LETO XV, ŠTEV. 74. SLOVENSKI Izdaja časopfsno-založniško podjetje SZDL »Naš tiske / Direktor: Rudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/11.» telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, *a zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 I Mesečna naročnina 200 din Cena io <£a SEJA GOOF ZA TRŽAŠKO OZEMLJE la politično in gospodarsko neodvisnost cone A STO 0 težkem gospodarskem položaju govoril dr. Dekleva — 0F za-hteva med drugim tudi udeležb o zalednih držav pri upravljanju s tržaškim pristaniščem Trst, 28. marca (Po telefonu) Danes dopoldne je bila v prostorih tržaške Osvobodilne fronte seja glavnega odbora Osvobodilne fronte, na kateri je predsednik Franc Stoka imel politični referat, podpredsednik dr. Dekleva pa je govoril o težki gospodarski krizi. Med drugim je dr. Dekleva poudaril, da je v Trstu čedalje več brezposelnih (po uradnih podatkih že 22.000). Govoril je tudi o priseljencih iz Italije, ki jih naseljujejo v mestu in na deželi v cilju raznanarodova-nja. Tako se je število priseljencev v nabrežinski občini od 1945 do oktobra 1953 povečalo na 1250, v Miljah na 1220, v Križu na 640 itd. Nato je govoril o propadanju tržaškega kopenskega in pomorskega prometa in poudaril, da je bilo 1914 registrira nih v tržaškem pomorskem re gistru več kot 363 ladij s skupno tonažo nad 670.000 ton, na katerih je bilo zaposlenih nad 6000 pomorščakov. Danes ima Trst samo 78.000 ton ladij, med katerimi so mnoge že stare in skoraj neuporabne, tako da še daleč ne morejo zadovoljiti potreb tržaškega tranzita. Govoril je tudi o krizi v tržaški industriji in trgovini in podrobno opisal gospodarski In politični položaj Slovencev, ki je še težji vgradi diskriminacijske politike. »Zmotno pa je pripisovati vzroke krize samo diktatu 8. oktobra, ki je sicer povzročil zlom tržaškega gospodarstva v nekaterih sektorjih«, je dejal dr. Dekleva; »glavni vzrok moramo iskati v tem, da je bil Trst po prvi svetovni vojni odtrgan od svojega naravnega zaledja In vključen v italijanski gospodarski sistem, ki mu je naravni tekmec. Po drugi svetovni vojni pa je izgubil še bližnje zaledje. Glavni vzrok za sedanji položaj pa moramo iskati v gospodarskih sporazumih, ki jih je sklenila ZVU 1948 z Italij ansko vlado. Po referatu je bila živahna diskusija, v kateri so dali diskutanti več predlogov. Med drugim so sprejeli predlog, naj obišče generala Wintertona delegacija Osvobodilne fronte skupaj s predstavniki slovenskih občin ter razložil težak položaj. Glavni odbor je tudi soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Glavni odbor Osvobodilne fronte za tržaško ozemlje je na svoji seji proučil težko gospodarsko krizo, ki jo preživlja tržaško gospodarstvo in s tem r zvezi še posebej slovensko delovno ljudstvo, ki je žrtev politične in gospodarske diskriminacije, in ugotovil: 1. da je vse dosedanje politično in gospodarsko povezovanje in vključevanje Trsta in STO dovedlo do splošnega ln stalnega nazadovanja in propadanja vsega tukajšnjega gospodarstva kar je zlasti videti iz naslednjega: neprestano narašča brezposelnost na vseh področjih proizvodnje, kar med drugim onemogoča zlasti delovni sili strokovno izobraževanje in njeno vključevanje v proizvodnjo; v propadanju velike, srednje in male industrije in aorti zaradi pomanjkanja naročil iz zaledja; v paralizaciji trgov ilne tako v notranjosti kot s tujino; v stalnem nazadovanju pomorskega in suhozemnega prometa predvsem zaradi tega, ker Trst nima nekdanje močne trgovske mornarice; nazadovanje našega II POLOŽAJ V EGIPTU kmetijstva ln ribištva zaradi pomanjkanja kreditov oz. njihove nepravične uporabe, kar je povzročilo, da je naše kmetijstvo in ribištvo prepuščeno samemu sebi in konkurenci Italije; izseljevanje domačega prebivalstva v daljne prekomorske kraje, tako da se je Trst iz Imi-gracijskega spremenil v emigracijsko mesto. 2. V skladu s težnjami vsega tržaškega delovnega ljudstva zahteva Glavni odbor razveljavljenje gospodarskih ln finančnih sporazumov od 8. marca 1948 In vseh drugih sporazumov, ki so bili sklenjeni med ZVU in italijansko vlado, ter sklenitev novega gospodarskega diogovora, ki bi v Skladu z gospodarskimi določili mirovne pogodbe zajamčil neodvisnost notranje in zunanje gospodar, ske politike, nadalje vrnitev trgovskih ladij, zaščito domače obrti, zaposlitev brezposelnih, spremenitev sedanjih veljavnih davčnih predpisov itd. Glavni odbor tudi zahteva neodvisno zunanjetrgovinsko politiko in izločitev cone A iz Italijanskega trgovinskega sistema ter pravice do neodvisne iniciative za pridobivanje naročil za tržaško Industrijo, soudeležbo zalednih držav pri upravljanju s tržaškim pristaniščem itd. V resoluciji tudi zahteva glavni odbor za slovensko prebivalstvo zagotovitev svobodnega gospodarskega udejstvovanja in poravnavio škode, ki jo je povzročil fašizem, ter pospeševanje kmetijstva in ribištva z dajanjem dolgoročnih kreditov. Nadalje zahteva tudi zaščito domačih kmetijskih pridelkov pred tujo konkurenco in žago. tovitev slovenskim kmetom In vrtnarjem obstanek na lastnem ozemlju s prepovedjo zlorabe zakona o razlastitvah. Glavni odbor Osvobodilne fronte izraža svojo borbeno so-lidamost g tržaškim delovnim ljudstvom v borbi za njegov obstoj in poziva vse delovne ljudi v enotno fronto za obrambo politične In gospodarske neodvisnosti cone A STO. S. Lenardič Trst, 28. marca (AFP). Poveljnik angloameričke cone STO general Winterton je odpotoval danes v Veliko Britanijo na redno posvetovanje z ministrom vojske. Ostal bo v Britaniji nekaj dni. pomlad Klub odbornikov naj bi pospeševal stike ljudskih odbornikov z volivci Bogate ugotovitve in koristni sklepi na konferenci Zveze komunistov slovenjegraškega okraja 37% večja, kakor je ustvarje- okraj prednjači v pogledu bolniškega staleža v Sloveniji. Vsak delavski svet naj bi na pobudo komunistov sprejel po. Velike demonstracije v Kairu Ravne na Koroškem, 28. marca. Danes je bila v Ravnah na Koroškem šesta letna kon- na akumulacija in skladi v fSP? da se to stanje okraju, kar je treba upošte- izbolJsa- vati pri sprejemanju družbe- Izjava podpolkovnika Naserja — Armada pripravljena — Izredni sestanek revolucionarnega sveta — Manifest oficirjev — Sprejem pri kralju Saudu — Egiptovsko-saudski komunike Kairo, 28. marca (Reuter). — Sinoči so v Kairu poostrili varnostne ukrepe. Demonstracije, ki so bile v Kairu včeraj ves dan, dokazujejo, da se nasprotja med generalom Nagibom, ki se hoče čimprej povrniti k parlamentarnemu življenju, in gi. banjem, ki gj vodi podpredsednik vlade Abdel Naser, povečujejo, ne pa ublažujejo. Težko je reči, čigavi pristaši so prevla-dovaii v demonstracijah, vse pa kaže, da so bili v večini pristaši Abdela Naserja. Radio Kairo, ki je pol nadzorstvom ministrstva za nacionalno usmeritev, poroča, da so delavci včeraj demonstrirali proti temu, da bi se povrnile nazaj politične stranke. Delavci žele, da bi revolucionarni svet ostal in deloval ob sodelovanju » telesom, v kate. rem bi WU zastopani tudi delavski sindikati. Sinoči so sporočili, da so egiptovski ministri umaknili ostavke, ki so jih podali včeraj. Zvedelo se je, da bo Imela via-da jutri sejo pod predsedstvom generala Nagiba. Vojska je blokirala dohode do kairske radijske postaje. Vojaki, ki drže kordon okrog poslopja, zahtevajo propustnice od vseh oseb, ki prihajajo ali odhajajo iz poslopja. Velike skupine demonstrantov se pomikajo od davi po glav. nlh ulicah Kaira in Aleksandrije ter manifestirajo svojo vda. nost revolucionarnemu svetu in vzklikajo proti bivšim političnim strankam. V Kairu so v demonstracijah pretežno delavci v Aleksandriji pa študenti. Močni policijski oddelki so zavzeli glavna križišča v mestu. Policija straži tudi ceste, ki vodijo do veleposlaništev ZDA ln Velike Britanije. Zasebni avtomobili z zvočniki vozijo po kairskih ulicah in pozivajo demonstrante, naj obsodijo »nesramne politike, ki jim je kot vedno do tega, da bi se bratili z angle, škim sovražnikom«. Kairska univerza pa se je baje izjavila za generala Nagiba in za vrnitev k , parlamentarnemu življenju. Nadaljevanje na drugi strani. Obširno je tov. Zavcer govoril o plošnem kmetijskem zadružništvu v okraju, v katerem na rvui usnem sesia iciua &uu- a plana za letos ferenca Zveze komunistov jz številk o gospodarski in ln- - ... slovenjegraškega okraja, kate- vesticijski dejavnosti je razvid- je včlanjeno okrog 82 odstot-ri so poleg 138 delegatov pri- no> ^ lma okraj še veuko per. kov kmečkih gospodarstev. Za-sostvovall kot gostje: äan CK spektivo razvoja. Ko bodo zače- druge dosegajo zadnja leta lepe ZKb franc Kimovec - Alga, ^ obratovati nove hidrocentra- uspehe, saj predvidevajo za le- republiški poslanec slovenjegraškega okraja Janez Vlpot- le na Dravi, nova separacija v to 1953 okrog 100 milijonov do- X zastopnik JLA ta <£ugi % gostje. O delu članov Zveze komu- narodni dohodek v okraju mat- munistov, ki za kmetijske za- druge niso pokazali 'ovolj zanimanja. Glavni vzrok temu je lJ s peli razstave tresle v Nemčiji Bonn, 28. marca (Tanjug) Danes ob 13. uri so v Düsseldorfu zaprli razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk. Razstava je bila odprta od 21. februarja do danes in je vzbudila veliko pozornost v umetniških krogih in širši javnosti Zahodne Nemčije. Zahodnonemški dnevni časopisi o po- Vladimir Popovič prispel v Beograd Z istim letalom je prišel tudi burmanski zunanji minister Sau Kun Hkio Beograd, 28. marca (Tanjug) Predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne Ljudske skupščine in bivši jugoslovanski veleposlanik v Washington!! Vladimir Popovič se je vrnil danes popoldne iz ZDA v Beograd. Na zemunskem letališču je izjavil, da je bilo njegovo poslanstvo v ZDA uspešno. Na vprašanje glede Trsta je Vladimir Popovič izjavil, da so v ZDA sprevideli, da tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti brez Jugoslavije in proti njeni volji. Vladimirja Popoviča so sprejeli v imenu zunanjepolitičnega odbora zvezne Ljudske skupščine sekretar skupščine Vladimir Stojnič. in predsednik administrativnega odbora zveznega sveta Raja Nedeljkovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik odbora za proračun zveznega sveta Mitar Ba-kič in drugi. Minister za zunanje zadeve Burme Sau Kun Hkio je prispel danes ob IS. uri z letalom iz Pariza na zasebni obisk Jugoslaviji. Na zemunskem letališču sta visokega gosta sprejela državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in načelnik oddelka protokola, pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka. Prišel je tudi burmanski odpravnik poslov v Beogradu g. Kin Maung Gale z osebjem veleposlaništva. Ob prihodu je g. Sao Kun Hkio izjavil, da je zelo srečen, ker bo videl državo, s katero ima Burma prijateljske stike. »Upam, da bom med kratkim bivanjem zvedel kaj več o vaši državi in bolje spoznal vaše ljudi«. Gospod Sao Kun Hkio bo ostal v naši državi nekaj dni in bo v tem času navezal osebne stike z visokimi jugoslovanskimi voditelji so objavili obširne članke menu razstave in umetniškega ustvarjanja v Jugoslaviji v času, ko se je umetnost na Zahodu v drugačnih pogojih razvijala po drugih poteh. Najbolj znani živeči nemški kipar Matare je izjavil, da so jugoslovanske freske odkritje za Zahod in pričajo o močnih duhovnih stremljenjih jugoslovanskih narodov. Znani nemški umetniški kritik Herbert Ah) pravi: -Z odkritjem srbskega zidnega slikarstva se je obogatila ne le Jugoslavija, pač pa ves kulturni svet. Razstava nas je popeljala na kulturno področje, ki je bilo doslej popolnoma neznano. Za gledalce pomeni presenečenje. Freske prevzemajo človeka s svojo lepoto, močnim slogom in živahnostjo barv*. Iz Düsseldorf a bodo razstavo prenesli v belgijsko prestolnico Bruselj, nato pa v Švico v Zürich. Poslanstvo Herolda Stassena Washington, 28. marca. (Renter./ Washington ski dopisnik »New York Timesa« piše danes, da je namen potovanja Harolda Stassena v Lon-don? * da bi zavrl korake za zmanjšanje omejitev v trgovini med Vzhodom in Zahodom. Predsednik Eisenhower je namreč, kakor piše časopis, poslal predsedniku britanske vlade Churchillu brzojavko, ▼ kateri zahteva, da ne bi odpravili omejitev za trgovino med Vzhodom in Zahodom, ker je trgovanje s strateškimi predmeti še vedno precej nevarno. Ta brzojavka pa baje ni upli-vala na Churchillovo stališče, zato je predsednik Eisenhower poslal Harolda Stassena k predsedniku britansce vlade. V Atenah smo dobili potni list za Švico Atene, 28. marca. Naši Grčijo z 1:0 in se tako ogometaši so danes v zadnji odločil ni lasintli kvalifikacijski tekmi premagali zaključno tekmovanje na sve tovno prvenstvo, ki bo leto« v dragi Grčijo z 1:0 in se tako plasiran za zaključno tekmovanje na svetovno prvenstvo, ki Solovici jnnija v Švici. Jugoslavija je tako sedaj 14. član finalne akapine. Edini gol osegel v 5. minnti druge"« polčasa Veselinovič. Jugoslavija bo igrala pfvo tekmo 16 sauni proti Franciji» Obširnejše poročilo berite na zad-nji stranL 16. jnn: tej tekmi Je ija v Sprejem v flssuncionu Assuncion, 28. marca. (Tanjug.) Slavoljub Petrovič, jugoslovanskih poslanik v Argentini, Paragvaju in Urugvaju je priredil 26. marca sprejem na čast vladi in diplomatskemu zboru republike Paragvaj. Sprejema so se udeležili zastopnik predsednika republike, ministri za finance, javna dela, notranje zadeve, kmetijstvo in prosveto, predsednik vrhovnega sodišča, vodja generalnega štaba z generali, diplomatski zbor in druge vplivne osebnosti v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju Paragvaja. V nekaj vrstah Bagdad, 28. marca (AFP) Zaradi nedavnih poplav Je ogroženih pol milijona ljudi, gmotne Škode pa Je 18 milijonov Iraških dinarjev. Iraäki minister za socialno skrb je dejal, da so bile to največje poplave v zgodovini Iraka. Washington, 28. marca (AFP) Predsednik ZDA Eisenhower Je poslal danes brzojavki predsedniku francoske republike Reneju Cotyju In vietnamskemu cesarju Bao Daju, v katerih izraža občudovanje za hrabro vojskovanje garnizije v Die Blen Fuju. Teheran, 28. marca (AFP) Na obali KasplSkega morja je bil te dni potres Ena vas je popolnoma i mčena. 800 ljudi pa Je ostalo brez strehe. Hanoj, 28. marca (AFP) Kakor poroča francosko poveljstvo v Indokini, so Ho Si Minhove sile minulo noč Izvedle topniške ia-pade na Dien Bien Fu. Francosko letalstvo Je navzlic slabemu vremenu bombardiralo topniške položaje Ho Si Minhovih sil. Na ustju Rdeče reke napadajo Bo 51 Minhove sile glavne železniške in prometne zvez* med Hanojem ln Hajfongom. Atene, 28. marca. (AFP). Öd 29. marca do 2. aprila bodo v Grčiji letalski manevri v okviru Atlantskega pakta. Manevri naj preizkusijo učinkovitost grške protiletalske obrambe ln opozore na probleme, ki nastajajo ob sodelovanju v okviru Atlantskega pakta. V manevrih bodo sodelovala letata z oporišč v Franciji. Severni Afriki. Italiji, Turčiji, Malti ter z ameriških in britanskih letalonosilk sredozemskega brodovja. Washington, 28. marca. (Renter.) Kongresni pododbor za atomsko energijo napoveduje, da bo atomska energija čez 18 let slnžila za 'pridobivanje električne energije v gospodarske namene. Pododbor je včeraj predložil petletni načrt za razvoj atomskih naprav, ki naj bi stale okrog 2M milijonov dolarjev. Priporočil je kongrese, naj podpre ta program, Grenoble, 28. marca. (AFP.) Pod pokroviteljstvom svetovne zdravstvene organizacije bo v Grenobln od 14. do 19. jnnija evropska konferenca za šolsko higijeno. Sodelovali bodo delegati 23 držav, med njimi tndi zastopniki Grčije, Tarčije la Jugoslavije. London, 28. marca. (AFP.) Ameriški novinarji, ki so od prejšnje sobote v Londona, bodo odpotovali v Moskvo na povabilo predsednika vlade Malenkova. Skupino vo^l James Wick. Novinarji zastopalo manj-le pokrajinske časopise v ZDA. no povečal. Glede na to je tov. nistov slovenjegraškega okraja Zavcer navedel izrazit primer, v razdobju od zadnje konfe- ko komunisti dopuščajo razne majhno število članov Zveze ko-rence, je obširno poročal se- malodušne teorije. V mežiškem munistov med kmeti, kretar okrajnega komiteja rudniku so znatno dvignili sto- Po rsloratu so delegati raz- inž. Pavle Zavcer. rilmost, splošni jamski učinek je pravljali o številnih političnih Pri zadnjih volitvah v ob- porasel-od leta 1952 za 38 od- problemih, s katerim se sreču-činske ljudske odbore ta stoikov. Zaradi tega je kolektiv jejo pri svojem vsakodnevnem okrajni ljudski odbor, so or- prejel z mesečnimi plačami še delu. Iz te razprave povzemamo, ganizacije Zveze komunistov dve im pol plači več, kot dovo- da bodo organizacije Zveze ko-dosegle viden političen uspeh, ljuje plačni fondi. Ko pa je de- munistov morale posvetiti po-kar je potrdilo poldrugo leto lavski svet ob koncu leta skle- sebno skrb vključevanju v or-dela občinskih ljudskih odbo- nil, da ne bo razdelil še nadalj- ganizacijo Socialistične zveze, v rov. Skoraj vsi ljudski odbori nih 40 milijonov, od katerih bi kateri je sedaj le 62 odstotkov so razvili živahno komunalno razdelil le 4 milijone, 36 pa bi volivcev. Prav tako je razpra. dejavnost m pritegnili širok odvesti v obliki davka, va opozorila, da je treba vrste državljanov k reševanju komunisti niso uspedi prepriča- Zveze komunistov nujno pomla-občinske problematike. Tudi kolektiva 0 praVilnosti tak. dati z delavci, katerih je zdaj An ega postopka, temveč so jih odločno premalo. Tudi vpraša-čine odbornikov za okrajno 2* vzgoje delavcev v sindika- problematiko. Pomanjkljivost kat v večjlh Pod^*. 5e po- tu so posvetili potrebno pozor-V delu okrajnega ljudskega «Ubijanje delavskega samo- nost. odbora pa je v tem, da okrajni upravljanja v manjših kolekti- v razpravi je sodeloval tudi odborniki ne poročajo o delu v^> z^ss^ v gostinstvu ta v te- član Centralnega komiteja ZKS Franc Kimovec - Žiga. Govoril je o vprašanju družbenega Konferenca je izvolila nov 19 —jP OLO svojim volivcem. Glede govini, na to je tovariš Zavcer pred- Naito je tov. Zavcer govoril še lagal ustanovitev kluba od- o družbenem samoupravljanju v upravljanja ter o proizvodnosti bornikov, ki bi navajal svoje ustanovah s samostojnim finan- dela. člane na stalne stike z vo- siranjem. Socialnemu zavarova- Uvci. nju bodo morale organizacije članski okrajni komite Zveze Slabše pa so bile izvedene Zveze komunistov ln množične komunistov in 12 delegatov za volitve v odbore Socialistične organizacije posvetiti v bodoče III. kongres Zveze komunistov zveze za kar nosijo precejšen ve<5jo ^rb saj slovenjegraški Slovenije, del odgovornosti občinski ko- * miteji in osnovne organizacije ZK, ki so to akcijo izvajale preveč kampanjsko. Bolje so bile izvedene volitve v republiško ta zvezno skupščino, pri katerih je bila dosežena 90 odstotna udeležba. . _ Govoreč o delavskem samo- publiški svet Zveze sindikatov oglasil v razpravi, je dejal upravljanju je tov. Zavcer Slovenije je zahteval, naj se med drugim, da je osnovna poudaril, da so na to važno skliče izredni občni zbor dru- naloga Društva upokojencev, področje družbene problema- štva, ker je ugotovil, da via- da se s svojim delovanjem tike komunisti gledali preveč dajo v njem nezdrave razme- vključi v delo ta napore vse poenostavljeno, kot da je to re, ki jih je treba nujno rešiti, skupnosti. Obsodil je namere proces, ki se mora sam po Republiški svet sindikatov je članov izvršnega odbora, ki so -- - zato imenoval posebno komi- zavajali članstvo s trditvami. sijo, ki je nadzorovala pripra- da si je Društvo upokojencev Izvoljen je nov izvršni odbor Društva upokojencev Slovenije Izredni občni zbor Društva Tajnik Republiškega sveta upokojencev Slovenije je da- Zveze sindikatov Slovenije nes potekal precej burno. Re- Mavricij Bore, ki se je prvi sebi razvijati v smeri napredka. Naštevajoč gospodar, uspehe v okraju, je tov. Žavcer dejal, samo priborilo vse pravice ta ugodnosti, ki jih uživajo upokojenci. Resnica pa je prav na drugi strani, je poudaril tov. Bore, saj je prav ljudska oblast tako širokogrudno rešila ve za izredni občni zbor. Na nadašnjem občnem zboru da so ustvarili lani brez za- je predstavnik komisije v svo-družnega sektorja 5 milijard jem poročilu navedel vzroke, 437 milijonov dinarjev do- ki so privedli do sklicanja iz-hodkov ali povprečno 108.000 rednega občnega zbora. 2e ^^"pTkotataTot Tto dinarjev narodnega dohodka pritožbe podružnic ta posa- jUg0sia^m ’nitj 7ami. na prebivalca. Za razširitev meznikov so opozorile na ne- gUtY^ bif0 mogoče Izvršni gospodarskih kapacitet ta za katere nepravilnosti, ki so se te delo^Sžko »Tza- družbeni standard je bilo lani dogajale v Društvu upokojen- Drtimi 3 „j Da ’ ničesar v slovenjgraškem okraju in- cev. Glavne pa so vsekakor: Kag^nreko svotih nred-vestirano 4 milijarde 606 mi- nepravilen odnos republiškega Mja v £S- lijonov dinarjev, od tega čez odbora do podružnic, njegovo bliškem ^etu sindikatov in po! mtajarde za družbeni nepravilno gledanje na rešitev standard Vložene investicije pokojninskega zavarovanja, ra2nlmi peticijami, resolucija-so za 27% povečale začetno nezadostno varčevanje z dru- _« ^ nritožbami ta izvršni od-vrednost osnovnih sredstev, štvenimi sredstvi itd. Sledila w v MDaS nrik^oval Od tega odpade največji de- so poročila organov Društva ^aLko stanie ta nXli lež na gradnjo hidrocentraL upokojencev, od katerih pa je , UDOkoiencev raezrl Da ta dei-Pri tem je tov. žavcer opozo- poročilo izvršnega odbora iz- X^dTta’' ril na to, da so porabljena venelo zelo neiskreno ta nesa-sredstva za investicije lani za mokritično. Nov incident na izraelski meji Tel A vi», 28. marca. (AFP). Israels) i vojaški taatopoik je «poročil stvo, da je danes povprečna pokojnina skoraj enaka povprečni plači aktivno zaposlenih delavcev in uslužbencev. Večina delegatov je v razpravi obsodila takšno delo izvršnega odbora Društva upokojencev Slovenije, vendar je bilo še nekaj takih, ki so ho-.... , teli zagovarjati stari republi- Je pozval k odločnim vojaškim uk re- xj.,- nnm nrftti TGrH» ncLi cvoKaVi l* patruljo. prem ir le v Pales Bei gin neučinkovito. tosuai Jaiko patruljo. Vodja opozicije Menah« alestini pa ^e imenoval republiški odbor Društva upo^ kojencev. Obrtnim delavnicam in podjetjem bodo morali lfndskl odbori In komune nuditi vso pomoč Medrepubliška konferenca obrtnih zbornic Ljubljana, 28. marca. Vče- raj se je 2ačela v prostorih Republiške obrtne zbornice za Slovenijo medrepubliška konferenca obrtnih zbornic. Konferenci, ki Jo vodi predsednik obrtne zbornice Slovenija tv. Kristan, prisotvujejo predsedniki in tajniki republiških obrtnih zbornic in predstavniki avtonomne pokrajine Vojvodine, predstavnik Centralnega odbora sindikata obrtnih delavcev Jugoslavije In predstavnik Sekretariata ca gospodarstvo Srbije. Sklicanje konference, katere dnevni red je dokaj obširen, so narekovale nove uredbe, ki so stopile v veljavo po novem letu. Z njim Je obrtništvo naletelo na nekatere težave, katere zavirajo nadaljnje uspešno obratovanje v obrtništvu in to predvsem v finančnem poslovanju. Nekateri predpisi nam-plsi namreč prav resno ogrožajo nadaljnji obstoj obrti. Mnoge od teh uredb in odredb, je bilo poudarjeno na konferenci, bremene in zvišujejo cene proizvodom in storitvam v socialističnem sektorju na Sega obrtništva. Mednje nedvomno sodi licitacija stalnih obratnih sredstev. Po tej uredbi lahko gospodarska organizacija zahteva višino kredita v povprečju, ki ga je ’ imela sadntega dne v posameznih mesecih le 90 odstotno In to brez terminskih kreditov. Tu gre namreč za podjetja, ki so v preteklem letu obratovala z avansi naročnikov ali z njihovim materialom. pa zaradi tega niso izkoriščala dovoljene višine kredita. Zatorej so dosegla tako nizek povpreček njihovega izkoriščanja, da se jim malone ne izplača niti licitirati. Drug problem je s prvim tesno povezan. To je prometni davek od kreditov. Mnoga sezonska podjetja so s tem močno prizadeta, ker regulirajo svoja kreditna sredstva po sezoni dela. Le-ta potrebujejo v dobi nabave surovin in predelave največ kredita, v tem ko ga v dobi realizacije zmanjšujejo. Taka znižanja pa so po uredbi novo posojilo in morajo od tega ponovno plačati 0.25°/o prometnega davka. Takšno neupravičeno obdavčenje bremeni In zvišuje cene proizvodom in storitvam. V nadalievanju razprave so predsedniki in tajniki republiških obrtnih zbornic razpravljali o delitvi in ostanku dobička v podietju in ugotovili, naj se plača davek od Letna skupščina agronomov Hrvatske Zagreb, 28. marca. Včeraj in danes je bilo v Zagrebu posvetovanje agronomov Hrvatske, na katerem je bilo poudarjeno, da je treba pri setvi žitaric čim več uporabljati selekcionirana semena ter začeti s sodobnim agrotehničnim obdelovanjem zemlje. Poudarjeno je bilo, da bi se lahko z nekoliko boljšim obdelovanjem dobilo 50 odstotkov več žitaric, kar znaša prav toliko, kolikor jih v zadnjem času uvažamo. S tem v zvezi so bili sprejeti važni sklepi. Danes je bil na skupščini potrjen delovni program za letos ter izvoljena nova uprava. dobička po zadostitvi obveznosti za anuitete dolgoročnega kredita za določeno poslovno dobo. Po razpravi o 6°/o obrestih od osnovnih sred-nih sredstev in odplačevanja le-teh, ker se le delno izkoriščajo, po plačevanju amortizacije in 6°/o obresti od osnovnih sredstev v tistih obr-tih, ki nimajo lastnih osnovnih sredstev, rezervnem skladu pri produktivnih zadrugah, so se dlje zadržali pri izrabljeni in zastareli opremi obrtnih delavnic in podjetij. Ugotovili so, da so socialistična obrtna podjetja prevzela po nacionalizaciji ali pri delitvi ali pri nakupu že dokaj star in obrabljen strojni park. Večina orodja je stara najmanj 14 do 17 let pa tudi več.. Tu nastane vprašanje, kako obnoviti ali nadomestiti zastareli strojni park z modernejšim? Poudarjeno je bilo, naj za obnovo in nabavo novega orodja skrbe predvsem ljudski odbor in kot ustanovitelji teh podjetij s svojimi finančnimi Sredstvi, kakor to predpisuje uredba o ustanavljanju podjetij in obratov. Po mnenju predstavnikov naj bi obstoječa podjetja koristila za obnovo in nadomestitev obrabljenega strojnega parka amortizacij-strojnoga parka amortizacijski sklad. Vsekakor bi bilo potrebno odobriti regres za nabavo novega orodja in strojev v obrti. Najbolj živahna je bila razprava o zaposlovanju delovne sile v obrti, ker uredba o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih ne dopušča več kot 5 delavcev v zasebnih obrtnih podjetjih. Tu nastane vprašanje, kako bodo gradbene obrti mogle zadostiti vsem potrebam, posebno ker imajo te stroke sezonski značaj. Na drugi strani pa nam je znano, da je bilo ravno v gradbenih strokah največje izkoriščanje delavne sile s strani nekaterih zasebnih obrtnikov. Predlagano je bilo, naj bi v primeru zaposlovanja uvedeno kolektivno upravljanje. Zastopnika iz Zagreba in Beograda sta ta predlog zavrnila, češ da so o tem že razpravljali, a so bili mnogi proti Med drugim je konferenca pretresla socialno zavarovanje obrtnikov in nomenklaturo obrtnih strok, ki je bila izdana nedavno. V zvezi z njo so nastopile težave glede priznanja mojstrskega naslova in visoke kvalifikacije v precej strokah, za katere je bilo vse doslej predpisano opravljanje mojstrskega izpita, med tem ko ga sedaj ni potrebno več opravjati. Ko to poročamo, konferenca s svojim delom nadaljuje, zaradi tega o njenih zaključkih še ne moremo poročati —ar. SKUPŠČINA DRUŠTVI NOVINARJEV SLOVENIJE Ljubljana, 28. marca. Danes J« bila v Ljubljani letna skupščina novinarjev Slovenije, kateri so prisostvovali član Centralnega komiteja Zven komunistov Jugoslavije in čutni predsednik društva Ivan Regent, član CK ZK Slovenije France Perovšek, predstavnik Zveze novinarjev Jugoslavije Jože Smolej ter predstavnik Društva novinarjev Hrvatske. Po poročilih je v kratkem govoru Ivan Regent poudaril napredek slovenskega tiska. Ugotovil je, da se je v zadnjem letu dvignila raven slovenskega tiska in poudaril njegove glavne naloge. Na skupščini so bile podeljene Tomšičeve nagrade za lansko leto. Prva nagrada ni bila podeljena, tri druge nagrade pa so prejeli: sodelavec »Ljubljan. dnevnika« Mitja Švab, dopisnik »Politike« za Slovenijo Mihajlo MUanovič, dopisnik Tanjuga Bogdan Pogačnik, tretjo nagrado pa si delita odgovorni urednik revije »Borec« Bojan Ajdič in novinar »Mariborskega večera« Branko Hofman. - Ob koncu je bil izvoljen nov upravni odbor, na čelu s predsednikom Stanetom Skrabarjem, urednikom revije »Tovariš«. Sindikalne podružnice v Kranju razvijajo delavsko samoupravo Ljubljana, 28. marca. Danes sö se zbrali v zbornični dvorani Univerze slovenski odvetniki na rednem letnem občnem zboru. Zbora *o se udeležili polnoštevilno, zlasti odvetniki iz oddaljenejših krajev Slovenije. Predsedoval je odvetnik dr. Žnidaršič tz Gorice, ki je v uvodu pozdravil predstavnike oblasti, pravosodnih organov in Zveze odvetniških zbornic iz Beograda. V izčrpnem poročilu o delu izvršilnega odbora odvetniške zbornice Slovenije je tajnik dr. Ivo Horvat podal obširno analizo delovanja slovenskih odvetnikov v zadnjem letu. Poleg ugotovitev V Parizu je bil sestanek Izvršnega odbora svetovne federacije bivših borcev Beograd, 28. marca (Tanjug). Izvršni odbor Svetovne federacije bivših borcev, ki je zasedal v Parizu 23. in 24. marca, je izglasoval resolucijo o «tališču federacije do priprav za ustanovitev evropske organizacije bivših borcev ter neuradno izražene želje njenih ustanoviteljev za včlanjenje v svetovno federacijo. V resoluciji je poudarjeno, da federacija ne more razpravljati o sprejetju te organizacije v svoje članstvo, ker značaj in duh nekaterih združenj, ki podpirajo načrt za njeno ustanovitev, nista v skladu z načeli svetovne federacije. Izvršni odbor nadalje smatra, da predstavlja komisija za evropska vprašanja, ki obstoja pri federaciji, zadosten okvir za reševanje važnejših problemov za evropske organizacije borcev ter da ne vidi potrebe po ustanovitvi posebnega organa, ki bi deloval izven federacije. Predsednik svetovne federacije bivših borcev generalni podpolkovnik Miloje Milo-jevič, ki se je danes s tega sestanka vrnil v Beograd je izjavil, da se lahko oceni značaj te organizacije že samo po tem, da bi morali biti njeni stebri poleg ostalih, razne militaristične, oficirsko generalske organizacije iz Zahodne Nemčije, ki si prizadevajo za osvoboditev vojnih zločincev, ter francoska organizacija INS, ki je v vojni sodelovala s fašističnim zavojevalcem. Na sestanku Je bil sprejet predlog jugoslovanskega predstavnika, da se bo letos na našem Primorju ustanovilo mednarodno otroško letovišče. Enaka letovišča pa bodo letos uredili tudi v Holandiji tn Belgijk. Bedna letna konferenca zagorske mladine Zagorje, 28. marca. Danes je bila v rudniški čitalnici redna letna konferenca mladine mesta Zagorja. Poleg Izvoljenih zastopnikov sedmih mladinskih aktivov so se je udeležili tudi sekretar Okrajnega komiteja Trbovlja Tone Kukavica, zastopnik mestnega komiteja Zveze komunistov Zagorja France Jevšnik, narodni heroj, zagorski rojak Zvone okrogar«Nesti in direktor gimnazije Janko Humar. Poročilo o delu mladine je .mel predsednik mestnega komiteja mladine Zagorja Hinko Rus. Delo mestnega komiteja ljudske mladine Zagorja je bilo lani dokaj zadovoljivo, oziroma bo novoizvoljeni komite moral posvetiti več skrbi vaškim aktivom mladine. Mladinski komite se je bavil v glavnem s tem, da je skrbel za povezavo z vsemi mla dlnsklml aktivi, reševal organizacijska vprašanja ter delno tudi skrbel za povezavo z aktivi na vasi, v čemer pa ni popolnoma uspel. Ker je bilo delo zagorske mladine najboljše v okraju Trbovlje, je bila tudi v Zagorju redna letna konferenca mladine okraja Trbovlje, ki so jo odlično pripravili, v pogledu čim večje vključitve mladine v društva, Je bil storjen velik korak naprej, vendar še ni povzem zadovoljivo. Ob zaključka Je bil izvoljen onv mladinski komite, ki bo zastavil vse sile, da bo pritegnil mladino na predavanja ljudske univerze, jo vključil v vsa društva, povezal vaške aktive z mestnimi ln UU vso pomoč vaški mladink Sprejem Titove štafete v Škofji Lobi Danes ob 14. url je okrog 1000 meščanov, pripadnikov JLA in mladine Škofje Loke sprejelo planinsko štafeto, ki je prispela v Škofjo Loko z Blegaša in Ljubnika. Na mestni trg sta jo prinesla planinska veterana Lovro Planina in Janez Ravnikar, ki sta navzlic svoji starosti ostala vso noč v snežnem viharju na Blegašu. Štafeta je čez Jošt nadaljevala pot do Kranja, kamor je prispela ob 18. uri. — P. B. KRANJ, 27. marca. Poživljeno okra- delo ainiuiminlh podružnic J« Kranj je bile v udnjea letu vidno predvsem v tem. da je v njih delovalo več članov, vsebina Slovenski odvetniki so zborovali organizacijsko društvenega značaja je načel probleme odvetništva, ki jih rešujejo preko Zveze odvetniških zbornic skurpno z ljudsko oblastjo. Med osrednjimi vprašanji poročila je bilo govora o osnutku zakona o odvetništvu, o dopolnitvi pogodbe o socialnem zavarovanju, o komisiji pravne pomoči pri odvetniški zbornici, o davčni obremenitvi in gibanju za sestavo kodeksa odvetniške morale. Poudarek je bil nldd na spremenjeni vlogi odvetnika v socialistični ureditvi, v kateri nosi odvetnik pomembno družbeno funkcijo. Na zboru je bila izražena med drugim tudi želja po skupnem sestanku s predstavniki tiska, da bi tako prišlo do pravilnega obveščanja javnosti o družbenem pomena in vlogi odvetništva. Zborovalci jo sprejeli z velikim odobravanjem sporočilo, da bo to jesen prvi kongres odvetnikov Jugoslavije v Sloveniji. Po poročilu blagajnika in predsednika nadzornega odbora se je razvila Živahna razprava. Ker občni zbor v času, ko zaključujemo današnjo številko še ni končal S svojim dedom, bomo c njem še poročali. dela pa Ul bila povsod zadovoljiva. Na občnih zborih podružnic le bilo težišče razprave o vprašanju povprečja plač. Jasno je, da se morajo sindikati vedno ih povsod zavzemati za boljše delovne pogoje delavcev, za pravilne plače itd. Sindikalne podružnice so v Kranju prve sprožile vprašanje povprečnih plač, ker se niso v celoti strinjale z zadevno uredbo. Vendar je treba poznati namen takih razprav: pod imenom sindikata in v Vlogi »borca« za plače večkrat demagoške nastopa haš razredni sovražnik, ki pod to krinko blati našo delavsko samoupravo. Resno opozorilo je primer V »Standardu«, kjer so taki odkrito nastopili z geslom, »da imamo delavsko samoupravo le zaradi lažjega izkoriščanja delavcev«. Člani sindikalnih podružnic morajo biti budni, da ne bodo podobnim manevrom nasedli. Opozoriti je treba tudi na nič manj nevarno stališče glede vloge sindikata. Nekateri se zavzemajo namreč samo za kulturno delo sindikata in pri mnogih delavcih zlahka Uspejo z znanim geslom »Če je sindikat še sploh potreben«. Kaj lahko je odkriti, da pomeni to odtegnitev sindikatov od razprave o delavskem samoupravljanju in od borbe za socialistične proizvodne odnose v teh delovnih kolektivih. Delavsko izobraževanje bi moralo dobiti nove in uspešnejše oblike. Koristni niso samo seminarji in sestanki, ampak tudi delovne konference, Krajši seminarji o družbenem planu, gospodarskem in finančnem sistemu, družebnlh obveznostih podjetij itd. Pa tttdl večerne tečaje ln delavske šole pogrešamo. Lan) je bilo v 82 podružnicah 294 predavanj, 7 gospodarsko Izobraževalnih seminarjev in 27 tečajev za kvalificirane ter visokokvalificirane delavce. Hlgiensko-tehnlčnl zaščiti delavcev bi morale podružnice posvetiti več pozornosti, saj je sanitarna inšpekcija ugotovila lani 482 hlgiensko-tehničnlh napak v podjetjih. Malo podjetij Ima urejene garderobe ln umivalnice, nobeno podjetje pa nima ureje- nih prostorov ta higieno žene itd. Sedaj je V okraju 127 sindikalnih podružnic ■ 18.079 člani (vključeni niso 9§s delavci). V okvira okrajnega sindikalnega sveta delajo štiri komisije: ženske:, komisija za odpuste, komisija za podporo ln komisija za mladinsko vprašanje. Kljub temu kritičnemu pregledu pa so sindikalne podružnice kranj. okraja od lani očutno napredovale. Uspehi dela so se pokazali zlasti v delavskem samoupravljanju, kar zgovorno dokazujejo občni zbori podružnic v »Iskri«, »Tlskanini«, »Savi«, »Planiki« itd. Grajati pa je tfeba podružnico v »inteksu«, kjer se člani delavskega sveta premalo zanimajo za proučevanje novih gospodarskih predpisov. Tudi drugod bo treba posvetiti več pozornosti gospodarski vzgoji delavcev, zlasti tistih, ki delujejo V organih delavskega samoupravljanja. I. K. Milentije Popovič na dragem spomladanskem veselejmu Zagreb, 28. marca. SinoS je obiskal drugi spomladanski velesejem član zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič. V spremstvu komercialnega direktorja velesejma, je pregledal vse paviljone in z zadovoljstvom poudaril, da je letošnji velesejem odlično predstavljal našo industrijo, ki se uveljavlja z vedno boljšimi in kakovostnimi izdelki ter vedno bolj nadomešča uvozno blago. Posvetovanje metalurgov Jugoslavije v Sisku Zagreb, 28. marca. V Sisku bo od 1. do 4. aprila posvetovanje predstavnikov 27 metalurških podjetij Jugoslavije. Sodelovalo bo 150 delegatov delavskih svetov in sindikalnih funkcionarjev, ki bodo razpravljali o najaktualnejših vprašanjih naše metalurgije. 40 milliard prometa tn 100.000 obiskovalcev na IL spomladanskem sagrebikem velesejma Zagreb, 28. marca. II. spomladanski zagrebški velesejm je končan. Treba bo še nekaj dni, da bo končan tudi analitični pregled, vendar so strokovnjaki že dali svoja mnenja, da je letošnji pomladanski sejm popolnoma uspel in da je skupna vsota pogodb precej večja od lanske. Posebno dobre uspehe so imela podjetja tekstilne, prehrambene, kovinske in usnjarske industrije, dalje podjetja strojegradnje, kemične industrije, industrije papirja in stekla. Prav tako so imela lepe uspehe obrtna podjetja, dalje konfekcija oblačilnih predmetov, proizvajalci kmetijskih strojev in orodja ter proizvajalci ročnih deL Tovarne alkoholnih pijač, lesne industrije ter industrije obutve in galanterije pa so imele nekaj slapše uspehe. Končna številka pogodb še ni znana. Vendar bi lahko po izjavah strokovnjakov, ki so jih dali našemu dopisniku rekli, da bo znesla okoli 40 milijard dinarjev, kar je 75 odstotkov več, kakor na lanskem velesejmu, ko je znašal promet 24 milijard dinarjev. Uspeh letošnjega velesejma se je najbolj odražal v odlični kakovosti proizvodov, zlasti naše mlade industrije, ki gre naprej po dobro začeti poti in vedno bolj zadošča potrebam v državi, obenem pa se vedno bolj uveljavlja na tujih tržiščih. Otroci iz Osijeka na okrevanju v Švici Osijek, 27. marca. Letos bo 85 otrok iz Osijeka prebilo tri mesece v Švici. Prva skupina 35 otrok je že odpotovala v Švico, kjer se bo zdravila na stroške Rdečega križa. Velike demonstracije v Kairu Nadaljevanje s prve strani. Član revolucionarnega sveta podpolkovnik Gamal Abdel Naser je izjavil danes, da je dobil glavni poveljnik egiptovske vojske general Abdel Hakim Amer pooblastilo za vse ukrepe, ki bi jih narekoval sedanji položaj. General Hakim pa je iz j Svil dopisniku agencije France Presse, da je egiptovska vojska v pripravnem stanju. Vojska je pripravljena nastopiti proti sleher. ni nevarnosti, ki bi utegnila groziti notranjemu redu. Oficirji so pri svojih enotah in bodo tam ostali, dokler se položaj ne razčisti, je zaključil general Abdel Hakim Amer. Danes dopoldne ob 11. uri se je začel izredni sestanek revolucionarnega sveta. Napovedano je bilo, da bo za njim tudi skupni sestanek članov revolucionarnega sveta s člani egip. tovske vlade. Ko je prišel na setanek revolucionarnega sveta, je glavni poveljnik egiptovske vojske general Abdel Hakim Amer izjavil, »da je danes vojska 'tako enotna kot ni bila še nikoli prej«. Oficirji egiptovske vojske so objavili manifest, v katerem zahtevajo nadaljevanje revolucije in razveljavljenje sklepa o vrnitvi k parlamentarnemu življenju in razpustu revolucionarnega sveta. Več prometnih delavcev je sinoči začelo gladov. no .stavko na sedežu svojega sindikata. Pravijo, da ne bodo odnehali, dokler vojska ne bo zaščitila državo pred vrnitvijo političnih strank Da oblast. General Nagib je izjavil glede ostavke civil, mita ist. egiptovske vlade, da so še vedno veljavne. Pripomnil pa je, da j« obnova vlade odložena zaradi obiska kralja Saudske Arabije Sauda. Ko se je vrnil iz Aleksandrije, kjer je prebil včerajš. nji dan s kraljem Saudom, je general Nagib dejal, da nima namena Ustanoviti svoje politične stranke. »Moja edina želja je, doseči enotnost naroda, je dejal. Ko so ga obvestili o izjavi, ki jo je dal včeraj o njem šef kabineta podpredsednika vlade Naserja major Amin Sa-ker v imenu revolucionarnega sveta, je general Nagib dejal, da major Saker ni pooblaščen govoriti v imenu revolucionarnega sveta. Major Saker je včeraj Izjavil, da so še vedno veljavne obtožbe, ki so bile Izrečene pred mesecem proti gene. ralu Nagibu Na to je general Nagib odgovoril, da nikoli ni pomislil na to, da bi hotel postati diktator ln da se mu je na nedavnem sestanku posrečilo prepričati revolucionarni svet, naj odstopi od vojaške diktature. Kralj Saudske Arabije je sprejel Binoči generala Nagiba, podpolkovnika Gamala Abdela Naserja in -glavnega poveljnika egiptovske vojske generala Abdela Kakima Amerja. Kralj Saud je od Naserja zahteval, naj se pobota z generalom Nagibom, nakar je Naser odgovoril: »Do včeraj me je vojska poslušala, sedaj pa ne morem več jamčiti zanjo«. Kralj Saud je odložil svoj odhod glede na notranji položaj v Egiptu. Po kon. čanem sestanku je predsednik državnega sveta El Sänuri izjavil novinarjem, da kriza še ni rešena. j; j J V skupnem egiptovsko saudskem uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno sinoči v Ka- iru, je izraženo popolno soglasje v glediščih obeh držav. Sporočilo Izraža potrebo po enotnosti arabskega sveta in ustanovitvi skupnega poveljstva oboroženih sil arabskih držav, da se zagotovi varnost v tem delu sveta. Po nepotrjenih vesteh se britanske družine, ki žive v Kairu, pripravljajo, da bi nemudoma zapustile Egipt, če bi bik» potrebno. Poročajo tudi, da urad. ni krogi v Londonu pazljivo proučujejo poročila iz Kaira in da bodo takoj storili ukrepe za zaščito britanskih državljanov v Egiptu, če bi bila njihova življenja ogrožena. Kairo, 28. marca. (AFP.) V egiptovskih političnih krogih pravijo, da bo predsednik republike general Nagib ^ verjetno odstopil. Tu zlasti opozarjajo na dejstvo, da general Nagib danes ni bil navzoč na seji revolucionarnega sveta. Sejo sveta je sicer začel, deset minut pozneje pa Je odstopil predsedniško mesto polkovniku Naserju in odšel iz dvo- Planinska štafeta v Tržiču Tržič, 28. marca. Danes ob 9. url so člani domače gimnazijske planinske skupine pri grobovih talcev v Dragi pri Begunjah prevzeli gorenjsko Titovo planinsko štafeto, ki je krenila z Jalovca 26. marca. V Tržiču je til slavnosten sprejem štafete pred občino na Trgu svobode, nato pa go štafeto prevzeli starejši tržiški planinci in jo v Križah izročili Križanom, ob 18. uri pa je pritekla štafeta v Kranj, kjer se bo priključila glavni štafeti, ki teče te dni po Sloveniji. Major Ivan Jan: Hero)ska tragedija na Okroglem »Samo zjutraj je stal oklop-Eik niže doli, nä progi. Od tamle, s tistega brega bodo laže streljali in merili!« To je bilo do neke mere res. Zato pa se je vmešal Stanko Mlakar s pripravljeno strojnico: »Dajte mi prostor! Kaj misliš Jaka, koliko je do tistihle Švabov, ki se ukvarjajo s topom?« Vsi so ga razumeli, kaj name. lava. Iz njega je gorel dražgoški mitraljezec, kjer je tudi dobro kresal po zelenih. »Več kot pet sto metrov gotovo ne bo.« Vmešal se je Zupanc. »Pa daj meni »mašinco«, da ▼saj te nekaj teh hudičev spravim na drugi svet!« Stanko pa je že kleče stiskal eno oko in skrbno meril... 2e večkrat je danes zareglja-la njegova zbrojevka, to pot pa je odmevalo posebno močno. Izstrelil je prve rafale In hitro menjal prazen s polnim saržer-jem... Švabi okrog topa so se kot miši razbežali, ne računajoč, da bi jim mogli oni Iz luknje kaj škodovati. Top so postavljali na neki poševni njivi in vsak razor jim je sedaj prišel prav. Eden od njih se ni nikoli več dvignil, W1 je smrtno zadet, dva sta se pa ranjena valjala. Stanko ln ostali, ki so videli razdejano švabsko skupino, so kar pozabili, v kaki kaši se na. hajajo sami. »Vidite, trije se valjajo tam okoli topa, ostali pa so se razbežali kot kokoši, če se jastreb spusti mednje!« Policisti v zasedah pa so zopet vsuli proti vhodu goste rafale iz strojnic, toda tam pri topu je bilo že omlačeno. Ta Stanetov uspeh je dvignil vsem duha. Se mlada Smukova dva fanta, ki sta šele pred nekaj tedni prišla k partizanom in sta bila še neizkušena, sta vesele je dvignila glavi. Saj do sedaj, razen ranjenega Šmida, ki jo je Iztaknil zjutraj na pečini, Nemcem še ni nič uspelo, čeprav so nabijali z raznim orožjem, že skoro ves dan. Oni pa so v tako brezupnem, položaju, s svojim bornim orožjem in majh. no zalogo streliva, ki so ga morali skrajno štediti, podrli že štiri Švabe in enega psa, dva pa sta se ranjena valjala tam na drugi strani Save. Ker so sedaj zelenci zopet kot nori nabijali s strojnicami proti njim, so se malo odmaknili od vhoda, ker so krogle žvižgale le preblizu njihovih glav. Ta čas pa so Nemci na drugem bregu prostor okoli topa za- meglili, ter »kriti v megli pospravili to® in ostanke njegove posadke. Ko se je spet vse pomirilo, so se fantje sproščeneje in poltlho začeli pogovarjati med seboj. Bili so telesno In duševno že hudo utrujeni, ter praznih želodcev. Le redek sl je založil v usta košček kruha, ki je ostal od včeraj, ko jim je Mrkušev France prinesel nekaj hrane. Teka nt bilo, kajti kdo bi jedel, če mogoče še naslednji trenutek ne bo potreboval ničesar več... Temne misli so se »preletavale z rahlim upanjem, kajti popoldne se je že nagubalo k večeru. Nekatere Iz skoro šepetajočih pogovorov, druge iz skrbečih razmišljanj, je nenadoma stresla oglušujoča eksplozija. So zopet začeli?! Nihče ni opazil, da bi nameščali top. Spet je udarilo, še bližje kot prej. Fantje so se skrbeče ln s strahom spogledali. Granate pa so padale kar naprej in na gosto. Komaj jim je v-ušesih odžvonll grom ene eksplozije, že je vnovič zagrmelo. To strahotno pokanje je na vse, posebno na nekatere, močno delovalo. Toda nobena granata ni mogla zadeti, čeprav so Nemci nabijali U dveh protitankovskih to. pov. Sedaj so streljali lz večje razdalje, tako, da jih strojnični ogenj iz njihove luknje ni mogel doseči. Vendar — poslušali so že skoro ves dan to strašno žvižganje ln pokanje raznega merilnega streliva, ki jim je bilo namenjeno, je pri fantih napravilo vidne sledove: bili so že izmučeni in vedno bolj pripravljeni na vse, obenem pa so še prav rahlo upali na rešitev, čeprav nihče ni veroval v čudeže. Saj se je približevala noč, od katere edine so nekaj pričakovali, kakor partizani pač vedno v težkih trenutkih. Samo da pre. neha to grozno pokanj* ln obstreljevanje! Vse je že kazalo, da tudi od tega silnega topovsekga navala Nemci ne bodo Imeli drugega kot potrošene granate, ko je oglušujoče počilo. Močan pritisk je ležeče in sloneče fante Še bolj pritisnil ob tl«. Vsa jama se Je zakadila. Ko se je razkadilo so videli, da je tudi vhod nekaj Večji, kajti granata, ki je povzročila v jami nered, je udarila čisto bližu vhoda. V votlini je bilo slišati neko stokanje.,, »Ali je kdo kaj staknil?« se je prvi skrbeče oglasil Lojze in ko so vhod malo zakrili, z žep. no svetilko posvetil po fantih. Pogledali so tja, kjer je nekdo zdihoval... »Slavko, kaj tl je?« je pre- strašen vzkliknil njegov brat Lado Smuk in se pognal k njemu. Vprašani pa ni odgovoril, le še nekajkrat je vzdihnil In — izdihnil. »Fantje, poglejte, v glavo je ranjen. Pomagajte!«, je žalostno ln tožeče, držeč v rokah bratovo glavo, skoro kričal mladi Lado. Toda Slavko se ni več ganil. Jaka in Zupanc pa sta potrdila to žalostno resnico. »To, kar verjetno čaka tudi nas, se je njemu že zgodilo!« »Sele tri tedne sva pri vas, pa ga je že doletelo!« je s težavo hlipajoč potožil Lado in požiral solze... »Poglejte, tudi Tonetu se je nekaj zgodilo!« se je prestrašeno oglasil sosed Toneta Potnika. In ko so pogledali tudi njega, je bilo ie po njem, presekan vrat pa je govoril, kam ga je zadelo. Vse je močno pretreslo in prizadelo in tudi na j več ji ša. ljivci med njimi so molčali, kajti ob Izgubah mladih tovarišev so vsem zakrvavela njihova hrabra in vsega Vajena partizanska srca... Skoro pozabili so nase, na žive, ko so najbližjl pri vhodu začuli neko drsenje po skali. Opazovali so tudi ostale. To jih je zopet streznilo in vsi so napeto oživeli, dokazujoč, da se nlks. kor ne mislijo poceni predati. Drsenje se je približevalo, oni pa so pripravili orožje! Le kaj nameravajo sedaj, tik pred večerom, Vznemirjena napetost med fanti v temni jami je vidno rasla. Tega dvoma pa jih je rešil jasen glas v donečem slovenskem jeziku: »Vaš tovariš sem, nikar ne streljajtel Nimam nobenega orožja«. Potem se je spustil še niže in zagledali so na vrv navezanega človeka. »Kaj naj to pomeni? Gotovo je Izdajalec!« so se vprašujoče spogledali fantje. »Tako znan se ml zdi ta glas!« je šepnil Jaka. »Da ni kak ujet part 12 an?« Pa je bil res. Ko Nemci ves dan In z vsemi strahotnimi načini niso dosegli željenega uspeha, so lz Begunj pripeljali dva ujeta partizana: Bradeška in Luznarja. Njiju so se hoteli poslužiti, da bi jih poslali naprej v jamo češ: svojega človeka ne bodo streljali. Prisilili so Bradeška, ter mu obljubljali prostost, da se je navezan na vrv spustil k vhodu in po njihovem naročilu pozval m pregovarjal partizane, naj se predajo: »Tovariši, nesmiselen je vaš odpor. Ce se predate, se vam ne bo nič zgodilo. Ce pa ostanete v luknji, boste vsi pobiti. Mislite nase ln na svoje družine!« Takrat pa se je iz jame ognjeno zabliskalo. Zapela je Stankova strojnica. Nesrečni Bradeško pa je stokajoč povesil razbito roko... Vsega prestrašenega in s prestreljeno roko, so Nemci hitro potegnili zopet navzgor, opeharjeni za uspeh. Odpeljali so ga v bolnišnico na Golnik, potem pa je bil res svoboden in je zopet odšel v partizane. Spremljale pa so ga vedno besede, ki so nanj za streli zadonele i2 jame: »Saj smo že zjutraj pokazali, kako se predajamo!« Se malo je zaropotalo iz nemških strojnic, potem pa je bilo zopet vse mirno. Po težkem krvavem dnevu, mogoče zadnjem v življenju onih v votlini, je v strugo Save In okolico legel tihi mrak. Tako pričakovana noč je prišla... Predno pa se je čisto stemnilo, je vhod postal nenadoma ves razsvetljen. Fantje so se vznemirili, prevarani v zadnjem upanju, kajti spoznali so, da so Nemci z več žarometi močno razsvetlili njihovo pečino. »Kako smo mogli verjeti, da bi se lahko rešili, vsaj ponoči!, ko Imajo pa ti hudiči vse pri rokah! Zastonj smo upali!« je izbruhnil žalosten in jezen nekdo med njimi. V takem razpoloženju so preživeli noč, zadnjo v njihovem mladem življenju... (Nadaljevanje sledil MEDVEDEK NEEWÄ — Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster 220. Ko se je Le Beau približal, je videla, da vleče za seboj nekakšne sani. Na njih je ležal Miki, trdno privezan za glavo in noge. Le Bean ga je zvezal, dokler je bil še v nezavesti. Naneta je morala že velikokrat videti pretepene pse, toda tako razmesarjen še ni bil nobeden. Ob pogledu nanj je od groze vzkliknila. Miki, ki ga je bila ena sama kepa zmrznjene krvi, je uprl vanjo svoj trpeči pogled. 221. Jakob je spravil svoj plen v kočo in si od zadovoljstva začel meti roke. Naneta ga je malokdaj videla tako dobre volje. »Morala bi ga bila videti, kako je skoraj umoril Netaha. Kmalu bi bil tudi mene v grob spravil. Kaj bo, ko ga spustim nad Durantovega psa! V trenutku ga ubije. Čudovit je! Le oglej si ga. Medtem pripravim zanj posebno kletko, kajti če bi ga spravil k drugim psom, bi jih vse pokončal.« 222. Naneta je stopila bliže in Miki se je spet ozrl vanjo. Srce mu je zastalo, ko ga je ogo* vorila s svojim mehkim glasom, kakršnega ni bil slišal nikoli poprej. Pokleknila je k nje* mu in ga pogladila po glavi. Nato je stopila k ognjišču in prinesla tople vode, da bi mU izmiia rane. Pri tem ga je milo in tolažeče pogovarjala, Miki se ni več bal, temveč je t globokim vzdihom olajšano zaprl oči. Nemčija namesto Turčije nosilec II. skupine v Švici Buljili y&lg mo Ü mi Ko je minil prot poplah zaradi muhastega žreba o Rimu, ki je izločil Španijo iz konkurenca na sve-toonem prvenstvu v Švici — kolikor ne mislimo na se vedno trajajoča navdušenje v turških športnih krogih in razočaranje v Španski nogometni zvezi, kjer so skoraj vsi funkcionarji podali ostavke — so začeli v prireditvenem odboru za svetovno prvenstvo v Švici tudi nekoliko bolj razmišljati o tem nenavadnem zapletlja-ju. Najbolj neučakani so bili v tem pogledu Francozi, ki se nikakor niso hoteli sprijazniti k tem, da bi naključje imelo tako pomembno vlogo pri izvedbi tako daljnosežnega tekmovanja, kakršno je svetovno prvenstvo v nogometu. Glavni tajnik francoske nogometne federacije Henry Delauney, ki je bil član ožjega odbora za določitev nosilcev skupin v zaključnem delu tekmovanja, je naposled o svojstvu člana prireditvenega odbora naglasil, da je zelo verjetnoda bo v tej sne-prijetnu II. skupini namesto Španije nosilec Nemčija. Kakor je znano, so v to skupino uvrščene še Madžarska, Južna Koreja in Turčija. Razlogi, s katerimi Delauney utemeljuje to prognozo, so o glavnem naslednji: nemški nogomet je v Šoi-ci mnogo bolj popularen kakor turški. Svojčas ni bilo rečeno, da bo zmagovalec v VI. kvalifikacijski skupini med Španijo in Turčijo ttidi nosilec skupine zaključnega tekmovanja, temveč je bilo to mesto neposredno dodeljeno Španiji. Pri odreditvi nosilcev skupin sta bila za osino mesto kandidata Španija in Nemčija, pri čemer je bila slednja izločena šele pri drugem glasovanju. Potemtakem je popolnoma pravilno, če namesto Španije dobi zdaj to mesto Nemčija. Po vsem gornjem seveda še ni povsem odločeno, ali bo Turčija avtomatično nadomestila Španijo kot nosilca skupine. O stvari bodo razpravljali na seji prireditvenega odbora sredi aprila v Lausannu. Ne dvomimo, da bo stvar rešena tako, kakor je o njej govoril generalni tajnik francoske nogometne federacije, ker je izbiranje nasprotnikov z žrebom vendarle nekoliko premalo resen za izbiro tako pomembnih športnih tekmecev, kakor so nosilce skupin na nogometnem tekmovanju, na katerem sodeluje iz vsega •veta samo 16 nogometnih enajstoric. • Modnamdma nogometna federacija je zahtevala od ZDA im Haitija, naj odigrata svoji tekmi v XI. kvalifikacijski skupini za svetovno prvenstvo. Ker se je v toj skupini za zaključni del že plasirala Mehika, sta se Amerika in Haiti prvotno zedinila, da tekmi sploh ne bosta igrali. Zdaj bodo vendarle nastopili, im sicer kar dva d.ni zapovrstjo, to je 3. in 4. aprila na Haitiju. * Naj več ji dosedanji obisk na nogometni tekmi odkar športniki tekajo za okroglim usnjem, so zabeležili zadnjo nedeljo na kvalifikacijski tekmi med Brazilijo in Paragvajem v R io de Janci m, kjer se je na sta* dionu zbraio nič manj kakor ________ 200.000 giedailcev. Na prvi dirki samo 12 dirkačev Ljubljana, 28. marca. Prva letošnja večja kolesarska cestna dirka je bila združena z dosti večjim organizacijskim delom za pripravo kakor je bil njen končni izkupiček. Od prvotno prijavljenih nad 30 tekmovalcev se je danes javilo na startu le 12 dirkačev. Prireditelja dirke SK Ilirija in SSD 2elezničar iz Ljubljane sta organizirala prvi spomladanski preizkus dirkačev na 56 km dolgi progi na cesti Ljubljana—Logatec in nazaj. Prvotna namera, da bi bil začetek in konec dirke na PreSernovi cesti pred Narodnim domom v Ljubljani, se žal ni dala izvesti, ker prireditelji tam niso dobili za 12 tekmovalcev prostora za garderobo. Zaradi tega je bil start in cilj dirke premeščen pred dom Partizana na Viču. Tekmovalci so dosegli sorazmerno dober uspeh s povprečno hitrostjo 35.40 km na uro, ker je bila cesta še močno razmočena, na odsekih nad Vrhniko pa celo še zasnežena. Pri članih je zmagal BiheloviČ (Ilirija) v času 1:35;15 pred klubskima tovarišema Uršičem (1:35;16) in Mikelico (1:52 ;35. Pri mladincih sta bila prva Šebenik v času 1:35:15 ln Benkovič (oba Is.) v Času 1:40 pred Travnom (Žel. Ljubljana) z 1:40:15. Graiati moramo v tel zvezi tiste dirkače, ki so bili prvotho prijavljeni, pa so se ustrašili hladnega vremena in tik pred tekmo odstopili, namesto da bi bili izpolnili svojo osnovno Šnort-no dolžnost: Če se prijaviš za tekmo, tedaj tudi tekmuj, če ni drugega vzroka za odstop, kakršen je bil pri teh kolesarjih, —r Pulski boksarji zmagali nad Nemci. Pred 8.000 gledalci le je medna* rodno boksarsko srečanje med Jadranom in Berlinčani končalo s 13:5 v korist domačih. ATLETSKA SEZONA SE JE ZAČELA S KROSOM ZA PRVENSTVO SLOVENIJE Odred premočen na prvih mestih in kot celota Prvo letošnje veliko atletsko tekmovanje republiškega pomena — prvenstvo Slovenije v krosu — je prineslo nekaj presenetljivih izvidov. Delno so ta presenečenja posledica marljive in smotrne zimske vadbe nekaterih naših vodilnih atletskih kolektivov, delno pa tudi zasluga novih talentov, ki se bodo verjetno z uspehom uveljavljali tudi na atletskih tekališčih. Emil Krajnc (O) tradicionalni zmagovalec krosa Letos je bilo to tekmovanje po nekaj letih zopet v Ljubljani in se ga je od prijavljenih 169 tekmovalcev udeležilo 115 iz skupno 10 atletskih in partizanskih društev iz Slovenije z Odredom in Kladi-varjem na čelu, katerima pa so poleg mariborskega Branika in Železničarja najtesneje za petami atleti ljubljanskega ŽAK — bivšega Železničarja Ljubljana. Organizacija izvedbe je bila zaupana mlademu atletskemu kolektivu Svobode, ki deluje v Ljubljani v zahodnem delu mesta, ker je bilo sprva določeno, da bo tekmovanje na novem športnem prostoru Svobode ob Mestnem logu. Zaradi slabega vremena zadnjih dni je bilo v zadnjem hipu preneseno v Tivoli, kjer je prireditelju Svobodi uvidevno pomagal celoten atletski kolektiv Odreda. Žal se tekmovanje zaradi zamude štajerskega vlaka ni moglo začeti točno ob napovedanem času. Številen sodniški zbor je svojo na- logo za pričetek letošnje sezone opravil rutinirano in z lahkoto. Nekaj sto gledalcem gotovo ni bilo žal dveh dopoldanskih ur za prijeten športni užitek. V prvi skupini mladincev B na 1500 m je zanesljivo zmagal mladi Simonič, član Odreda. V drugi skupini mladincev C na 2500 m pa so že nastopali znani mladinci, med njimi zmagovalec Hafner iz ŽAK Ljubljana in njegov novi klubski tovariš Homan, ki je bil lani še novo odkritje iz Škofje Loke. Izidi Mladinci B (1300 m — 30 tekm.): 1. Simonič (0) 5:19, 2. Ivanušič (Part. Crn.) 5:22, 3. Cerkovnik (Žel., Mrb.) 5:27, 4. Ledinek (Sr. Mrb.) 5:88, 5. Franc Kranjc (Br. Mrb.) 5:28, 6. Klein (Part. Crn.) 5:34. Starejši mladinci (2500 m — 30 tekm.): 1. Hafner (2AK, Ljubljana) 8:2S.5, 2. Homan (ZAK, Lj.) 8:30, 3. Gajšek (KI.) 8:38, 4. Tratnik (0) 8:40. 5. Juvan (ZAK, Lj.) 8:41, 6. Muška-tevc (KI.) 8:43. Člani (krajša proga 3000 m — 18 tekm.): 1. Cveto Pavčič (0) 9:58, 2. Janez Pavčič (0) 9:58, 3. Okršlar (ŽAK, Lj.) 10:01, 4. Kralj (KI.) 10:06, 5. Strniša (0) 10:07, 6. Gašper Kor-dež (ŽAK, Lj.) 10:14. CInni (daljša proga 7.000 m — 19 tekm.): 1. Emil Kranjc (0) 23:54, 2. Vid Petek (0) 24:15, 3. Rudi Male (Zel. Mrb.) 24:42, 4. Noč (Part. Jes.) 24:44, 5. Kogovšek (ZAK, Lj.) 24:53, 6. Opaškar (0) 25:15. Mladinke (800 m — 19 tekm.): 1. Stamejčič (0) 2:31, 2. Slamnik (KI.) 2:34, 3. Kovač (KI.) 2:43, 4. Rožanc (Br. Mrb.) 2:45,5, 5. Hercog (Br. Mrb.) 2:47, 6. Erman (Svob., Lj.) 2:49. Članice (1200 m — 7 tekm.): 1. Lenka Kačar (0) 4:58. 2. Amalija Belaj (Ki.) 4:58,2, 3. Blaž Sturm (0) 4:58.4, 4. Jošt (0) 5:05, 6. Polutnik (KI) 5:06 Moštva (moške ekipe): 1. Odred 29, 2. ŽAK (Ljubljana) 23, 3. Kladl-var 18, 4. Branik (Mrb.) 8, 5. Železničar (Mrb.) 7, 6. Partizan (Črnomelj) 5 točk. Ženske ekipet 1. Kladivar 10, 2. Odred 11, 3. Branik 5, 5. Partizan (Črnomelj) 4 5. Železničar (Mrb.) 2 točki. Skupni plasma moških in ženskih ekip: 1. Odred 40 točk, 2. Kladivar 39, 3. ŽAK (Ljubljana) 23, 4. Branik (Mrb.) 13, 5. Železničar (Mrb.) 9 ln 6. Partizan (Črnomelj) 9 točk. Skupina članov na 300 m je dala najlepšo točko tekmovanja. Ves čas teka je bilo očitno, da bosta brata Pavčiča imela prvo besedo. Tako je tudi bilo tik do cilja, kjer je 125 tekmovalcev. — Dobra organizaeij'a. — Nekaj presenečenj. — Imena Kranjca, bratov Pavčičev le v ospredju. — Med ženskami najboljši Stamejčičeva in Kačarjeva mlajši Cveto Janeza komaj za sunek prs prehitel in ši osvojil naslov prvaka za letošnje leto. Zal na državnem prvenstvu v Slavonski Požegi prihodnjo nedeljo nobeden izmed njiju ne bo nastopil, ker gostujeta kot smučarja na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Skupina članov na 3000 m je je Emil Kranjc (Odred) ponovno potrdil, da je Še vedno naš najboljši slovenski dolgoprogaš. Omembe je vreden uspeh petoplasiranega gluhonemega Kogovška (ŽAK Ljubljana), ki dosega uspehe znatno bolj zaradi svoje izredne marljivosti kot zaradi talenta in je lahko za vzor tistim, ki jih le preveč razvajajo s tem, da grade le na njihove talente. Pri mladinkah je Stamejčičeva ponovno dokazala, da še veliko obeta, posebej še, ker smo zvedeli, da se je močno sresnila pri delu in vadbi. Skupina članic za zaključek tekmovanja je pomenila še eno, morda naj večje presenečenje tekmovanja, kjer je sicer z neznatnim naskokom, vendar nesporno zmagala Alenka Kačar pred klubsko tovarišico in državno prvakinjo Blaž-Sturmovo. Slednja je morala kloniti v zadnjem metru pred ciljem pred mlado Celjanko Belajevo zaradi napačne taktike. Po končanem tekmovanju je Atletska zveza Slovenije na izredni seji v navzočnosti zastopnikov vseh navzočih društev razpravljala o sestavi slovenske atletske reprezentance za prihodnjo nedeljo, ko bo v Slavonski Požegi tudi dvoboj med Hrvatsko in Slovenijo. Zal bo naša reprezentanca kljub današnjim lepim uspehom posameznikov v nedeljo močno okrnjena. Na prvenstvu je moral tik pred nastopom na zdravniško zahtevo odstopiti od tekmovanja znani mladinski prvak Vipotnik (Klad. Celje), ker se je zelo slabo počutil in pretekli teden tudi ni bil na zdravniškem pregledu. Primer Vipotnika naj bo opozorilo vsem klubom, naj opozore na to potrebo in dolžnost tekmovalce za bodoča tekmovanja. Mr. I Dnevne VUgti | Društvo arhitektov Slovenije vabi na redni letni občni zbor, ki bo danes, 29. marca 1954 ob 16.30 mi v stekleni dvorani hotela »Union« (veranda). Pri tajništvu za notranja zadeve Kranj se nahaja najdeno moško dvokolo s tov. štev. 1261132, Dres znamke, Črno pleskano. Poziva» mo lastnika omenjenega dvokolesa, da istega dvigne na sobi 20 proti predložitvi dokumentov o lastništvu. GLEDALIŠČE OPERA ponedeljek, 29. marca, zaprta Törek. 30 marca ob 19:39: D. Švara: Prešeren. (Slovo od mladosti). Abonma red G. Sreda, 31. marca ob 19.30: Gluck: Ifigenija na Tavridi. Abonma red P. Četrtek, 1. aprila ob 19.20: Baletni večer. Abonma red B. Petek, 2. aprila ob 15.30: Gluck: Ifigenija na Tavridi. Bed Petek popoldanski. Sobota, 3. aprila ob 19.30: D. Švara: Prešeren (Slovo od mladosti). Abonma red B. DRAMA Ponedeljek, *9. marca ob 20: Tlr-so dg Molina: Don Gll v zelenin hlačah. Abonma red D. Torek, 30. marca ob 20: Gorki: Vaša Železnova. Abonma red C. Sreda, 31. marca ob 20: Gorki: Vaša Železnova. Abonma red E. Četrtek, 1. aprila ob 20: Huxley: Giocondin nasmeh. Zaključena predstava za ZSJ. Petek, 2. aprila ob »0: Tlrso de Molina: Don Gll v zelenih hlačah. Izven»in za podeželje, sobota, 3. aprila ob 20: salaerou: Tak kakor vsi. Izven ln za podeželje. Nedelja, 4. aprila ob 20: Huxley: Giocondin nasmeh. Izven ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČ* LJUBLJANA Gledališka pasata Sreda, 31. marca ob 20: Irwin Shaw: Pokopljite mrtve. Za- ključena predstava za TSS I. Četrtek, 1. aprila ob 20: Mary Chase: Harvey. Izven. Petek, 2. aprila oh 20: Irwin Shaw: Pokopljite mrtve. Red Petek. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 3. aprila ob 30: Vilharjeve šalolgre — Večer v čitalnici. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Ponedeljek, 29. marca oh 11 ln 15: Gostovanje v Radečah pri Zidanem mostu. Torek, 30. marca ob 11: Gostovanje V Leskovcu. KINO K0NCEBT1 Drevi m abonmajski koncert z dirigentom Carlom Zecchijem (Rim) za abonma B. Vstopnice v Filharmoniji. Smuči in dereze v kot vnlice in cepine v roke! SAH Ekipno prvenstvo FLFJ Valjevo, 28. marca. Dopoldne so bile na ekipnem prvenstvu FL.ILT odigrane prekinjene partije iz I. kola. Posebno pomembna so bila nadaljevanja partij med Mladostjo in Crveno zvezdo ter Partizanom in Slavijo, v prvi je Mladost zmagala 5:3, v drugi pa Je bil precej srečen zmagovalec Partizan, ki je dobil dvoboj s 5.5 :2.5 točke. Srečanje med Novosadskim SK in LUSK je do zdaj 3.5 :3.5 (1). Kulžinski je izgubil proti Groseku, partija Ča-njl-Vrhovec pa še ni končana, vendar kaže slednjemu na zmago» PO 1. kolu vodita Partizan in Valjevskl 9K s po 5.5 točke. Brzi turnir Železničarja Na brzopoteznem turnirju za prvenstvo ljubljanskega Železničarja v marcu je «odelövalo 18 igralcev v dveh skupinah, od ka- * terih so se v finale plasirali Gujznik, Barbič ter Bezrukov iz prve ir. Kragelj. Sočan in Carman iz druge skupine. V hudi finalni borbi međ to šestorico je postal prvak ža mesec marec Franc Gujznik s 4 točkami, drug! s pol točke razlike je bil Mirko Kragelj, medtem ko sta si 3. in 4. mesto delila Stane Sočan in Peter Carman. * SD 2elezniča*rpriredi v mesecu aprilu velik šahovski turnir za prvenstvo društva, ki bo obenem tudi kategorizacijski (za dosego n. kategorije). Obenem bo tudi poseben turnir za dosego ttt. kategorije. Ker bosta oba turnirja važna in bo plasma igralcev na njih odločilen za sestavo vrstnega reda posameznikov, poziva društvo vse verificirane igralce Iz 1. do IV. kategorije, naj se obvezno udeležijo sestanka, ki bo drevi v društvenih prostorih — v Domu železničarjev na Masarykovi cesti. M. K. Remi v šesti partiji matcha za naslov svetovnega prvaka v šahu. Botivnnik in Smislov sta se V šesti partiji po 34. potezi sporazumela za remi. Smislov je izbral Grünfeldovo obrambo. Bot-vinnik pa uporabil varianto» ki Je precej pogostna ha turnirski praksi. Smislov je z zanimivim manevrom dosegel aktivno igro, nakar sta bili v zaključnici izmenjani tudi dami, tako da Je DreOstajal le še snorazum za delitev točk. Stanje je sedaj 4.5 :1.5 za dos^dantega prvaka. Mesini šahovski odbor v Ljubljani bo imel 11. aprila t. 1. svoj redni letni občni zbor, na karterom lahko ‘odehiie v lodij. 17.15 Lepe melodije. 17.45 Zu nanje — politični feljton. 18.00 Glas beni mozaik. 18.30 Zdravstveni na sveti. 18.40 Pojo zbori »Svobod« 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabav na glasna, vmes reklame. 20.00 Ra dijska univerza — Dr. Božo Škerlj Ali povzročajo zakoni med bližnjimi sorodniki degeneracijo. 20.15 Osmi abonmajski sifmonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Carlo Zecclri. Cörelli: Concertö grossö. Cherubini: Simfonija. Leskovic: Partita, Mortari: Glasba za go dala. Rossini; Svilena lestev, uver tura» (Prenos iz Velike filharmonične dvorane v Ljubljani). 22.15—23.00 V plesnem ritmu. — Spored izvajajo: Plesni orkester Radia Ljubljana. Trio Nečak (iž Beograda), orkester Willy Berking in orkester Jan Cor* cluweöer. 23.00—24.00 Oddaja za tujino •— na valu 327,1 m. (Prenos iz Zagreba). ÜMBLI EB5 29. Ul. 1944 je IVO GRAHOR v Dačhau-u däl svoje življenje za svobodo svojega naroda. — Cast njegovemu spominui Nenadoma je umrl moj ljubljeni soprog, Oče ih ded ing. Franjo stefe direktor rudarskega tehnikoma v pokoju Pogreb pokojnika bo v torek dne 30. marca ob_ 16. uri iz hiše žalosti. Trg revolucije 3, na pokopališče ▼ Trbovljah. Žalujoči: soproga Marija, hčerka Anka, vnukinja Šenka in ostalo bO- rodstvo. Nenadoma nas Je zapustila naša najdražja mama, stara mama, sestra in teta IVANA MURKO Pogreb bo ▼ torek 30. marca ob 14.30 uri iž Jožefove kapele na Žalah. Žalujoči: hčerki Štefka, Anica In Ostalo sorodstvo. Ro težki bolezni je dokončal svojo življenjsko pot naš skrbni oče, mož in staTi očka ANTON ŠALAMUN železniški upokojene« Pogreb bo v torek 30. marca ob 15. uti iz Nikolajeve kapelice na Zalah. Žalujoči: žena Ivanka, sin Franc, snaha Vida, vnuka Mitja in Jasna, Ciril Obid in ostalo sorodstvo. VREME Vremenska napoved za pone( ljek: Lepo, pretežno Jasno vi th* Z rahlo oblačnostjo. Zjuti po kotlinah megla. Temperate ponoči pod nič stopinj, podn« do U «topinj, na Primorskem 16 stopinj. P o P O B. O C E V A - EC ZADNJA KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA VSTOP V FINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA V ŠVICI NA STADIONU V ATENAH HAJDUKA NI BILO.. . Kocka Je padla: Jugoslavija je štirinajsti finalist Včeraj Je naša državna nogometna reprezentanca odločila še četrto tekmo z enakim rezultatom kakor vse dosedanje v svojo korist, brez poraza zasedla prvo mesto v X. kvalifikacijski skupini in se plasirala med šest- Atene, 28. marca. Pred 30 tisoč gledalci so danes naši nogometaši na stadionu Panate naikon premagali Grike 1:0 (0:0) v zadnji kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo. S to zmago so si priborili vstop v finale svetovnega prvenstva kot zmagovalci kvalifikacijske skupine. Veselinovič je v 50. minuti dosegel edini gol po eni izmed mnogih lepih kombinacij jugoslovanske reprezentance, ki se je pričela pri Mitiču. Ce bi bil sodnik Švicar Ruffli objektiv-nejši, bi bil rezultat lahko višji. Med drugim ni prisodil dveh zelo vidnih enajstmetrovk v korist Jugoslovanov. Vreme je bilo ugodno. Jugoslavija: Stojanovič, Stankovič, Zekovič, Čajkovski (kapetan), Horvat, Boškov, Rajkov, Milutinovič, Mitič, Veselinovič, Zefcec. Grčija: Tauksis, Rosidis, Kur-tidis, Ksantopulos (Muridis), Linoksilatis, Kortridis, Kokina- I Beležka Zanmiena priložaosi? Jz dobro poučenih košarkarskih krogov smo izvedeli, da tam že nekaj časa živahno razpravljajo o izvedbi privlačne mednarodne košarkarske tekme med reprezentancama Švice in Jugoslaoije, ki naj bi bila 25. maja v Ljubljani. Pogajanja o njej pa so pred kratkim obstala na mrtvi točki zaradi kritja materialnih pogojev tega aranžmaja, čeprav — po izjavi predsednika Košarkarske zveze Slovenije — znesek, ki ga manjka, baje ni tako visok, da bi ga združeni športni forumi — mišljena sla po njegovem Zveza športov Slovenije in ZŠD Ljubljana — z dobro ooljo ne premogli. Skoda bi bilo, če bi Ljubljana apričo že tako redkih primerov, da vidi kvalitetno športno prireditev, zaradi .nekaj tisočakov* (tako se pravi pač!) zamudila edinstveno priložnost za izvedbo mednarodne reprezentančne tekme, ki bi, kakor zatrjujejo vsaj poznavalci, gotovo pritegnila izredno število gledalcev, kar bi izdatno olajšalo neizbežni riziko, ki je združen z vsako tako organizacijo. Ce . .., to pa še vedno! Vsekakor menimo, da je prav opozoriti na ta problem javno, in to je tudi edina želja KZS, Jd ji je mnogo na tem, da bi Švicarji le zaigrali v Ljubljani. kis, Papamtonlu, Stana rtijade«, Kar am as, Pan aids. Naloga ni bila najtežja Juooislovanl niso imeli težke naloge in so z lahkoto premagali temperamentne Grke na domačem terenu. Zmagovalci so pokazali dobro tehnično znanje in v vsem prekašali domačine. Pričelo se je z lahkimi napadi Jugoslovanov in odločno obrambo Grkov, kd so si privzeli nalogo, da bodo v tej tekmi branili svoj gol, naj stane kar koli. . Nekaj značilnosti o poteku Ko so Grki po prejetem golu videli, da z defenzivno igro ne bodo mogli priti do cilja, so prešli v napad in tekma je dobila drugačno sliko. Tu se je šele videlo, da so Jugoslovani boljši v tehnični igri, Grki pa so začeli igrati grobo in s tam skušali nadomestiti pomanjkanje tehnike. Sele sedaj so se pričeli zand. mivejši napadi in oba vratarja sta imela polne roke posla. Stojanovič je bil večkrat primoran stopiti v akcijo* V obdobju teh ostrih napadov domačih so imeli Jugoslovani vso pobudo v svojih rokah, razen v zadnjih 10 minutah, ko so Grki pognali še nekaj nevarnih napadov na nasprotna vrata. V tem delu se je posebno odlikoval Horvat, ki ni dovolil, da bi oddali kakšen nevarnejši strel. Grid so se v prvem polčasu branili z osmimi igralci in le Lestvica X. kvalifikacijske skupine, ki pojde v anale letošnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo v nogometu, Je takale: Jugoslavija 4 4 « « 4:8 8 Grčija 4 2 • 2 3;2 4 Izrael 4 S e 4 0:5 « dva do trikrat prišli v napad, in še to brezuspešno. Jugoslovanska obramba je odlično izpolnila svojo nalogo. Napade gostov so Grki odbijali z ostro igro, ld ji sodnik Ruffli ni stopil na prste. Po golu, ki ga je zabil Veselinovič, je Rosidis pred vrati odbil žogo z roko, toda sodnik ni ukrenil ničesar. V 30. minuti so imeli Grki zelo ugodno priložnost, toda Stamatiades je zamudil lepo priložnost, da bi žogi spremenil smer in dosegel goL V napadu na drugo stran je Rajkov poslal močan strel na domača vrata, vendar je Tauksis uspešno posredoval. Mitič je bil danes najboljši igralec v ekipi gostov, igral je srednjega napadalca zelo uspešno in dobro gradil Igro napadalne petorice. Dobra soigralca je imel v Veselinoviču in Rajkovu, Milutinovič je bil slabši, prav tako pa se tudi Zebec nd posebno trudil. Zekovič je bil najboljši igralec v obrambi, Horvat pa najzaslužnejši. Stankovič je bil nezanesljiv, prav tako pa je tudi Boškov igral osrednje. Sto. janovlč ni Imel mnogo posla; slavljenec Čajkovski, ki je igral petdeseto tekmo, je bil tudi dober. Pri Grkih pa je bil najboljši Tauksis, ki je ubranil nekoliko nevarnih strelov. Izjave Clan komisij za sestavo državne reprezentance Ing Arsenijevič: Zal tudi danes naši igralci niso dali take Igre, kakršno lahko dalo. Izid, ki se že tradicionalno ponavlja v kvalifikacijskem tekmovanju, je postal že kar značilen za naše Igralce. Upam, da bomo v finalnem tekmovanju pokazali boljšo igro. Sodnik je bil slab in se čudim, kako more soditi mednarodna srečanja. Mitič: Držali smo besedo, ko smo rekli, da bomo igrali z Grid najst finalistov na letošnjem svetovnem prvenstvu — Enajstorica Jugosla- jevo odneslo iz Splita nepričakovano vije je bila oškodovana za dva huda prestopka po krivdi zelo slabega no%t^aici°laaV\ievi“akafei5Skui?' sodnika — Edini gol dneva je dal Vaselinovič — 80.000 gledalcev. spored silno skrčen, toda še ta protesta s tem, da ______ _ _ tekmi proti Sarajeva. Prvenstvena lestvica zaradi izgnbe dveh točk Hajdnka in Lokomotive ni ntrpela nobenih pretr esljajev. V prijateljskem srečanju Je nato Hajduk premagal Sarajevo 4:2 (1:2). V Hajduku nista igrala Vukas in Beara. Tekma je bila odigrana kljub temu, da Je uprava Sarajevo svojim igralcem prepovedala nastop. Sarajevo : Hajduk 3:0 p. L Split, 2b. marca. Danes je Sara- Mnogo nad, mnogo ugibanj, mnogo stav in mnogo mnenj se Je križalo minnli teden na vsej črti od Beograda do Aten, kaj bo prinesla včerajšnja nedelja na zelenem polja v Atenah. Pred tisoči in tisoči privržencev okroglega usnja je bilo veliko vprašanje, ali bo oslabljena jugoslovanska reprezentanca, o kateri je bilo ves ta teden mnogo več slabih kakor dobrih vesti, prestala najhujšo preskušnjo v kvalifikacijah in dosegla enega od obeh zadovoljivih izidov tudi na vročih nogometnih tleh pod atensko Akropolo. Voditelji grškega moštva, vsi igralci in celoten tisk je pričakoval — tako zatrjujejo zadnja poročila, ki smo jih prejeli iz glavnega grškega mesta v teku včerajšnjega dopoldneva — gledajo na popoldansko srečanje s popolnim zaupanjem v svojo zmago. Ta optimizem sloni predvsem na velikem uspehu, ki so ga dosegli z večjo zmago nad Izraelom kakor Jugoslovani, pa tudi na slabi formi nekaterih jugoslovanskih igralcev, največ pa aa lastni borbenosti in ostrosti ter okoliščini, da igrajo pred svojim občinstvom. Vse Je prepričano, da bodo Grki v tej tekmi desetletja — kakor jo Imenujejo sami dali vse od sebe, da pridejo v tej, za grški nogomet zgodovinski tekmi do zmage.« Vsa ta pričakovanja in vsi ti računi so se včeraj okoli 17. ure razblinili v nič. Računica v nogometni igri je silno preprosta, pa naj gre za skromno prvenstveno tekmo za sedmimi gorami ali pa za tako pomembno odločitev, kakršna je bila na tehtnici včeraj popoldne v stadionu Panatenaikonu. Neverjetno čudno naključje je naneslo, da je izbrana jugoslovanska enajstorica tudi to četrto tekmo z enakim naslovom dobila z najtesnejšim rezultatom 1:0 in se s skupnimi štirimi goli iz 360 minut igre plasirala v veliki finale letošnjega poletja na Švicarskih stadionih. Ko se pridružujemo številnim čestitkam, ki Jih bo naša zmagovita enajstorica prejemala v teh dnevih, si ne moremo kaj, da ne bi z njimi povezali še ene tihe, toda resne želje, da je treba vnaprejšnje priprave za vse, kar nas zdaj čaka v tej svetovni konkurenci, postaviti na mnogo odgovornejše temelje. Borbe, ki nas poslej čakajo v svetovni nogometni areni, bodo še mnogo jghtevnejše, kakor so bile vse štiri dosedanje in zavedati se moramo, da bomo v teh naslemijitfi zastopali našo socialistično domovino pred vsem nogometnim in športnim svetom vobče. Poročile o tekmi sami navaja med drugim: no z igralci Sarajeva čakal is minut igralce Hajduka, kakor je to predpisano. Ker se slednji po preteku tega roka niso pojavili na igrišču, je odpiskal konec tekme. Tako ie Sarajevo dobilo obe točki brez Dorbe 3:0. Kakor smo že objavili, je sinočnji izredni plenum Hajduka soglašal, da nogometaši Hajduka danes ne nastopijo na prvenstveni tekmi, predvsem zaradi tega, ker se ne strinjajo z odločitvijo disciplinskega sodišča FSJ, ki je kaznovalo Vnkasa in Bearo z enomesečno prepovedjo igranja. Plenum je sklenil tudi, da bo protestiral pri Zvezi zaradi izrečene kazni, ker je večina članov mnenja, da je bila izrečena po klu-baških vidikih. Jntri bo odpotovala iz Splita v Beograd posebna delegacija Hajduka, ki bo obrazložila svoje stališče upravnemu odbora UZJ na seji, ki bo v četrtek 1. aprila. Vardar : Lokomotiva 3:1 (2:1) Skoplje, 28. «narca. Vardar ]• danes na svojem igri&ču zasluže, no premagal zagrebško Lokomotivo 3:1 (2:1). Skopljanci so danes preigrali goste iz Zagreba, ki so se v glavnem samo branili. Posebno lepo igro so pokazali domači v polju, vendar so se pred vrati zopet spuščali v nepotrebne kombinacije ter streljali čez gol. Razen tega je bil odličen vratar Stinčič, ki je rešil Lokomotivo večjega poraza. V ekipi Vardarja so se odlikovali Dacev-ski, Kokinovski, Georgijevski, Milanov iB Cincljevski, pri Lokomotivi pa razen vratarja še Papec in Odžak. Ljubljančani ob glavo v Splitu Z včerajšnjo nedeljo se je p rvenstveni ples zasukal tudi po hrvatskih in slovenskih igriščih. V hrvatsko-slovenski ligi je bilo včeraj odigrano preneseno XVII. kolo, ki se za slovenske udeležence — sedaj omejene samo še na tri — ni končalo kdo ve kako uspešno. Težino dneva je moral občutiti 2NK Ljubljana, ki sl j« v Splita naložil težko breme in si popolnoma pokvaril tako lepo obetajočo razliko golov. Kranjčani in Celjani so prijateljsko podelili, kar je bilo mogoče deliti. Jugoslavija: Grčija 1:0 (0:0) trovfci. SrT bolje. Toda bolje so Igrali tudi Grki. Domači so poskušali, da bi nas bili obrnili s fizično močjo, toda premagala jih je naša tehnika. Zasluženo smo se kvalificirali za finale. Kapetan ekipe Čajkovski, ki je odigral 50. tekmo za državno reprezentanco, je dejal: Zaigrali smo bolje, sodnik ni prisodil dveh očitnih enajstmetrovk. Srečen sem, ker sem igral jubilejno tekmo za državno ekipo na tako pomembni teikml, ki se je končala z našo zmago. Bobek, ki zaradi bolezni ni mogel Igrati, je zadovoljen s prikazano igro" ln Izidom ter menil, da Je komisija za sestavo državne reprezentance poslala na tekmo dobro ekipo. Lahko bi bili zmagali še z večjo razliko, najmanj pa bi bili streljali dve enajstme- V partizanskih društvih 6500 aktivnih filanov Včeraj dopoldne je bil v stekleni dTtoraim na Taboru občni zbor okrajne zveze Partizan za Ljubljano in okolico, ki so se ga udeležili 104 delegati iz 14 ljubljanskih in nad 50 društev iz okolice. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik republiške zveze Partizana tov. Zoran Polič ter načelnik gradbenega odbora republiške zveze tov. Pero Pavšič, predsednik OLO Ljubljane okolice tov. Berčič, zastopnik JLA ter drugi. Po izčrpnem poročilu, ki ga je dal za okrajno zvezo njen predsednik tov. Svetozar Polič, so sledila poročila načelnika, tajnika in blagajnika, iz katerih je bilo razvidno, da se društva v Ljubljani in okolici močno razvijajo, saj vključujejo zdaj že -nad 6500 aktivnih članov. Polce tega je bilo ustanovljenih na tem področju tudi nekaj norih dništev. Po poročilih se je razrila živahna diskusija, ki se je je udeležilo mnogo delegatov. Tov. Zoran Polič je v diskusiji posebno omenil neogibno sodelovanje partizmiskih društev s športnimi društvi ter dal nekatere vaine in pomembne smernice za bodoče pravilno delo v društvih. (Na njegova izvajanja se borno še povrnili. Op. ur.). Poseben poudarek je bil v razpravi na okrajnem zletu partizanskih društev v Kamnika ter KOŠARKA Železničar (M) bo igral dalje Ljubljana, 28. marca. V dvorani na Taboru je bila danes kvalifikacijska tekma v košarki med mariborskim Železničarjem in Odredom (bivšo Slavijo). Zmagovalec mariborski Železničar, ki je odločil tekmo v svojo korist 70 :60 (22:18), bo zastopal Slovenijo na kvalifikacijskih tekmah za 11. in 12. člana zvezne košarkarske ige. Tekmoval bo v skupini z zagrebško Mladostjo in karlovškim Železničarjem. Najboljši je bil Horvat, Jim pa Mitič, M Je Igral ka-arih časih, ter Zekovič. Predseapik FSJ Branko Pesič: Zmaga Je (najtesnejša, toda zaslužena. Zadovoljen sem z rezultatom. Vsi naši igralci so bili požrtvovalni. Člana uprave NZJ Korobar ln Rakič pa sta bila mnenja, da Je naša reprezentanca Igrala požrtvovalno in borbeno. Horvat in Zekovič sta bila najboljša igralca. Sodnik Ruffli je bil zelo slab. saj je spregledal dve enajstine-' trovki v našo škodo. SPLIT : LJUBLJANA 9:0 (4:0) Split, 28. marca. Danes so nogometaši 2NK Ljubljane doživeli visok poraz, ki mu je botroval predvsem vratar Ljubljane. K tako visokemu porazu pa je pripomogla tudi slaba igra krilske vrste. Za Split je dosegel 7 golov Grublč, ostala dva pa je dal Ra-donikovlč IL K0B0TAN 2:2 (0:1) KLAS rV AH AVTOMOTORIZEM Novim kadrom največ skrbi! Ljubljana, 28. marca. Danes so se v Unionu zbrali delegati avto-moto društev iz vse Slovenije in položili letni obračan o dela. Med dragim je bilo sklenjeno, da bo zveza posvetila vso skrb vzgoji novih kadrov, Ljubljane in okolica letošnjem republiškem zleta v Ljubljani. Pred zaključkom je bil sprejet obširen program dela za vse leto. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena celotna stara uprava a. nekaterimi dopolnitvami. Zbor Partizana v Šempetru Nova Gorica, 28. marca. V Šempetru pri Novi Gorici je bil danes zbor okrajne zveze Partizana, ki so mu prisostvovali zastopniki vseh okoliških društev. Zvezo Partizana je zastopal načelnik Tomaž Savnik. Podpredsednik Miro Škarabot je v svojem poročilu naglasil, da je v okrajni zvezi včlanjenih 1393 članov in 13 društev. Letos sta bili ustanovljeni tudi dve novi društvi. Seveda primanjkuje tudi pri nas telovadnic in vaditeljskega kadra. Najboljša društva so bila Zali hrib, Miren in Nova Gorica. Popoldne pa Je bil ob otvoritvi novega telovadnega doma v Šempetru tudi uspel telovadni nastop. —jp. Avstrijci najboljši na Šari Skoplje, 28. marca. S smukom, ld je bil danes popoldne na Popovi Sapiki, se je končalo letošnje osmo tradicionalno tekmo vane za garplaninskl pokal. Za današnji ser uk je nastopalo 32 smučarjev in 7 smučark, med katerimi so bili spet najboljši Avstrijci. Med moškimi je zmagal Haslinger pred Amsterjem (Švica), na tretje mesto pa se je zopet plasiral Avstrijec Bernhard Wasslo. V ženski konkurenci je zmagala Avstrijka Stöcklinger pred Sachingerjevo, medtem ko je na tretje mesto prišla Antičeva iz Zagreba. Boksarji Ljubljane v Mariboru. V Mariboru je druga garnitura domačega Železničarja premagala mlado ekaipo ŽNK Ljubljane 18:2. Edino zmago za Ljubljano je priboril Sčurk. Ženska rokometna ekipa Branika je v tekmovanju za slovensko prvenstvo premagala Dravo iz Ptuja s 10:1 (5:0). ki jih bodo izšolala društva, in sicer predvsem iz vrst mladincev pred-vojaške vzgoje. Ti bodo pozneje svoje znanje lahko koristno uporabili v JLA. Prav tako se je govorilo tudi o važnejših prireditvah, ki bodo letos v Sloveniji, med njimi o mednarodni gorski dirki na Ljubelj, tretji mednarodni jugoslovanski alpski vožnji ter balkanskim rallyeju. Dalje je bilo sklenjeno, da bo turistična komisija v sestavn Avto-moto zveze zaradi povečanega avtomobilskega turizma navezala živahnejše' stike z inozemskimi avtoklnbi ter skrbela, da bodo inozemski turisti tudi pri nas dobili to, kar je za gojitev avtomobilskega turizma neogibno potrebno. Ob konca je bil izvoljen nov odbor, ki ma načeluje ing. Vekoslav Jakopič. V novem odbora so zastopnik vseh središč z motorističnimi edinicami. tako da je jamstva dovolj, da bodo izpolnili vse naloge in zaključke, ki jih je sprejela današnja skupščina. Kranj, 28. marca. V prvi letošnji tekmi hrvatsko-slovenske lige sta se pomerila slovenska ligaša Korotan ln Kladivar. Obe ekipi sta ge spustili v prvi pomladanski boj za točke povprečno pripravljeni. Neodločen rezultat ustreza poteku igre. Pri Celjanih se je odlikovala predvsem ožja obramba ter obe hitri krili, pri domačih pa prav tako obramba. Kladivar je po Kvartiču dosegel v 36. minuti prvi gol. Toda branilec Maj-ce, ki je v 30. minuti poškodovan LESTVICA Tekstilne Split Metalac Slaven Kladivar Ljubljana Sloboda Segesta Kvarner Lokomotiva Korotan 21:13 33:16 24:13 26:16 17:18 10:17 22:23 17:16 17:19 17:24 10:39 odšel na desno krilo, je na veliko presenečenje v 47. minuti izenačil refftOfet na 1:1. Domači so po izJjfjučirvi Marinčka (Kladivar) zaigrali še bolje in Mihelčič TUDI V SLOVENSKI LIGI ZA TOČKE Obenem z vsemi močnejšimi enajstericami so se pognali v borbo za točke tudi člani zahodne skupine v slovenski ligi, ki so prire tako odigrali včeraj celoten spo red. Najslabše spomine iz prvega spomladanskega kola je odnesel Piran, ki je moral v Ljubljani položiti orožje pred nenavadno razpoloženem Odrazom B, pa tudi Dom-žalčani in nogometaši Krima z včerajšnjimi dogodki na igriščih nwlrAnj. ««.A kila TT I . -1 1 I * __ J J 1 _ - /\ j j Zed* plrgA bržkone niso bili zadovoljni, nom in Anroro. Železničar (G) 3:2 (3:0) Krim Ljubljana, 28. marca. Goriški 2eleznlčar je dopoldne v prvenstveni tekmi zmagal nad domačo enajstorico Krima. Na zelo težkem in blatnem terenu sta dve grobi napaki domače obrambe po krivdi S. Nagodeta in Stritiha ter uspel prodor Korparja prinesle Goričanom že do odmora tri gole prednosti in do konca tudi zmago. Kljub temu je imel Krimov napad še vrsto idealnih priložnosti za izenačenje, katerih pa nespretni igralci V lestvici vodi zdnj Odred niso izkoristili, v soriškem moštvu se Je odlikoval vratar Pig-natari, pa tudi Korpar In Bev-čič sta uspešno prodirala na nasprotnikovo polovico. Strelci golov so bili: Korpar 2 in Bevčič 1 za goste, za Krim pa Je bil dvakrat uspešen D. Nagode. Je v 81. minuti dosegel vodstvo 2:1. V 87. minuti pa je Kvartič dosegel še drugi gol za Kladivar-ja in postavil končni rezultat 2:2. Na tekmi je bilo 600 gledalcev« Sisak: Segesta - Slovan 2:2 (0:2) Varaždin: Tekstilac - Lokomotiva 6:1 (5:0) Reka: Kvarner - Sloboda 1:2 (0:2) Dva slovita tekmeca v Mariboru Maribor, 28. marca. Na igrišču v Ljudskem vrtu se je danes zbralo skoraj 5000 gledalcev, ki so bili priče dvema zelo lepima nogometnima tekmama, med katerima je v prvi Branik premagal Zagreb 5:3 (1:2), v drugi pa je nastopil član X. zvezne lige Dinamo proti Železničarju in zmagal 5:3 (4:2). Obe igri sta pokazali, da so se mariborski nogometaši za letošnjo sezono dobro pripravili, tako da bodo poslej laže vzdržali prenekatere naloge, ki jih še čakajo v še važnejših nastopih za točke. Dopoldne se je tekma mladinskih moštev Kladivarja in Železničarja končala neodločeno 1:1. Turnir kegljačev v Zagorju Zagorje, 28. marca. Kegljači Pro** letarca so ped pokroviteljstvom okrajnega sveta za prosveto in kulturo priredili pokalno prvenstvo Zasavja, ki se ga je udeležilo 8 moštev. Vrstni red na koncu je bil tale: 1. Proletarec II. 288, 2. Svoboda (Trbovlje) 263, 3. Proletarec I. 259, 4. RudaT II. 242, 5. Bratstvo (Hrastnik) 234, 6. Rudar I. 232, 7. okraj Trbovlje 226, 8. Svoboda (Radeče) 214. LESTVICA Odred B Aurora Piran Slovan 2elezničar G. Branik Postojna Krim Jesenice Domžale 34:15 24:14 24:20 17:18 22:17 20:23 20:19 21:22 18:28 8:32 Jesenice : Branik 4:3 (2:0) Jesenice, 28. marca. Jeseničani bi bili danes lahko dosegli še večjo zmago, če b* bil napad nekoliko pazljivejši. Igrišče je bilo blatno in zelo težko za igro, ki je bila tipično prvenstvena. Gole za domače so dali Lavtežar, Hafner, Koblar in Brun, za Branik pa je bila dvakrat uspešna desna zveza, Hafner pa je dal avtogol. Na tekmi je bilo nekaj sto gledalcev. Odred B t Piran 10 : 0 (2 :0) Ljubljana, 28. marca. Popoldanska prvenstvena tekma na stadionu ob Titovi cesti je prinesla dvoštevilčno zmago drugi garnituri Odreda. Domači so bili v stalni premoči, posebno razpoložen pa je bil napad. Največ golov je dosegel Kumar, in sicer šest, Zdravkovič 2 ter Žižek in Komupoš po enega. Slovan 2:1 Postojna (1:1) med Slovanom' in Postojno končalo z zasluženo zmago Slovana. Gole za Slovan sta dala branilec Postojne (avtogol) in Herc iz enajstmetrovke. Aurora : Domžale 5:1 (3:0) Nemčija — 15. finalist V Saarbriickenu je bila včeraj odigrana zadnja kvalifikacijska tekma I. skupine med Nemčijo in Posarjem. Zmagali so Nemci 3:1 (1:0). Tako je Nemčija 15 finalist zaključnega tekmovanja v Švici. Tekmo je gledalo 30.000 gledalcev. S Pravzaprav ni imel razloga, da bi se čutil bolj krivega kot sicer. Dekle je postalo njegovo prav zlahka, če ne že laže kot druge pred njo. Ničesar mn ni bilo znanega o kakih zapletenostih, nič se ni »zgodilo« in čez nekaj časa je brez glasnega spora, dovolj vešče in prizanesljivo polagoma opustil razmerje. Zdelo se je, da je vse temeljito končano, ko je po naključju zvedel, da je dekle že štirinajst dni pod zemljo. Stvar ga najprej ni posebno pretresla; komaj jo je spravljal v zvezo e seboj. Nato pa se je spomnil raznih podrobnosti in ni mogel več dosti dvomiti. Toda, kaj je vendar pričakovala? Menda ne tega, da bi neki Pattay, zadnji svojega rodu, ki je v sorodu s pol ducata vladajočih rodbin in s samimi Habsburžani, kar tako poročil draguljarjevo hčer? Njegov spomin na ljubko bitje s temnimi lasmi in svetlimi, vedno nekam boječe zročimi očmi je bfl bolj pomešan z nevoljo zaradi tolikšne nepreračunljive neumnosti kot pa s kesanjem. Tedaj pa mu je nekega nedeljskega popoldne v septembru, v krasoti jesenskega sonca, nepričakovano prišla naproti na Ringu črno oblečena postava njenega očeta. Draguljarja je bežno poznal, zato se je hitro vprašal, ali bi se spodobilo, da se ustavi in mu zamrmra sožalje. Toda Siegmund Blau ga je opazil že od daleč. Tri korake preden sta šla drug mimo drugega, je vzel klobuk z glave ter globoko in spoštljivo pozdravil častnika, ki mu je z žvenketajočimi ostrogami prihajal naproti. Pattay je že po njegovih očeh videl, da je vedel za vse. Nič drugega se ni zgodilo. Vse skopaj je trajalo le minuto. Toda čudno: za Pattaya je bilo to pomenljivejše kot žalostni dogodek sam, ki se je bil pripetil prej. .V očeh in kretnjah moža je bila ponižnost, ki mu ni šla iz misli, prav tako kot priklon, ki je izražal vdano sprejemanje strašnega dogodka. Temu meščanu se je bilo vendar zgodilo nekaj groznega, strahotnega. In mož je tudi vedel ali vsaj sumil, po čigavi krivdi. Vendar se ni uprl, ampak se je zagrizel v svojo žalost in s suženjskim zamahom svojega črnega klobuka pozdravil rušilca svoje sreče in svojih upov. Pattayu se je prvikrat zazdelo, da nekaj v njegovem življenju ni v redu. Ni bil vajen opazovati samega sebe in bil je preveč neveden, da bi iz svojega doživetja izvajal splošna spoznanja. Toda jasna resničnost, ki ga je obdajala, se mu je prvikrat zazdela izpodbitna. Nagonsko se je zgrozil pred dvomom; če mn popustiš, se odpre pred teboj prepad, na čigar robu se zamajejo posvečeni in sami po sebi razumljivi pojmi plemiške prednosti, čast vojske, da, celo Avstrije. Skomignil je z rameni sam nad seboj ter se skušal znebiti neljubih misli in pozabiti nanje. Toda med njim in veselim, trdnim obzorjem njegovega dotedanjega življenja je mahal črni klobuk draguljarja Blaua. Polastila se ga je čudna malodušnost, ki ni prav nič ustrezala njegovim letom in njegovemu položaju. Čutil je, da »mora vene. V takem razpoloženju ga je zadel odlok o izgnanstvu, ki mu ga je bila s škodoželjnim veseljem prinesla kneginja WeikersthaL Med požetimi polji ovsa in koruze je samotno ležala rumeno prebarvana postaja. Dva oficirja iz polka, neki zastavnik in najmlajši podporočnik, sta pričakala Pattaya, poskrbela za njegovo prtljago in skupaj z njim sedla na kM^.vVOZ’ v katerega sta bila vprežena dva temnorjava konjička s sršavo dlako, kot so vsi ruski stepski konjički. S kozla je pozdravil s pletenim bičem mlad, bled Žid s kodri na senceh. »Do mesta je precej daleč,« je rekel podporočnik. »Naša postaja je že na pol pota proti Dunaju.« Pattay je čutil, da je to bila šala, ena izmed tistih, ki jih ponavlja rod za rodom častnikov, utrujena, izrabljena, hrepeneča mala šala ljudi v izgnanstvu. Vljudno se je nasmehnil. Cesta se je kar naprej ravno vlekla med strnišči. Nato je nepričakovano zavila in se spustila navzdol. Pred seboj so zagledali široko, rumenosivo reko, katere valovi so neslišno tekli dalje. Stepska konjička sta v diru zapeketala po lesenem mostu. »Dnjester,« je rekel zastavnik, kot da predstavlja. Pattay je začutil priokus Rusije, Azije. Ko so prišli na drago stran mosta, so se peljali skozi mestece; njegove ozke, neenakomerne tlakovane ulice so zaudarjale po kleteh. Nenadoma je zmanjkalo hiš in voz je zdirjal po zemljišča brez drevja in grmovja proti nizki, podolgovati zgradbi vojašnice. Tudi ta je kazala čudno rumenilo postaje, trezno in obenem domačo barvo, tako znano vsakemu, ki je bil doma v deželah cesarstva. Take so bile avstrijske uradne zgradbe od Jadranskega morja do Češke in od ruske meje do Solno-grada. Barva je izvirala iz cesarskega gradu Schönbrunna, kjer je živel osemdesetletni upravnik države, katerega sodba je pregnalaTattaya semkaj.