141. številka.
Ljubljana, v sredo 23. jnnija
XIX. leto, 1886.
I »haj a vsak dan m*fr, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av stri jsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljublj »no brez pošiljanja na dom za • se leto 13 gld., za četrt leta ii gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujes dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeuVnknit tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi se i.e vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „ Gledališka stolb-i\ Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek 25. junija 1886.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   ,,   50 „
ii četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I        10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Upravništvo „8lov. Naroda44.
Iz Ruftije« (30. maja st. st. Izv. dop.) V jednem svojih dopisov (št. 106. „Slovenskoga Naroda") govoril sem Vam o razmerah poljskih „hlopov" in panov in o tožnem kritičnem položaji galicijskih hlopov, o katerem sem se mogel kolikor toliko sam prepričati za svojega četirikrat-nega dasi kratkega bivanja v galicijskih mestih Krakovem, Levovu, Przemvslu, v Brodeh in Pod-voloczvski in iz razgovorov mojih s Poljaki in Rusini. Prav vesel sem torej, da potrjen je svojih besed nahajam v Varšavskem p o lj s ke m listu „Chwilaa, katera posvečuje metežu v Galiciji zelo resnoben članek. „Chwila" piše: V sedanji čas že ne more biti dvoma v tem, da se je dviženje galicijskih hlopov rodilo pod neslišanim pritiskom, bednostjo in neizbežno njih posledico: nevednostjo. Avstrijsko vladičestvo v Galiciji, katero krakovski „Czasw naziva „blagoslovljenim" („Czas" je organ „stanczy-kov" — šlabčičev. Op. dop.) togoti se nad njo kak „mora" (košmar), izsesava iz nje krv, kakor pravi vampir, no zato brezkrvnemu truplu govori: ti imaš avtonomijo, ti lehko oblečeš kuntuš in konfederatko,
moreš delati vse, kar ti je ugodno, peti moreš celo, ako hočeš, mazurko Dombrovskega . . . Tamošnji položaj je strašen.
Maj bene Galicijske hlopske zemlje prinašajo povprečno 3 procente, a obresti od tlolgov in davki požirajo od 10 do 12 procentov! V Galiciji ni nobenega kreditnega zavoda, kateri bi ne izsesaval hlopa, kolikor se da br ez človečn o. Preganjajo hlopa kreditori in eksekutorji terjajo davke z neizprosno strogostjo, in poljski hlopi dovedeni do propada, ali začenjajo pijance vati ali pa v tolpah beže v Ameriko, v poslednji čas pa so se začeli oborože-vati. To so v istini pravi uzroki hlopskega dvi-ženja v Galiciji. Ko je gorel Stryj, začeli so ga hlopi iz okolice ropati. Beda, beraštvo iztisnilo je iz njih duše vse plemenite, dobre instinkte in prevratih) jih v divje zveri.
Poročilo vladnega inspektora Navratila riše strašno podobo sedanjega položaja v Galiciji, v ka-terej se, pod blestečim pokrovom avtonomije, povezujejo vse njene življenske sile. Galicija je mesto takega beraštva, o katerem druge dežele nemajo cele nikakega pojma. No vse to ne brani, galicij-skim panom delati velike politike na Dunaji in v Krakovti prirejati velikolepno slavnosti, oblačiti se v malikove kuntuše in peti „Jeszcze Polska nie zginola" — ko Poljaki v Galiciji pogibajo od glada."
Tako piše poljski list, izhajajoč v Varšavi, sredi ruskih Poljakov. To govori mnogo! Poljak obsoja Poljaka in govori, da bednejega, nesrečnejega ljudstva, kakor je poljski hlop v Galiciji, ne najdemo v nobenej dežoli. Poljaki v Rusiji sami govore torej, da je vladanje poljskih šlahčičev v Galiciji hujše, nego vladanje oklevetano ruske, ino-verne vlade! Vsaka kleveta na Rusijo izhaja, kakor je znano, iz redakcije neslanega organa „stanczyk6v" „Czasaw, ki se zmeraj šopiri s svojo blizostjo k Dunajskim praviteljstvenim krogom in iz redakcije izgubi vše vsako vest in dostojanstvo „Gazete Naro-dowe". Da, zelo lahko je, valiti z bolne glave na zdravo in pokrivati svoje grehe s tem, da si izmišljajo grehe drugih, in karajo nje, to je ljubljena politika razvratne, zapravljive in povsem gnile poljsko šlahte. Treba je dobro razločevati poljski narod od poljskih grofov in knezov in njihovih zaveznikov — poljskih svečenikov, ki so fanatični sovražniki vsega ne poljske ga in ki bi ostali ravno
LISTEK.
Andrej Kolosov.
(Ruski spisal I. S. Turgenev, preložil Osainelec.) (Konec.)
Jaz pripadam Čislu ljudij, ki radi premišljujejo o lastnih občutkih, dasi sam ne morem trpeti takih ljudij. Vsled tega sem po prvem ognji srčne radosti, takoj začel različne stvari premišljati. Od-šedši pol vrste od doma upokojenega poročnika, zagnal sem čepico v zrak in zakričil: „ura!" A dokler sem se motal po dolgih in krivih ulicah Moskve, spremenile so se malo moje misli. Razne, precej grde sumnje vselile so se mi v dušo. Spomnil sem se svojega pogovora z Ivanom Semeničem o ženitvi v obče ... In nehote dejal sem poluglasno: „ Kako se je izogibal stari lisjak!" . . . Res, neprestano sem trdil: „a zato je Bara moja! . . .a In prvič ta »a ..." oh ta a! . . . in drugič besede : »Bara moja !u vzbujali neso v meni globoke, burne radosti, temveč neko veliko, samoljubno navdušenje . . . Ako bi mi bila Bara rekla, da me ne ljubi, udal bi se bil bes-
neči strasti, dobivši pa njeno soglasje, podoben sem bil človeku, ki je dejal gostu: „ bodite kakor doma8 in gost se jame v istini obnašati v njegovi sobi, kakor na svojem domu. „Če je ona ljubila Kolo-sova," mislil sem: „kako je to, da je ona toli brzo soglasila? Očividno je, ona bi se rada omožila s kom ... A kaj to? tem bolje zame . . .'* Lejte s kakimi tožnimi in čudnimi občutki sem prestopil prag svojega doma. Ali se vam, gospoda, moja povest zdi morebiti neresnična? Ne vem, je H podobna istini, a vem, da je vse, kar sem vam povedal popolna in gola resnica. Sicer preživel sem ves tisti dan v mrzlični veselosti, govoril samemu sebi, da prosto nisem vreden take sreče; a drugo jutro . . .
Čudovita stvar — sanje! One ne obnavljajo samo telesa, one obnavljajo na nekak nattn dušo, vodijo jo v prvobitno prostost in estcstvenost. Mej dnevom posrečilo se vam je, da ste sami sebe goljufali, .slepili se z lažjo, z lažnjivimi mislimi . . . sanje s svojim hladnim valom zmijejo vse to malo blato in zbudivši se, zmožni ste vsaj nekoliko tie-notkov, da razumete in ljubite resnico Izbudil sem
takimi vragi Rusije, ko bi se ona prav danes pokorila v Rimu. To so dokazali svojim divjanjem proti unijatom, ki so vendar ravni taki katoliki, ko Poljaki, samo — k nesreči Velikopoljakov — so unijati Rusi. Znamenita „polnische VVirtschaft" pokazuje svoje plodove v Nemčiji in v Avstriji; da se prostemu poljskemu narodu v Rusiji boljše godi, zahvaliti se ima ruskej vladi, ki drži poljske pane v ježevih rokavicah, znajoč, da so vselej gotovi spun-tati se, akoravno bi lehko znali, da jih Rusi vselej lehko razmanejo v prah. Prepričan sem, da ko bi danes, po kakem koli slučaji, osoda spet postavila na noge poljskega „krola", bi se prosti poljski narod z rokami in nogami odmahoval od take sreče.
K r u t o r o g o v.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 23. junija.
Zborovanje državnega zbora je odloženo do jeseni. Pred koncem včerajšnje seje je še dr. Menger stavil sledečo interpelacijo na ministra notranjih zadev: „Ali je ministerski predsednik s pozornostjo pregledal memorandum, katerega mu je izročilo Ljubljansko občinsko zastopstvo in objavil Ljubljanski oncijalni časnik? Kako misli pojasniti nasprotja mej njegovimi izjavami z 18. t. m ter nazori in trditvami, ki so navedene v tem memorandumu". Ker se je zasedanje prej končalo, predno je Taaffe odgovoril, čakal bode Menger odgovora do jeseni. — Baron Schwegol je pa izročil znani memorandum kranjskih nomškutarjev o Ljubljanskih neredih grofu Taaffeju.
Spoiliij«»uv.slri jskn odvetniška zbornica je sklenila prošnjo na državni zbor, da bi se namestila policijska naredba z 20. aprila 18(34, ki se nikakor ne strinja z ustavnim življenjem, z rednimi zakoni. Hoče se celo ta naredba rabiti proti odvetnikom radi njih izjav pri zagovarjanji, zategadelj je odvetniška zbornica videla potrebo, da bi se vendar je-deukrat ta stvar zakonito uredila in naredil konec samovoljnosti nekaterih eksekutivnih organov. Ta policijska naredba se pa tudi ne ujema povsem z osnovnimi državnimi zakoni.
Ogci'Mk.1 opozicijski poslanec Ludovik Mo-csozy, ki je ob svojem času imel v državnem zboru govor proti zatiranju nemadjarskih narodnostij, kateri je vzbudil veliko pozornost, izdal je sedaj knji-žuro, v katerej pojasnuje svoje nazore. Ker ni moč pomadjariti vseh nemadjarskih narodnostij, misli on, je treba njim pustiti, da se svobodno razvijajo. Po
se in premišljuje o včerajšnjem dnevi, čutil sem neko boja/en . . . bilo mi je, kakor da bi se sramoval vseh svojih razkritij. Z nevoljnim uepokojera mislil sem o današnjem obisku, ob objasnenji z Ivanom Semeničem . . . Ta nemir bil je mučen in tesneč; podoben bil je nemiru zajca, ki sliši lajanje preganjalcev in mora konečno bežati iz rojstnega gozda na piano ... na planem pa ga čakajo zobati brzi psi . . . „Čemu sem se tropil!" ponavljal sem tudi kakor včeraj, a že v popolnem drugem smislu. Pomnim — ta strašna razlika mej vče-rajšnjim in denašnjim dnevom porazila je mene samega ; prvikrat umel sem tedaj, da se v človeškem življenji skrivajo tajne — čudne tajne ... Z otročjim začudenjem gledal sem v ta novi, nefantastiški, istiniti svet. Z besedo „istinitost" razumevajo mnogi besedo „ ničevost" Morebiti, da jo to isto; a priznati moram, da me je prvi pojav istinitosti globoko pretresel, prestrašil, porazil . . .
Kake glasne besede vsled neizplesavše se ljubezni, da govorim z Gogoljem! . . . Vračam se k svoji povesti. V teku tistega jutra preveril sem se zopet, da sem najblaženejši izmej smrtnih ljudij.
njegovih mislih je tudi Nomad jar lahko dober Oger. Žalibog, da ni upanja, da. bi se Moesazy-jevi nazori razširili mej Madjarji.
ViiiiiiJ«' države.
Dozdaj se je sploh mislilo, da je bavarski kralj prav iz tetinega nagiba bil ponudil pruskemu kralju nemško cesarsko krono. Sedaj, ko je kralj umrl, pa p šojo razni listi, da temu ni bilo tako. „Dresd. Naehr." so izvedele, kakor pravijo iz gotovega vira, da dolgo neso mogli pregovoriti k temu sklepu kralja Ludovika II. Ni bilo zadosti, da so mu od več stranij pravili, da pruski kralj ne vsprejme nemške krone drugače, kakor če mu jo ponudi kdo izmej nemških knezov, in da se spodobi, da to stori bavarski kralj, ker je vladar za Prusijo največje nemške države. Še le potem, ko je zvedel, da bode kralj saksonski ponudil krono pruskemu kralju, ako je on neče, se je udal „Allg. Ztg.u pa ve povedati, da je kralj zadnja leta jako sovražil Hohenzolleree
Govori se o raznih prcmembah v bolgarskem ministerstvu. Dr. Stranskega nekda mislijo poklicati v ministcrstvo za ministra vnanjih zadev, kajti Canov ni nič kaj priljubljen pri narodu, ker je sklepal bolgarsko-turško sporazumljenje. Dr. Stransky ni prijazen Rusiji, zategadelj knez še premišljuje, ali bi ga poklical ali ne, da bi se preveč ne zameril Rusom, ki le iščejo povoda, da bi z vojno .silo posegli v bolgarske zadeve. — Kakor se v „N. fr. Pr." piše iz Carigrada, je knezov prestolni govor nepovoljno dirnol turške vladne kroge. Nevoljni so, da knez ni omenjal Bolgarije in Vzhodne Rumelije, ampak le bolgarski narod to- tn onostran Balkana, ter je unijo imenoval že fait accompli. Tudi s tem neso Turki zadovoljni, da so vzhodnorumelijski poslanci prisegli na bolgarsko ustavo, četudi sami ne vedo, na kaj naj bi Vzhodnorumelijci prisezali, ko vzhodnorumelijski upraviInik še ni pregledan. Najbolj je pa Turke razdražilo, da Bolgarija hoče gra diti železnico Jamboli-Burgas. Ta železnica bode Turčiji v škodo. Mnogo blaga se bode po tej železnici zvozilo naravnost k morji, ki bi se sicer po železnici Dodegač-Plovdiv-Carigrad. Trgovina v Bur-gasu bode jela naraščati, v Carigradu pa padati. Nadejajo se še v Carigradu, da noben podjetnik ne bode hotel te proge graditi tako po ceni, kakor želi bolgarska vlada.
Italijanski list „Perseveranza„, kateri ima zveze z vnanjim rninisterstvom, ve povedati, da lt u s iju zbira vojske v Besarabiji. Ta list izraža bojazen, da Rusi morda mislijo na armenski strani v Aziji napasti Turčijo. Razni listi so že mnogo pisali o zbiranji ruskih čet, pa se je vselej pokazalo, da so dotične vesti bile izmišljene, najbrž je vest italijan skega oficijoznega listi ravno taka časniška raca, ki pa obrača nase nekoliko več pozornosti baš zategadelj, ker jo je objavil v oricijozus.
Turška oblastva so zasledila, da grški agitatorji po Albaniji agitujejo za združenje z Grško. Vlada je naročila zategadelj Solejmanu paši, ki je nesel v Cetinje črnogorskemu knezu Nikolaju Nišan Imtijaski red, da naj pojde v Skader, in tam začne preiskavo o teh vulikogrških agitacijah.
Ko bode sklenena trgovska pogodba s Francijo, odstopil bode nekda riuniiiiNki minister vnanjih zadev Pherekyoe. Njegov naslednik bode Campineanu. Ta premena v ministerstvu ne bo imela dosti političnega pomena, k večjemu če se bodo zopet začela pogajanja o obnovljenji trgovske pogodbe z Avstrijo.
V lraiieo.skeiii senatu je sedaj debata o iztiranji prinčev. Proti iztiranju sta že govorila republikanca Jules Simon in Leon Renault. Poslednji je trdil, da sedaj ne gre za vprašanje „princi ali republika", ampak za vprašanje „republika ali revolucija". Jules Simon pa vidi nevarnost za republiko le v komunizmu, ne pa v princih. Za iztiranje je govoril Clameraron. Dokazoval je, da za prince ne veljajo isti zakoni, kakor za druge državljane.
Šel sem na kmete k Ivanu Semeniču. Vsprejel me je jako radostno; hotel je iti k sosedu, a jaz sam sem ga ustavil. Bal sem se, da bi ostal sam z Baro. Oni večer prešel je veselo, a ne poživljajoče. Bara bila ni niti to, niti to, niti ljubeznjiva, uiti otožna ... ni lepa, ni grda. Gledal sem jo, kakor govore filozofi, z objektivnim očesom, to je, kakor gleda sit človek jedila. Našel sem, da so njene roke malo rudeče. Sicer je včasih kri v meni zavrela in jaz podajal sem se, gledajoč jo, drugim sanjam in mislim. Davno sem opravil ženitev in zdaj čutil sem, da živeva že zakonsko življenje ... da najini duši že sestavljati jedno krasno celoto, pripadati druga drugi in vsled tega skrbiti, da si poiščeti vsaka za so posebno pot.
„Kaj je? ali ste že govorili z očetom V" vpra-šala me je Bara, ko sva bila sama. To vprašanje mi je strašno malo ugajalo . . . mislil sem sam s seboj: „bolestno se izvolite mučiti, Barbara Iva-novna." — „Ne že,* odgovoril sem precej suho, — „a govoril bom." V obče občeval sem z njo nekoliko malomarno. Ne glede na svoj obet, rekel nisem Ivanu Semeniču nič gotovega. Odhajaje stisnil
Zborovanje angleškega parlamenta konča se v petek. V sob >to bode pa parlament razpuščen. Volitve se nekda že začno 30. junija
Dopisi.
O«! l»eaae«ke meje 20. junija. (Upe-1 j ujmo eirilieo!) „Soča" je pisala v svojej 24. številki, kako dobro je služila slovenščina bivšemu ministru Pinotu, ko je prišel v uradno dotiko z bratskim nam narodom ruskim. Čitateljem svojim je dokazala z ono dogodbico, da se z slovenskim jezikom pride lehko daleč posvetu, da! polovico Evrope in velikanske Azije bi skoro obho dil izključno le z milim nam jezikom slovenskim. Sto milijonov že štejemo Slovani, — in vender moremo s primerno lahkoto občevati drug z drugim, jedino le z domačim jezikom!
Ista „Soča" je izrazila tudi obžalovaujo: da smo si Slovani nejedini v — — pisavi, da se v govoru lahko sicer umejamo, a da ne znamo brati pisave najogromnejšega števila Slovanov, da naš narod ne pozna — — eiriliee!
Vedno in vedno nam bijejo na uho prekrasne, zlata vredne besede: „Slovani, spoznavajmo se, približuj m o se, družimo se!" Žal! da so to največkrat le puhle fraze, — ker dejanski se utori le malo, malo, kar je skoro toliko, kakor: nič, najgorostasnejši nič!
Najslavnejši naš vseslovan Majar je umel one besede vse drugače! Izvrstnej svojej knjigi „Sveta brata Ciril in Metod," kojo nam je lansko leto podala slavna Mohorjeva družba, dodal je tudi tiskana slova cirilice, a za vajo v čitan j i še oče naš in jedno pesen. S tisočletnico Metodove smrti smemo šteti novo dobo v zgodovini književnosti naše: dob o upe lj a v e c i r il sk c pisave. Kar je veleslavni naš starosta Maj ar pričel to naj bi nadaljevali vsi naši časniki!!
Lastniki, uredniki slovenskih časnikov, poslušajte glas upijočega „ob meji beneški" ter upe-Ijite v majhnem, skromnem delu cirilsko slovo! Uverjen sem, da Vam bo s prva vsa inteligencija slovenska hvaležna, a v bodočnosti ves narod, mila nam domovina! Par besed o tej vele-važnej zadevi!
V moje največe veselje sem mnogokrat opazil, kako se je marsikak prost človek, mož, mladenič in tudi „mladenčič" prizadeval: da bi pre- j čital „očenaš" in pesen „K 'rncrn ca. Un-p h ji y ii M o t o a v " v ž e g o r i o m e n j a n e j knjigi. Marsikdo, ki vzame v roke tako knjigo, zadene nevede ob ćirilska slova, kojih ne ume, kakor sploh ne ume na prvi pogled kakega rebusa, logogrifa in kar je sploh blaga jednake bože. In koliko časa se ne muči marsikdo, da bi rešil tako zadano nalogo, rebus, logogrif?! Ćirilska slova pa bi mu ne delala tolike preglavice! Kaj naj bi se tedaj storilo, da bi se doseglo namen ? Prav lahko!
Dva leposlovna lista imamo! Ta dva naj bi prva počela in to na prav lehak način, kar ne bode nikogar motilo: S prihodnjo številko začneta drugo polovico tekočega leta. To novo polovico pa naj bi počela nekako svečano: Naročnike svoje naj bi razveselila naj p reje s tiskanimi ćirilskim} slovi; v vsa kej številki pa naj bi bila po jedna pesem, ali še kaka druga
sem mu značiteljno roko in mu rekel, da moram z njim govoriti ... to je bilo vse ... — „Z Bogom!" dejal sem Bari. — „Na sviđanje!" dejala jo ona.
Ne bom vas dolgo mučil, gospoda; bojim se, da bi ne zlorabil vašega potrpljenja . . . Tega sviđanja ni bilo. Nikdar več se nisem vrnil k Ivanu Semeniču. Res je, da prvi dnovi moje radovoljne ločitve od Bare niso prešli brez solz, ukorov in razburjenosti; sam sem se prestrašil, da tako hitro vene moja ljubav; dvajsetkrat pripravil sem se, da dojdem k njej, živo predstavljal sem si njeno začudenje, gorje in bolest, a — nisem se vrnil k Ivanu Semeniču. Na skrivnem prosil sem je odpuščenja, na skrivnem padal sem pred njo na koleni, uverjal jo o svojem globokem kesanji — in ko sem jeden-krat srečal na ulici devo j ko, nekoliko njej podobno, spustil sem se v beg, ne da bi se ozrl, in se oddahnil stoprav v konditoriji za peto peresno pašteto. Beseda „jutri" izmišljena je za neodločne ljudi in za otroke; jaz pokojil sem se kakor otrok sto čarobno besedo. „Jutri pojdem gotovo k njej" govoril sem samemu sebi, in izvrstno sem jedel in spal
malenkost — natisnena s cirilico, kakor je začel hrvatski „Vienac.*
Mnogim, ki bi imeli sicer veselje do cirilice, a neso imeli do sedaj nikake prilike, (ker bi se morali učiti srbski), vsem tem se podaje s tem prelepa prilika: da zadovole tej svojej želji. Premnogo njih pa se nauči cirilice: iz same radovednosti, kaj neki se pripoveduje v onem cirilskem oddelku; drugi pa: kakor bi iz dolgega časa uga-njevali kako zadano nalogo, kojih so moderni listi polni, kar je dokaz: da ugaja čitajočemu občinstvu!
Politični naši časniki pa naj bi potem polagoma kak cel oddelek, recimo: domače vesti, natisnili v cirilici! Če bi v ta smoter priskočila na pomoč še „družba sv. Mohora," (ki bi lahko male povesti ce, pesni itd. natisnila cirilskimi slovi), tedaj sem gotov, da dosežemo v malih letih: da bode večina čitajočega občinstva dobro poznala cirilico. »Učiteljskim okrajnim konferencam" pa bi ne bilo težko skleuiti: da se v viših berilih odloči primeren pro-B ter tudi cirilici. Sedaj bi kaj tacega visoka in skrbljiva naša vlada ne dovolila, a početi mora naše časnikarstvo, na kar se vlada ne bo smela upirati! Ljudstvo samo jo bo zahtevalo!
„Slovanu" pa bi bila to nekaka priprava na „rusko" Blovnico, kojo že res težko pričakujemo t Se ve, da bi morala naša leposlovna lista podati prva tudi „tiskana" slova in par let v svojej prvej štev. iznova ponatisniti „tiskana" in pisana slova ćirilska, da bi jih imeli pri roci vsi novi naročniki.
Upam, da neseni govoril zaman! Upam, da nas vsaj leposlovna naša lista razveselita že prihodnjič z azbuko in s primernim, kratkim ćirilskim berilom! Tudi „Slovenski Narod" naj bi koj prepustil skromen prostorček, kjer naj bi se dan za dnevom gojila cirilica, na čast in slavo blagovestnikoma.
Kake koristi pa bi imeli od tega?
Gosp. Podgornik je v „Parlamentar-uu na dolgo in široko, a vseskozi korenito pisal o tej zadevi. Da smo ohranili Slovenci od Metodovih časov v cerkvi slovenski jezik in cirilico, nikoli bi se ne potujčili celi rodovi, nikoli ne bi izgubili celih dolin, a ob bregovih marsikoje reke bi se še vedno razlegala slovenska beseda, kjer se danes tako ob-
Ilistno šopiri tujščina!! Da smo ostali vsaj v pisavi tesno priklopljeni drugim Slovanom, nikoli ne bi objokovali tolicega renegatstva, ker duševno izob-:ažbo bi veliko več iskali pri sedaj nam skoro tujih bratih ! naše oči bi veliko zaupneje povzdigovali k njim, od njih bi pričakovali — — pomoči, rešitve, Siij nam je prijatelj Kretanov povedal: kako ponosen je pristen Srbin na svojo cirilico! Prav tako bi bili mi! Srbščina, bolgarščina in ruščina bi nam ne bile več tako tuje, — in tam bi pogosteje iskali daljne izobrazbe, — kar nam podaja v glavnem sedaj jedino le švabščina, ki napolni marsikoga s tujim nam duhom švabskim!
Da gojimo pri nas cirilico, tako bi se veliko več izobraženih Slovencev učilo ruskega srbskega ali pa bolgarskega jezika: kajti jedna težava! — čitanje —bila bi odstranjena. Nikdo mi ne bode oporekal, če rečem: da je treba precej časa in vaje, predno se doseže gladko čitanje. Pisati, se lehko vsak nauči v dveh dneh, in to celo prav gladko.
danes.   Začel sem mnogo bolje misliti o Kolosovu kakor o Bari . . . povsodi in vedno gledal sem pred seboj njegov odkriti, smeli, brezskrbni obraz. Jel sem znova zahajati k njemu. Vsprijeraal me je kakor poprej. A kako globoko sem čutil njegovo vzvišenost nad menoj! Kako smešne so se mi zdele vse moje spletke: moja otožna zamišljenost v Časi zveze Kolosova z Baro, moja velikodušna odločnost, da jih znova zbližim, moja pričakovanja, moje radosti, moj  kes! . . . Jaz doigral sem navadno, kričečo, raztegneno komedijo,   on  pa   je take priprosto, tako dobro preživel ta čas . . . Rekli bodete: „kaj je tu čudnega: vaš Kolosov zaljubil se je v devojko, potem jo je razljubil in ostavil ... In to zgodilo se je z vsemi . . ." To je res; a kdo izmej nas je bil v stanu v  jednem trenutku ločiti se s svojo proš-lostjo?   Kdo, recite, kdo se ne boji očitanj, ne rečem očitanj ženske . . . očitanj prvega norca? Kdo iz nas ni gojil želje ponašati se z velikodušjem, ter samoljubivo poigrati si z drugim, udanim srcem ? Slednjič, kdo iz nas se v sili protivi malemu samo-ljubju — malim dobrim čustvom: sožalenju in kesanju? ... O, gospoda, človek, ki se razstaja
Slovenščina pa se da kaj lepo pisati s ciril-skimi Črkami — in čitaš le to, kar je pisano. Se ve, da bi v jednakem slučaji trebalo morda naš to-likovrstni „eu s cirilico prav posebno izraževati, kar naj bi veččaki določili!!
Kaj je bil namen mojih vrstic?
Da bi se počasi m počasi udomačila pri nas tudi cirilica, ter bi vsak izobražen Slovenec poznal obe. Koliko bi nam pa šele utegnila koristiti, to
bi pokazala prav gotovo--bolja bodočnost, po
kojej sedaj zastonj, a toli željno hrepenimo.
V tej zadevi nam bodi vzgled železni kancelar knez Bi8marck sam, o katerem je znano, da ne vsprejme niti nemškega pisma, niti nemške knjige, če je z latinico pisano. Mi latinice sicer ne moremo in ne smemo zavreči, a dolžnost naša je, da poznamo in rabimo izvirno slovanski pravopis — ci-rilico.    g roPCKH HuxHJincT.
v jOoniače stvari.
— (Glavna obravnava proti „Sloven-skemu Narodu") vsled zatožbe c. kr. državnega p*avdništva bila je danes dopoludne ob 9. uri. Sodišču predsedoval je deželne sodnije predsednik g. Koče var, votantje so bili deželne sodnije svetniki gg.: Pleschko, Ribitsch in Seit z, zapisnikar g. dr. Kladva. Državno pravdništvo je zastopal državnega pravdni ka namestnik g. P a j k, zatoženega urednika pa dr. Ivan Tavčar. Povod zatožbi bil je naslednji. Dne 12. aprila t. 1. v št. 82 priobčili smo bili domačo stvar z naslovom „Bi-striški Rasvvoscheg", katero je c. kr. državno pravdništvo zaplenilo. Drugi dan v št. 83 povedali smo v notici „Konfiskacija", zakaj je bil naš list za plenjen, ter izpustivši vse kritične opombe, dostavili, da je to isti Rasvvoscheg, katerega je okrožno sodišče v Celji na 6 tednov ječe obsodilo, pozneje pa pri novi obravnavi oprostilo. Tudi druga notica bila je zasežena in zaplenba od c. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča potrjena. S tem pa stvar ni bila končana, kajti državno pravdništvo bilo je mnenja, da je urednik Železnikar v notici „Konfiskacija" zopet ponatisnil zaplenjeno notico »Bistriški Rasvvoscheg" in s tem pregrešil se proti §. 24. tiskovnega zakona, ter v tem smislu napravilo zatožbo. — Pri današnji obravnavi prečital se je ves, precej obsežen akt, po končanem dokazilnem obravnavanji pa je državnega pravdnika namestnik g. Pajk poprijel besedo ter skušal dokazati, da je zatožba osnovana. Po kratkem ugovoru urednika Železnikarja, da dotična notica nikakor ni ponatis prve zaplenjene notice in da so tudi drugi listi priobčili isto notico, a neso bili zaplenjeni, je dr. Tavčar začel izvrstni svoj zagovor, ter stavek za stavkom dokazal, da je v inkriminovani notici povedana gola istina, da je druga notica od prve popolnem različna, da so izpuščeni baš oni stavki, ki so bili uzrok prvi konfiskaciji, da je zatožba neosnovana in se ne more opirati na §. 24. tisk. zak. Sodišče je po kratkem posvetovanji proglasilo razsodbo, da je urednik Železnikar zatožbe oproščen, ker se druga notica ne more zmatrati za ponatis prve, ker takrat, ko se je dotična notica tiskala, prva konfiskacija še ni bila potrjena, torej urednik ni mogel znati, zakaj in zaradi katerih stavkov je bil „Slovenski Na-
z žensko, kojo je nekdaj ljubil, v onem grenkem in velikem trenutku, ko nevoljuo spozna, da njegovo srce ni vse, ni popolno prošineno z njo, tak človek, verujte mi, razume boljše in globlje svetost ljubezni, kakor oni malodušni ljudje, ki skušajo vsled dolgega časa, vsled slabosti nadalje igrati na poluraz-trganih strunah svojih velih in čutečih src! V začetku povesti sem vam rekel, da smo vsi imenovali Andreja Kolosova nenavadnega človeka. In če se jasen, prost pogled v življenje, če se odsotnost vsake fraze v mladem človeku imenovati nenavadna stvar, zaslužil je Kolosov dano mu ime. V gotovih letih — biti naraven — znači biti nenavaden. Sicer pa je čas, da končam. Zahvaljujem se vam za zanima nje . . . Da! pozabil sem vam povedati, da sem tri mesece po svojem poslednjem obisku, srečal starega prekanjenca Ivana Semeniča. Jaz seveda skušal sem neopazno in hitro se splaziti mimo njega, a vender nesem mogel, da bi ne bil slišal sledečih, jezno izrečenih besed: „da, da, so že taki sleparji!"
— A kaj zgodilo se je z Baro? vprašal je nekdo.
— Ne vem, odgovoril je pripovedovalec. Vsi smo vstali ter se razšli.
rod" zaplenjen. Državnega pravdništva zastopnik prijavil je ničnosti pritožbo.
— (Ugovorne obravnave »Slovenskega Naroda") zaradi konfiskacije članka „Ve-likonemške demonstracije — v Ljubljani," potem konfiskacije domačih stvarij »Roka, roko umiva, obe pa obraz" in „Deutsche Wachtu bile so tudi danes dopoludne. Dr. Tavčar, kot zastopnik „Slo-venskega Naroda" je jako zgovorno dokazoval, da zaplenbe neso bile osnovane, a sodišče bilo je nasprotnega mnenja in zavrnilo je vse tri ugovore.
— (Imenovanje.) Davkar g. Matej F u r-lan in glavne davkarije kontrolor g. Andrej Anton-čič imenovana sta glavna davkarja v območji finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
— (Naš rojak Fran Gerbic), profesor na konservatoriji v Levovu, preselil se bode stalno v Ljubljano kot učitelj „Glasbene Matice".  Ker je
~g. Gerbic po vsem Slovenskem in Hrvatskem znan kot izvrsten pevec, skladatelj in je sploh v glasbi kot absolviran konservatorist merodaven veščak, moramo „Glasbeni Matici" na tej novi izredni pridobitvi le čestitati.
— ( „Tagespost") je iz „Dnevnika Varšavskega" povzela debelo raco o pravoslavni propagandi mej avstrijskimi Slovani. Graška tetka ve celo, daje že več katoliških duhovnov slovenske narodnosti za to idejo pridobljenih. Sodbo o takih noticah prepuščamo čitateljem.
— (Sokol Ljubljanski) napravi v nedeljo dne 27. t. m. popoludanski izlet v Lavrico.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v petek 25. dan junija 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Poročilo ravnateljstva mestnemu užitninskemu zakupu o dopisu odbora oziroma pododbora, izvoljenega v poslanski zbornici državnega zbora glede reforme užitnine. III. Finančnega odseka poročilo; a) o prošnji Dunajske velike poljedelske šole za podporo ubožnim učencem; b) o prošnji stavb, podjetnika Antona Lončariča glede oproščenja od tlnkovine, oziroma nje znižanja za dovažanje gradiva obrežnemu zidu ob Ljubljanici; c) o kupndi ponudbah za mestno hišico štev. 19. pred prulami; č) o kupni ponudbi za mestno močvirsko zemljišče v „purgarskih delih." IV. Šolskega odseka poročilo o vis. c. kr. deželne vlade dopisu intimujočem vis. c. kr. ministerstva za notranje za deve razsodbo glede podpore nemški deški ljudski šoli iz reservnega fonda kranjske hranilnice. V. Po ročilo odseka za olepšavo mesta o ulogi drsalnega društva glede podaljšanja najema o drsališči in napravi stalnega bajarja na dotičuem travniku o polo-tinskem času. VI. Samostalni nasvet mestnega odbornika prof. Toma Zupana : naj se naredi trottoir iz kamenitih plošč po obeh straneh sv. Petra ceste in sicer od frančiškanske pa do sv. Petva cerkve, ali za letos vsaj do mesarskega mostu. VII. Samostalni nasvet podžupana V. Petričiča o prenaredbi prešelitvenega reda za mestno občino Ljubljansko. VIII. Samostalni nasvet mestnega odbornika ces. svetnika Ivana Murnika, naj se vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu pošlje prošnja za razširjenje že-lezničnih delavnic na tukajšnjem državnem kolodvoru. Potem tajna seja.
— (Letno poročilo I. Ljubljanskega društva za podporo in oskrblj e vanje bolnih in onemoglih) za d vaj se t o društveno leto je ravnokar izšlo. Iz poročila je razvidno, da je društvo dvajset let sicer tiho pa vedno goreče delovalo in spolnovalo svojo plemenito in človekoljubno namero; to je za društvu častno, ter se more toliko zadovoljneje ozirati na pretočeni čas svojega delovanja tudi zato, ker je zraven raznih vmesnih dogodkov in pri mnogih svojih drugih nalogah v prav rednih razmerah in z nado, da bode v prihodnje uspešno delovalo, nastopi 21. leto svojega obstanka. Vidi se, da je imovina društvena prva leta naravno hitro naraščala; potem pa je, izvzemši posebno ugodnega leta 1879., sicer po večkratnem omahovanji v vsem precej stalna. To je gotovo veselo, posebno, če se premisli, da se v teku časa, ker ni drugače mogoče, od društva tudi sploh več zahteva in ker je pri uplivu toliko drugih društev temu društvu vedno težavneji, da bi se mu prejemki bolje množili. S številom društvenikov zelo vzporedna je tudi vsota letnih doneskov, mej tem, ko podpore, izvzemši v nepravilnih letih 1878. in 1880., jednako-merno prihajajo društvu in se gotovo tudi prihodnja leta ne bodo zmanjšala. Da se bodo prejemki in troski na korist društvu ujemali in da se bode
društvena imovina kar moč malo izdajala, treba se bode pred vsem ozirati na poglavitno društveno namero — na podporo v boleznih — in da se bodo hirale! podpirali le po tem, kolikor jo društvu mogoče, in da se bodo dalje in dalje nabirali izvanredni doneski. Kar se še posebno vlanskega minulega društvenega leta tiče, kakor o gospodarstvu kažejo številke v pregledu, mora se reči, da je bilo ugodno; imovina društvena se je zdatno pomnožila. Mej prejemki v pretečenem letu je tudi vsota 400 gl., ki si jo je društvo pridobilo z napravo javne tombole vzajemno z domoljubno družbo gospa. Društvo ima tedaj prijetno dolžnost, da se vsem, ki so tej napravi kaj pripomogli, prisrčno zahvaljuje — posebno vsem spoštovanim kupčijskim lastnikom, ki so tablice prodajali, slavni prostovoljni požarni brambi, časopisom Ljubljanskim, ki so to stvar priporočevali in vsem udom izvrševalnega odbora, pri katerem sta bila zraven raznih udov vodstva tudi gospoda F r an Drenik in Karol Karinger. Kakor vsako leto se v imenu društva tudi zahvaljujemo slavni kranjski hranilnici, gospodoma Klein-u in Kovač-u in gospodu R. Milic-u, kateri so tiskali za društvo, kakor tudi gospodom lekarničarjem, ki so zdravila ceneje dajali. Tudi se hvaležno spominjamo umrlega gospoda Martina Dolenca, kateri je društvu podelil 44 gld. Še jedenkrat, kakor poprej rečeno, more se društvo zadovoljno ozirati na svoje delovanje v dozdanjih dvajsetih letih. Akoravno se ni izpolnilo marsikatero daljno pričakovanje, se je vender po malih doneskov posameznikov z združeno močjo in z h valno podporo velikodušnih dobrotnikov v dvajsetih letih mnogo plemenitega storilo in znatne vsote več nego ltt.OOO gld. darovalo vzvišenim društvenim nameram ter v britkih revah in hudih dneh pri boleznih in o smrti dragih družinskih očetov in mater bolečine hladilo. Pri vsem tem se je tudi še posrečilo, da se je prihranilo glavnice blizu do 4700 gld., s katero se more mirneje gledati tudi v neugodnejše čase in društ\eniki se lehko nadejajo, da jih bode društvo v vsakem oziru zadovoljevalo. In tako naše društvo, najstareje te vrste v Ljubljani, na koncu dvajsetega leta njegovega delovanja vsem plemenitim človekoljubom posebno toplo in živo priporočamo. Kakor do zdaj, tako se bode tudi zanaprej posvečevalo človekoljubnim nameram. Naj bi to društvo z božjo pomočjo na koncu prihodnjih drugih deset let ravno tako še neskaljeno živelo in daljne blažene uspehe obetalo. — Dohodkov je imelo društvo preteČeno 1885. leto 2398 gld. 92 kr., kateri so se do 55 gld. 91 kr., ki so ostali v blagajnici, izdali. Za podporo udom izdalo se je 921 gld. 50 kr , za pogrebe 80 gld. itd. Udov šteje društvo 1G3. Ker zadnji občni zbor zaradi premalega šte« vila udov ni bil sklepčen, bode prihodnji občni zbor v nedeljo 4. julija ob 11. uri v magistratni dvoiani.
— (Slovanska Čitalnica v Trstu) osnuje v proslavo petindvajsetletnice svojega obstanka v soboto v 26. dan junija v društvenem vrtu koncert z naslednjim vsporedom: 1. Amb. Thomas: Ouvertura k operi „Mignon", svira voj. godba. —■ 2. R. VVagner: »Einzug der Gotter in Walhall" iz drame „Das Reingold", svira voj. godba. — 3. A. Nedved: „Vojaci na poti", zbor. — 4. Slavnostni govor, govori g. V. Dolenc. — 5. Nicolai: Cavatina iz opere „11 Templario", svira vojaška godba. — 6. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tenorsolo. — 7. Schubert: „Der Wanderer", svira vojaška godba. — 8. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", zbor s spremljevalnem vojaške godbe. — 9. Donizetti: Duett iz opere „Linda di Chamounix", svira vojaška godba. — 10. Horny: Potpourri jugoslovanskih narodnih pesmi. — Po dovršenem koncertu bode ples. — Začetek ob 9. uri zvečer. — Pri besedi svira godba c. kr. pešpolka št. 01. pod osobnim vodstvom kapelnika g. Soramerja. Po prijaznosti sodelujejo s Čitalničnim pevskim zborom pevci „delavskega podpornega društva". Pevovodja gosp. Srečko Bartelj. — Opomnja: Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se koncert na ponedeljek 28. t. m. Kdor želi upeljati gosta, naj blagovoli ga javiti odboru do 24. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 23. junija. Uradni list objavlja zakon o iztiranji prinčev. Grof Pariški in njegov sin odpotujeta jutri na Angleško. Jutri dopoludne bodeta še prijatelje vsprejemala. Vojvoda Aumalski odpotoval včeraj v Eu. Princ Napoleon odpotuje danes v Ženevo (Genf), princ Viktor v Bruselj.   Misli se,   da se ne
bode izdal noben manifest, mogoče pa je, da bodo pristali Viktorjevi na severnem kolodvoru uprizorili kako manifestacijo.
Pariz 22. junija. V senatu posvetovanje o zakonu o iztiranji prinčev. Ko je Marion govoril v jakobinskem zmislu in Bardoux pobijal predlog z načeli od 1. 1789, ponavljal je Frey-cinet razloge, katere je že prej v zbornici razvijal, izjavljajoč, da nobena vlada poleg sebe druge vlade trpeti ne more. Zahtevajoč popolno odgovornost za predlog, zavrnil je očitanje, da se je intransigentom udal, ter konstatoval, da se je povsod ohranil mir, celo v Decazeville-u, kjer se je bilo bati nemirov, kakor v Belgiji in na Angleškem. Nasproti republikanskim senatorjem, ki so bili proti predlogi, poudarjal je višji interes republike in potrebo, da se zje-dinijo vsi republikanci. Potem vsprejel seje prvi član s 137 proti 122 glasom. Naposled se je v tajnem glasovanji ves zakon o iztiranji s 141 proti 107 glasom odobril. (Odobravanje na levici.)
Peterburg 22. junija. Car dojde po manevrih v Litvi za nekaj dnij v Varšavo, torej ni nemogoče, da se snideta s cesarjem Franom Josipom, ki bode istodobno pri manevrih v Galiciji.
Bukurešt 22. junija. Bliskovni vlak je včeraj blizu Hitile s tovornim vlakom vkupe trčil. Pod zdrobljenimi vozovi našli so več mrtvih in ranjenih.
Brmdisi 22. junija. Kolera tukaj narašča. Danes 17 osob zbolelo, 2 umrli.
Zanesljivo sđt-avllno sredstvo. Osobe, ki bolehajo za želodčevini kutarom in krčem, se hitro ozdravijo s pristnim „Moll-ovim S e i d 1 i t z - p ra š k oni u. Škatljiea atane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli - o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (20-4)
Poslano.
Nek Lah (?) prodaja vtzane ponatisnene Blovenske molitvenike, polne napak. Knjige vidijo se ljudem jako po ceni — v resnici pa je največja sleparija, ki si jo le misliti moremo. Platnice so s slonovimi kostmi, ki pa v resnici ni dražega, kakor trd lakiran papir. Obreza ni pozlačena, ampak samo bronzirana, Šivano je, da Bog pomagaj; vse je tako narejeno, da knjiga nI v štirinajstih dneh za nobeno rabo. Sleparijo pospešujejo tudi žalibog nekateri kramarji s prodajo omenjenih knjig. Ali se to ne pravi, ljudem denar krasti?  Torej pozor!
(452) J*. IBonsič, knjigovez.
Tržne cene r Bjut>ljak i
dne 23 junija t. 1.
Pšenicu, lik ti. Bež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, ., Koruza, , Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Speli tri Sen,
kgr.
	kr.	Špeh povojen, kgr. .		
			—	
5|20		Surovo maslo, „	—	
4155		Jajce, jedno .... Micko, liter ....	—	2
3,25			—	8
4 06		Goveje       meso, kgr.	—	BI
4 87		Telečje        „ „	—	f>2
4 87		Svinjsko        „ „	—	60
3175		Koštruuovo    „ „	—	30
10	_		—	45
11	—	Golob......	—	18
10	_	Seno,   100 kilo    . .	2	91
1	_	Slama,   „    ■ . Drva    trda, 4 □ metr.	2 94	
_	68		« 80	
—	64	„   mehka,   „ .	A	10
Meteorologično poročilo.
1 g Cm opa-Q | zovanja	Stanje barometra V 11)111.	Temperatura	Vetrovi	Neb..	Mokrimi v mm.
§ 7. zjutraj .S,    2. pop. ^9. zvečer	729 06 mm. 780*11 mm. 732 33 mm.	12-6° C 19 2« C 13 4° C	si. zah. brezv. brezv.	obl. obl. d.jas.	2-7 J »m. dežja.
Srednja temperatura 15-1", za 3*3° pod normalom.
ID"CLaa.a» jelša borza
dne" 23. junija t. 1.
(Izvirno tolegroflono poročilo.)
Papirna renta.........
Srebrna renta .........
akcijo
250 gld. 100 gld.
Kreditne London
Srebro.........
Napol .   . . .
C. kr. cekini        .   . . Nemške marke
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1, 1864 Ogrtka zlata renta 4°/0    . .
Ogrska papirna renta 5°/0.....
6B/n Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rog. srečke 5% . . 100 gld. Zen.lj. ODO. aVotr. 4Vt*/i Blati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke . . . . . 100 gld. Rudolfovo srečko 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ volj. 170 gld. a. v.
85 gld. 20		
8f)	lt	75
116		95
102	f)	_
876		_
279	n	&0
126		15
9	n	99 V,
5	n	94
61	■	9>
131	■	25
168	g	25
105	0	85
94	rt	65
105	n	20
117	n	—
125	i	—
120		—
98		80
176	ii	75
18	n	50
114	■	60
202	•	75
kr.
Zahvala.
Jako potrti vsled bolestne izgube našega iskreno ljubljenega sina, oz roma brata, svaka in unuka, gospoda
ANTONA DEKLEVE,
privatnega uradnika,
čutiino se dolžne za nam tudi iz d;ilj:nc ilo.-le tolažeče izjave pomilovanja, za lepe poslane vence vsem prijateljem in »naučeni izreči najiskreuejšo in najtoplejšo zahvalo.
V Gradci, dne 22. junija 1886.
(451) Žalujoča rodbina.
(1'rvi Štajerski zavod za praakrbovanje pogrebov.)
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotrznicah knjiga:
Kurzgefasste
Geschtchte Krains
mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Entwicklung.
Ven
August Dimitz. io pol v s°.
Cena mehko vezani knjigi je 8o kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane i gld. $0 kr.
Čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nič vainega prezirajoča, objektivno podobo povestnice naše oije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro doJh in m veseljem marljivo prebiral.
Ig. pl. Kleinmavr Čl Fcd. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(858—5)
ki žele priučiti se zidarskemu rokodelstvu, vsprejmejo se v stavbeni pisarni kranjske stavbene družbe. (449—2)
vidi se
največja in najlepša
MENA2AEIJA
Prišla jo s separatnim vlakom z 20 vozov, iz Trstu. V njej se vidi blizu 200 najredkejših ekMotičuih živalij.
Vsak dan ob 41/,. uri popoludne in ob 7Vi- url zvečer velika predstava z izučenitni živahni in krmljenje živali.
(433—2)
Ravnateljstvo.
Trgovski pomočnik,
kateri jo izurjen v trgovini z mešanim blagom, slovenskega in nemškega jezika popolnem imožen, ima dobra spričala, dobi službo pri Jakoba Dereani-Ju, kupcu v Žužemberku na Dolenjskem. Plača po pobotanji.      (447—2)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦**♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
Marija, troma in stanovanje
v hiši št. »O \ Postoj inl se di v na jem. Ponudbe naj se pošljejo A. Kratgher»Ju v Postojini. (379—4)
m
sr©
T   Ijjlllklf t lil.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;
prejema tudf
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (199
14).
se nevesta.
Mož v DA1 bolj Itn letih z lepim posestvom in dobro obrtnostjo v večjem kraju kranjske dežele išče si kacih 30 let staro družico življenja, katera
bi imela vsaj 3000 gld. gotovega denarja. — Več se B„
poizvč pri upravništvu „Sloven kega Naroda", kate- ■<£
3J remu naj se tudi pismene ponudbe pošiljajo v zapr- (p
L. tih listih z napisom ..zakonsku sreča*--   (437—3) j
Umetno
(50—41)
I suhe in zabovja
J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu
• brez vsakih bolečin ter opravlja plombovttuja in
♦ vse sobne operacije
t zobozdravnik A. Paichel, 5
X poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. *>
* #
IjLirpiiJlo srečke "VI pogrebnega društva
„Marijine bratovščine4'.
Društvo Marijino bratovščine v Ljubljani napravi
DOBRODELNO LOTERIJO,
katere namen je
ustanova zavetišča
„M&B1OT&£«& BG1ML",
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišču in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija jo z odlokom vis. e. kr. finančnega ministerstva dnč 21. septembra 1885, št. 28.600, dovoljena.
Osnovana je na podlagi 50.000 srček po 50 krajcarjev, ki bodo zadele SEOOO dragocenih in VHakeiuu koristnih dobitkov v Bkupni vrednosti SOOO KOl«linar|ev. Vsaka pet in dvajseta sreeka gotovo zadene.
Srečkauju bo v Ljubljani 1. decembra iss« v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Nu Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstriš; na cesarja Josipa trgu: U1 b a s o v a trafika; v Špitalskih ulicah : M aj e rj e va trafika; na Mestnem trgu: trafika Sva te k, trgovec T u r k in zlatar Š p a r o v i c; na Starem trgu: trgovca Blaznik in Ribič; na Sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Re ga lij u, v brivuici Buko vn i k o v i in knjigovez Fr. Dožman; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dimic; na Marijinem trgu: trgovec llučar; v Slonu v ih ulicah: trafika Prosenčeva; v Šelen-burgovih ulicah: trafika v Čitalnici; na D u tujski cesti: trafiki Bolč in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogu n: vrh tega mnogi poverjeniki družbe sv. Mohorja. (344—4)
5
E
lake za kočije in pohištvo;
prav fini
jantarjev lak (Bernsteinlak) za sobna tla
ter različne lake za vsakovrstno porabo: zaloga od najimerHnejših angleških tovarn pri
HftUPTMNH-U
v I..S I Btl.J AM.
Šolski drevored in Slonove ulice.
(429—3)
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*1.
106