rena industrijsko sporazumeli, kartelizirali so se in zvezali z ugovori, pogodbami. To niso več nacionalni sporazumi in pogodbe in karteli, to so danes mednarodni karteli in mednarodne pogodbe. Dovčerajšnji sovražniki so sklenili zvezo na Renu. Ce hoče teh pet držav živeti, morajo ustanoviti skupno industrijo, ki bo mogoče predhodnica Združenih držav Evrope. A gospodarsko sodelovanje Evrope je nemogoče brez političnega spolnima. Gibanje delavstva zedi-njuje narobe v ideji enakoeti. Ni zadosten samo mir. Ni zadosti enaka zakonodaja, potrebna je tudi skupna politika, carinska, finapčna, bremena morajo biti enaka, potrebno je tudi enako mišljenje v morebitnih Združenih državah Evrope. A potrebna je tudi skupna politika v vojaškem pogledu, a prav tako tudi varnost. Da nekateii «a bodo odvisrti od vojaške sile drugih, ker bi se potemtakem ne moglo govoriti med državami odkrito in iskreno. Potrebna je tudi duhovna in moralna zsjednica. Vojna je povzročila zbližanje narodov. Potrebno je zdaj ustvariti mednarodno demokracijo. Vseka država mora pristopiti mednarodni zajednici, svobodns, zavedna kakor državljan pristo- [eora človeštvo čuvati vojne. Hao v stoletju racionalizacij [j «toletju industrije, računa, r»nja. Politiki so prišli na | da bi temeljito i nhaell mednarodne odnošaje, ln rn° in zaupno. Zakaj videli 1 tudi po vsem morju prelite rteejo dogodki normalno, P w razvijejo naravno. Do-0 arbitraži, konsiliaciji, hiu in razorožitvi — vse ^ poizkusi racionalizacije "odnih odnošajev. V*r<>« tO, uatvariti mir, ki fpeval na konici meča, mar-u mir v znaku bratstva to Mi. Ce hočete spošto-J* 'Judi, je treba najprej S'»vojega bližnjega. A so-F J« treba ustvarjati po J. po državah. To so po-p«n-F.vrope in vseh kom-zadnje Briandove: ■ 0 Zdruienih državah Ev- problemi vzhoda in ■ iKvropi. Vzhod in zahod | * zbliUnjem. A vzhod ^"ta w različno razvija-a defintivno sta ^ * Po razpadu rimakeg* ¡■probku naj vam raz-. vzhoda? Jas ga [»«knjig. Zato bom go- o rahodu. Priznam, LTt1*1*1 »do —sisa. Za- esosvava H. Mohorčič: Ml ya škedaieta vino la " —■■ ^HVVHVOT «MV Ml ^ta v istem položaju. Zato pa v svojo narodnost. Mednarod na demokracija mora biti v popolnem soglasju z nacionalnimi demokracijami. Zakaj nikar ne mislite, de bi v Evropi pod Ho-henzollernci in Habsburgovci la-hko prišlo do Zveze narodov. Ali se bodo kaj kmalu Ustvarile želje Brianda in eli se bo prihodnje leto sestala konferenca za ustvaritev Združenih držav Evrope? Jaz »«verujem. Preteklo bo še mnogo dolgih let, preden bi Evropa imela orgsni-zecijo, podobno Združenim državam Amerike. A treba je stremeti zs tem. Velika cesta k ustvaritvi tega M trgovske in carinske pog<*»* med posameznimi državami. Lahko pa pričakujemo ustvaritev močnejšega in bolj g«^sl"egs Locama. Mogoče bomo dobili kot rezultat tega mednarodno sodišče za vse spore. Zakaj bres dvoma je, da zapad Evrope ustvsrjs danes predhodno situacijo zs t-deracijo. A treba Je BPjP»^ Potreba politične solidarnosti se msnifestirs Uko na vzhodu kakor tudi aa zepadu. To mi je jasno, v tem sem prepričan. Zadosti je premisliti natančno, da trpi vzhod od vojne kaker jo ja grenko občutil tudi zapad- BI Mm te dni v južni StbiJI i« del kraje, kjer je vojna uničila gozdove ter razvallla jejo od vzhoda solidarnosti. Nas na zapadu silijo industrijski razlogi, vas od vzhoda poljedelski. Vam jč potrebna poljedelska solidarnost. Dejali so mi, da dandanes padajo cene poljedelskim produktom in da kmečki kraji hirajo, dočim se industrijski dvigajo. Razumljivo. Nič slabšega kot izoliran kmet in nič močnejšega od zedinjenega kmeta. In to ne zedinjen v konkurenci in za konkurenco, marveč zedinjen v nujni solidarosti. Vi se morate gospodarsko ze-diniti, osposobiti se za izvoz. In Če mi dovolite, naj dodam še en nasvet: vi se morate tudi finančno zediniti, da bi lahko oživeli bajna bogastva, ki počivajo v zemlji Balkana. A zato vam je treba mnogo, mnogo denarja. Vi boste dobili ta denar od zapada, od nas. Naši bankirji vam ga bodo dali. Res, drago vam ga bodo zaračunali, če se pojavite kot konkurenti med seboj. Vi dobite denar lahko danes, če pristanete, če sklonite, pripognete glave in aprejmete jarem, da postanete vazali zapada. To se vem bo tudi brezpogojno pripetilo, če se ne pojavite pred zapadom složni, skupno, ves Balkan, kot ena sama enota." Poslušalci SO' sprejeli izvajanja de Brouckera z navdušenjem ter pokazali, da ao razumeli delo socialiBtov za solidarnost v teh težkih časih. (^š,) 25 let opernega dala tenoriata Kovača Ljubljana, 9. nov. 1929. Drevi ae bo vršila v opernem gledališču proalava 25-letnice dela tenorista Kovača na deskah ljubljanske opere. Leopold Kovač, rojen 1887 na Poljanah v Ljubljani, je bil epo-četka namenjen knjigoveški o-brti. A kot dober pevec in mu-zikalen, je pohajal Glasbeno matico, kjer se je učil na gosli, že kot vajenec je nastopal v zboru rokodelskih pomočnikov, pel je na več koncertih, a ko ga je nekoč slišal naš glasbeni pedagog Hubad, je postal pozoren nanj ter ga pripravil, da je začel študirati petje. Zbor Glasbene matice ga je kmalu štel za svojega najboljšega člana-pevca, začel je nastopati tudi v opernim zboru, dokler ni v letu 1906. nastopil kot solist. Od tedaj deluje na ljubljanski operi stalno do danes. V teh dolgih letih si je pridobil ve» lik repertoar, rastle so izkušnjo, a slabil je njegov glas. Ostal pa je do zadnjega vesten in delaven p( član naše opere. Prav radi tehth. izrednih 25 let opernega dela mu priredi Udruženje Igralcev proslavo. Zvečer nastopi v Smetanovi operi "Prodana nevesta", po predstavi pa bo kotnerz v hotelu "Slon". Koveč je tudi nastopal na več dobrodelnih koncertih. Zato so se ga spomnili tudi raeni ljudje iz teh dobrodelnih društev ter eo mu nabrali baje že čedno veotl-co, ki mu jo podarijo za jubilej. Ogenj fPoMi Ljubljana, 10. nov. 1929 Iz Polzele poročajo o požaru, ki je uaičil gospodarsko poslopje posestnika Tomaža Koka na Zgornjem Podvinu. V četrtek zvečer se je pojevil ne marofu o-genj. Preden eo ljudje opazili o-genj, je bilo že vse poelopje v plamenih. Z največjim naporom so rešili živino in gospodarsko o-rodje, ki je bilo spravljeno pritličju. Kar pa je bilo shraaje-no v podutrešju, je vse postalo žrtev plamenov. Zgorelo je ves letošnji pridelek, žito, mlatil-nica. slamoreznlca — teko da trpi posestnik veliko škodo, ki je le deloms krite z zevsrovalntoo. Sicer ao bili gaalid takoj ns me-Atu, a pomagati niso mogli kaj polja In __J* — celo zemljo. fte malo - pe bi se »nota, saj je poli- vsa U pokrajina "Pretn^mis v Mcialao različen. Prob-i pušča vo» Tadi *ugi razlogi tir- vellko. Na eni strani je pomanjkanje vode, s druge strani pa je Mlo gašenje otelkočeeo. ker s£ ji marof na vrhu griča In je bilo trebe vodne cevi napeljati navzgor. Zaradi hudega pritiska je mnogo cevi popokalo, kar je ga-šenje še bolj otežkočilo. Tretji slalej. — še nekoga eo pripeljali v kendijsko bolnico. O klešna Iz Lok pri Prečni. Nsiel je ns cesti dinamltno petrooo ia ee igral s njo Zabil je v petrooo žebelj. Močne eksplozije ge Je vrgla aa tla ia mu odtrgala aa levi roki tri prste, na dem pe dvs težko poškodovala. Tudi ae tevi aogi jebU ■Človeško zdravje je bogaetvo, kar ialibog marsikaterikrat prepozno spoznamo, pogootoma le komaj takrat, ko ležimo še aa bolniški poetelji. Vtis pa sem ledobil, da se je v povojnem času maraikaj glede zdravstva po« slabšalo, kar je preje bilo drugače. Zato hočem v naslednjem podati nekaj praktičnih izgledov. Pred vojno sem deset let deloval na h igijonskem zavodu graške univerze in ml je prišel le enkrat en sir pod roko, ki je bil neužitno sdrarju škodljiv, ker je veeboval baker v sdrsvju škodljivi obliki. Da bi bil dobil kedaj zdravju škodljivo vina, ali sadjevce v preiakovanje, ne pomnim. Wri nas so pa sedaj selo pogonoma take zdravju škodljive pijače v prometu. ft>gtavifeii vzrok «sto je vojna, ker ao v vojnem času nadomestili vee, kar ae je nadomestiti dalo a cinkovo pločevino, ko nI bilo dobiti več po* cinjene železne ploševlne. V povojni dobi pa naletimo ie povso-di na ciakove vrče, v katerih ee shranjuje in odo raspošllja mleko v mesta. In taka ekikaste posode najdemo eedaj selo poge-stoma v kleteh, čeravno vemo, da je cink strupena kovina in čeravno je vporaba cinka pri shranjevanju živeža sakranjeaa, as nihče ne oaira na to prepoved, ker nikogar ni, da bi posameznika na to opoaoril. Saj niti ne razlikujejo ljudje veš cina od cinka! Evo nekaj vvgladov in njih poeledioe. 1. Neki eklar je delal na vele-posestvu. Ko ja odhajal je dobil bar iglico v darilo g domačim pet-jotom. Val ki eo plU it te bari-glice žena, otrod in še eidarjev prijatelj. Bruhali in sbetoli ee, ker je bU cink v adravjuškodljivi Obli-ki v petijoiu. Kako jo prišel pa cink v ped jot? Najbrž eo natopili etijot v cinkov vrč in eo pu-stili v njem pijačo delj časa. Ker jo petljpt nagibal k clnkanju eo kisline iz petijota nagrlsle dnkov vrč ln se je nekaj aagri- petljo. aenega cinka raztopilo v tu. Kake posledice je imelo to M veleposestnika? Bil Je po zako-nu o živelo kasnovan In Je ia moral plačati zidarju odlkodnfoo, ker ja bil tidar prikrajšan a tem, ker n| mogel iti cel teden na delo in ker je poklical edrav« niks. ■■ 2. Posestnik ja Jetoa najel kosce in jim Je ponudil eedj o za vlivanju sadjevca «0 bruhali ln eenaUcll, ds rajši pl-jo vodo. Tudi ta sadjevec je boval cink v edravjoškodljivi o-blikl. Vsakdo al la^o predstavlja, kako lahko bo dobil ta posestnik v bodoče kosce, ko J* bo rabili S. Neki premožnejši poeeetnik je prav rad dobro pil in jedel Kar naenkrat eo ee pojavili pri nJem boiesenaki znaki zaetrup-ljenje i arsenikom. Od kod te pojav? Zdravniku je povedal, da odkar pije vino tistega da eo čuti bolnega. Žalca j je vino onega letnika Imelo aa pivca tako slabe posledice? Ker eo Melje trsov ooega letnika škropili ob nepravem čeeu, td je pnspoeno urania sdenlinm, tšBPl grozdov v mošt in keeneje v vi- Pa naj bo dovolj. Nonadal ljudje nimajo nobenih čnUlseepe-znavanje takih zastrupljenih vin in sadjevcev. Pogostoma ne po-kašejo posledice. In Še takrat ae vedo ¿e vzroke ln niti zdravnik Jih pogoetoaui ae močo ozdraviti, ker ne zamore izslediti pri povzročitelja bolezni, ki je po-K itoma le kak vrč la cinka aH So pa ljudje, ki eo obdarjeni od narava e poeebaimi čutili in ši odklanjajo lake pij«**, ne da bi posneli niti vzrokov zato. To ao ljudje, ki spoenajobeker, cink ln druge strupene koviee še v me-lenkoetnib množinah po okasu ia tu naj iščejo vlnotrtcJ ia krte« jI vzroke, še trgovina slabo vege- V*Na vsak način pa ee iz tega razvidi, da je vinarski in Meter-ski posel odgovoren In težek po-sel, ki sahteva posebnega rneo meveaja, še ee hoče preprečiti da ne poetane is zdravo d nekakšno zaščito kakor prave NAROČITE 81 KNJIGO -AMERIŠKI SLOVENCI.' rija. Toda obe najvažnejši sebnoeti v Cavadl, obadva črno suknjevca, župnik in njegov vikar, sta mislila drugače. Učitelja ata mrsela tem bolj, ker ni sta mogla uporabljati proti njemu ničesar rasen njegovih brezbožnih nazorov o svobodi in zplošni blaginji. Župnik in vi kar sta ozkoarčno nadzorovala šolo kot kraj, kjer ze obHkuje bodoča generacija; kdor ne mara, da mu z4rzne bodočnost is rok, mora držati šolo pod svojim vplivom. Pre leti ja hotel moš z imenom Frandseo Ferrer Iztrgati španake šole is rok klsrov. U morili so ga. Kroglje so ugaa-nlle življenje, ki je bilo poeve-čeno le šoli. Od te zmage se je španakl klor še bolj vihešaval v šolske sadove, v čemer ga je podpirala tudi dlnaetija. Končno podpira klora tudi diktatura; zakaj v in-tereau oficirske kliks Js, da vladajo duhovniki. Vedno bolj povrača država k stanju m časa lnkvialcije. Župnik cavadaki in njegova sveeta senca, vikar, ata torej prieegla mrtnjo na življenje in smrt do učitelja, ki Jima je bi preodkritoerten, preveč eamo-atojen in — ker eo ga spoštoval akoro vsi prebivalci — preveč nevaren. Ker pe nista niti službenem poalovanju niti privatnem življenju učitelja našla ničeear, kar bi bilo raz prevratnega, ata poizkusila drugače. V današnji Spaaald imajo duhovniki pravieo, priti v šolo. kadarkoli hočejo, da nadsirajo pouk. Omenjenega dne eo m to-rej aredl pouka odprla vrata raarada In akoanja ete vstopi dve črno oblečeni poeta vi. Ostali sta v raaradu ter poslušali. Zori ee al dal motiti radi njune navzočnoeti ter je nadaljeval e svojim poukom. Vprašal Je malega Juaaftn. M Je preplašeno — mogoče, ker al bil natan- ii i čno poslušal — odgovoril: "Pravičnoat... enakost..." Dva dolga koraka in župnik je ztal pred fantom. "Kaj praviš?" Je vprašal vez divji. Juanlto, ki ga Je to prekinjanje napravilo še bolj neaigurne-ga, ni odgovoril. Ruiz pa, 14-eten otrok, najboljši učenec v razredu, je hotel pokazati, da je bil poslušal in zi zapomnil; vatal e in dejal: "Goepod župnik, vzi Judje eo enaki." "To ni ree!" Je krfčal župnik n njegov glas se Je v jezi prelomil. Planil je na učenca in ga sunil s pestjo v obraz. "To nI ree! To je proti cerkvenim naukom! Bog ni nikoli dejal, da so ljudje enaki! Sveti 'avel je v božjem imenu dejal, da so neenaki!" Kričal je, da eo mu otekale žile na čelu in da so se mu penila usta. Vikar se je zadovoljil e tem, da je s pobožno gesto dvignil zvoje roke proti nebu. Učitelj se je mirno in zbrano dvignil. "Dovolite, goepod župnik!" "Kaj naj dovolim? Kaj?" Je vpil župnik. "Da lažete in da učite otroke te laži? Da trdite: vzi ljudje so enaki? Kako morete izreči tako laž, ki jo je bog izrečno prepovedal? Steme razumeli?! —• Dragi otroci, poslu šajte mene; vaš učitelj laže." Učitelj je - pobledel, njegove noge so klecnile; a s krepkim glaaom je dejal: "Nehajte!" Župnik pa je vedno bolj bee-nel: "Ležete! Vi lažete med pou-com! Vi sramotite našo cerkev! Kaj se pravi to: pravičnost? Za (riatjana nič. Zakaj pravičnost je božja sadova! / Kristjan naj ve le za vero in ljubezen!" To beeedo krščanske ponižnosti in ljubesni Je vrgel s takim izrazom mržnje v učitelja, da se je učitelj podzavestno umakni za korak in še bolj pohledd. 0-trocl so vstajali zmedeni s svojih prostorov. "Lump!" Jedva ja učitelj fsrekel to beaedo, že je planil nanj vikar, dcušajoč ga zgrabiti za roke, Župnik pa je dvignil roko k u-darcu. Učitelj ae jima je kttr-gal, dva strela sta počila, župnik je zakrilil z rokami v zraku in padel vznak. Vikar se je o-potekel, zgrudil in obležal poleg župnika. Učitelj, ki so ga strali predramili k savesti, je nameril pištolo nase. Tretji rftrel — in učitelj Je ležal poleg onih dveh. Tako je umrl leta 1926 v veliki "kulturni" državi učitelj, ker ae je drsnil govoriti a svojimi učenci o pravičnoeti. Nekaj časopisov je pač poročalo o tej neblag) zadevi, a veliki tlak je molčal dalje; saj je njen smoter, samolčati neprijetne dogodke. I (Prevedeno sa Proeveto.) Dvanajat let je od tedaj, ko nisem vedel več, kaj naj storim, in sem bil od cele vrste nesreč obsojen na trdo nujnoet, da ee obeeim ali da se vržem v Seino, in ko sem se kot kandidat predstavil pri volitvah v zakonodajno zbornico — zadnja nada —-za neki okraj, kjer eicer nieem nikogar poznal in kamor niao še nikdar stopHe moje noge. Ree je, da je mojo kandidaturo uradno podpirala vlada, ki ni vedela več, kaj naj ztori z menoj, in Id je iznašla tako bietro-umno in kočljivo sredstvo, da ae enkrat za vselej odkriža mojih vsakdanjih in sitnih prošedfc| Ob tej priliki sem imel z ministrom, ki je bil moj prijatelj in moj stari tovariš iz zavoda, svečan pa prisrčen sestanek. "Vidiš, kako smo velikodušni napram tebi! ... nri je rekel ta mogočni in plemeniti prijatelj .. . Komaj smo te iztrgali iz krempljev eodnije — in imeli smo nepriliko pri tem — pa te bomo že naredili za poslanca." "Nisem še izvoljen . . ." sem rekel z sitnim glasom. "Brez dvoma! . . . toda'imaš zmožnosti . . . intejigen TOREK, 26. NOVEMBRA polemiko, ki postane Uhko ^ varna in ki z tvojo izvolitvi! Uhko kompromitira republik Kajti — med nama redeno moj stari — ne da bi ti kij J" tal, eamo'Ugotovim: 2elo Z preteklost imaš ...» " Ni mi bilo, da bi se smejal To premišljevanje me je mua lo, zdelo ae mi je nepotrebno fa nekoristno; živo sem odgovoril gledajoč naravnost v obrat m jemu prijatelju, ki je Uhko vi del, koliko hudih in mrzlih m šenj aem nagromadil: "Uhko bi rekel bolj pravilno imava preteklost... Zdi se ^ dragi tovariš, da bi tvoja pn m ne zavidala moje .. "O, jaz! je rekel miniitir izrazom vzvišenosti in udobi brezskrbnosti, — ni isto... ln, ne, moj mali . . mene krii Francija! ..." 1 In se je vrnil k mojim vol tvam ter pridejal: "Torej, da povzamem .. Sin kome peee, še sUdkorne pete i -vedno sladkorne pese! ... Ti Je tvoj program! . . .Varuj« da ne prestopiš tega." Nato mi je dal skromno i kaj denarja in mi želel dobi srečo. .i? si, s svojo osebnostjo zapeljuj potraten in vrl dečko al, hočeš, imaš največji dar, gajaš . . . Ljudje, ki so pri ženskem spolu priljubljeni, so priljubljeni tudi pri množici... Za-ie jamčim ... Gre za pravo u- ; mevanje položaja... SIcer je pa ta zelo preproet..." In mi je zabičaval: "Predvsem ne politike! Ne spuščaj se v politiko, ne razvnemaj se! ... V okrožju, ki aem ti ga izbral, prevladuje le eno vprašanje nad vzemi drugimi: sladkorna pesa . . . Drugega ne opoštevaj! ... Ti si kandidat samo za poljedelstvo in še bolje kot to: izključno samo za slad-j korno peso ... Da ne boš česa pozabil... Čeprav pride v govoru lahko do bojnega razpoloženja, obvladaj se, bodi nepre-makmakljiv na tej. bleščeči se ploščadi . . . Poznaš vzaj nekoliko sladkorno pssot "Pri moji veri, ne!, sem odgovoril. Vem samo, kot vsi ljudje, da delajo iz nje sladkor — in alkohol . . "Dobro! To zadoetuje, je rekel minister pomirljivo in srčno. Zateči se naravnost k tema dvema znanima podatkoma. Obljubljaj bajne dobičke . .. kemi čna gnojila, izvanredno dobra in zastonj . . . železnice, prekope, ceste, da bo po njih krožila ta interesantna patriotična raetli-na. Oznanjaj, znižanje davkov, nagrade tistim, ki jo bodo gojili, krvave zakone za konkurenčne snovi . . . vse, kar hočeš!... V tej stvari imaš še prazno polje in jas ti bom pomagal.. . Toda ne spusti se v oeebno ali splošno bolröii* v udih 22 članov v mki raid m read, 23 v ntU negi—90 t vsak klril» Pomisli, kolib t--«-«J- ....-„.in iLumujiJiri N*. Dotecin utegnejo provzrociu. w aisil belata« ¿len« t Sloina. Ognje ti telo kot šolnin* iveMt —gorkots, U odgfimi* bol... JJc. SLOAN'S Li n i men! Je imel oslabele ledvice i nemirno spanje. Mr. O. M. Hntor, O»!»«**«. Tm, K* «OS»*r »W U, m reé Wdvltalk ■«uSir Im»» W* In ml nl UM» po noil J J, t« iodarHo m lit*. I*«UUlo il» f. «a* trsov«* t aSmvill to «k« " " J1 «M» te kr-ekim. *Ml^Tj to taSorf^ «StmOo. ki I/ im to meé. Ako t. - t M)o*t. toM mn refu. * AH sto še naročili ProaveUi Mladlnakl liat svojemu m« ljn ali sorodniku v domovto To js edini dar trajne vredn« ki ga za mal denar lahke poUi t« avojeem v domovino. N . ■« U V USKMSKO OBRT SPADAJOČA IELA Tiska vabila sa veeelice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-w ¿M < ikem, angleškem jeziku in drugih . ~ . ^ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NPX DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanlla daje vodstvo tiskarna. unljako delo prve vrste. PISHe pe S. N. P. J. PRINTERY 2667-69 So. Lawadala Ai CHICAGO, ILL. « TAM 8K DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA