Kupujte Ij-NE BONDEl 1CT0RY BUY JAR Bonos Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUAiLITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest fwyictoky Slovene Daily mi buy in Ohio f(WU WNJt-tO CTATIt JB^war Best Advertising Mediunn ŠTEVILKA (NUMBER) 193 fpME XXV. — LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 18, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 193 |0 JAPONSKE MORNARICE PRED AMERIŠKO SILO ofenzivna akcija ameriških oborože-sil je bila velik in odločilen uspeh. BRIŠKE ČETE SO TRDNO ZASIDRANE NA OTOČJU HINGTON, 17. avgusta. *- Generalov sin I ornariški department je J veliko in odločilno ^ ' ko zmago na Solomon-^ nadaljuje- ^ ®hi ameriških čet, ki so se J v zavzetih ja- ifJ Ig'. položajih, kjer so odbi-oi ^^Ponske protinapade, fl jonske bojne ladje so pod-jii'Samo en neuspešen poiz-' ameriški konvoj, i, so zbežale. . Uničenih je l(0 ^3tnanj 35 japonskih letal Šs, ®2eiiih večje število japon- gi Rojakov. j ^''^iatičen komunike mornariškega deti opisuje presenetljiv r, J So ga izvedle ameri-|if jjg ^°žene sile, katere so bo joponskih mornariš-"^bnikov, preden so imeli I^3ji priliko, dvigniti se v pomorska bitka noči od 8. se je ŠTIRJE UBITI V KOLIZIJl XENIA, O., 17. avgusta. — Danes je podlegel poškodbam Jerome E. Tegenkomp, 20 let stari mladenič iz Daytona. On je zdaj že četrta smrtna žrtev avtne nesreče, ki se je primerila v nedeljo zjutraj šest milj za-padno od Xenije. Ostali, ki so bili ubiti v tej nesreči, so: James Gress, star 21 let; Richard J. Krein, star 23 let, in 18 let stari Gene Andrews iz Cedarville. Nemci prekoračili na dveh krajih reko Kuban Obrambna črt& pred Stalin-gradom, kjer je padlo v dveh dneh 5,000 Nemcev, trdno drži. [ko "u o. na 9. avgu-topovi ameriških kri-^šilcev pognali v beg o mornarico, preden je slednja napasti« konvoj, . z ameriškimi četami kjer je l?ilo ameri 3^tvo izkrcano. izgub€ izgube v tej bit-•" i ne ve, na ame- S j® bila pogrez- "1 križarka, pet nadalj-^ J pa poškodovanih. °^nzivni akciji na Pasta? ameriške oborožene ^ '^amovati odločilno zma- Himen V soboto, 15. avgusta se je poročil v vojaški kapeli v Wash-ingtonu, D. C. korporal. Edward L. Kadunc, z Mip Kathleen Ford. Nevesta je doma iz Cleve-landa, ženin je pa sin poznane družine Mr. in Mrs. John Kadunc, 1229 E. 71^ St. Novoporo-čenca si ustanovita začasno svoj dom v Washingtonu, D. C., kjer je Edward uposlen pri zdravniškem oddelku. Mlademu paru čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju! Nove vrste kazen Na mestnem sodišču je včeraj nadomestil sodnika Josepha A .Artla, ki je šel na počitnice, sodnik Lewis Drucker. Ko je Y»rišlo včeraj predenj običajno število pijancev, ki jih je policija aretirala preko sobote in nedelje, jim je prisodil nove vrste kazen. Odredil je, da so morali MOSKVA, 18. avgusta — Rusi priznavajo, da so Nemci na dveh novih krajih prekoračili reko Kuban, toda naznanjajo, da ruska obrambna črta v ve-ilikem kolenu Dona pred Stalin-, Na sliki je kadet West Pogradom trdno drži. Tekom zad-John Doolittle, sin slavnega a-1 njih dveh dni je bilo tukaj ubi-meriškega letalca Jimmy Doo-'tih nad 5,000 Nemcev. little-a, ki je poveljeval poletu\ Tu se vrše srditi boji kakar ameriških bombnikov nad T o-1 tudi v bližini kavkaškega mesta Mineralni je Vodi, kamor so vrgli Nemci veliko silo svojih čet, da odvrnejo nevarnost, ki preti njihovemu levemu krilu. Nemci poročajo, da so izčistili Ruse na velikem ovinku Dona^' okolici Kleckaje ter da sedaj kontrolirajo ves donski bazen. Dalje tudi poročajo, da njihove čete stalno napredujejo na Kavkazu proti Črnemu morju. kio. Sporazum in sloga med demokratskimi voditelji Ray T. Miller in John Mc-Sweeney, demokr at ski kandidat za govemerja, sta se popolnoma spravila in pobotala. BOJNA SREČA SE OBRAČA Armada maršala Timo-šenka je vrgla Nemce nazaj v kotelnikovskem odseku, kjer jih je prisilila k u-miku. ' Poročila iz Moskve naznanjajo, da je sovjetska armada na stalingrajski fronti zapodila Nemce za več kilometrov nazaj. Nemci so se umaknili na nove pozicije v zaledju. Koncentrirana ruska ar-tilerija kosi v masah nem-feke čete ter razbija nem&ke tanke. POSVn MED STALINOM IN CHURCHILLOM V MOSKVI Posvet, ki je epohalnega pomena, se je tikal odprtja druge fronte. Podmornice so pogreznile 5 bra- CHURCHILLA JE PONESEL V MOSKVO AMERIŠKI BOMBNIK London in Moskva sta včeraj j hovni poveljnik angleških čet v istočasno službeno naznanila, da j Indiji; W. Tedder, maršal an-se je vršil v Moskvi posvet med i gleške zračne sile na'Srednjem Demokratje Cuyahoga okraja sa včeraj na svoji konvenciji v Engineers avditoriju poravnali vsa svoja dosedanja nesoglasja, nakar sta se pobotala tudi Ray T. Miller, načelnik okrajne demokratske stranke, in John Mc-Sweeney, demokratski kandidat za gpverj^jrJa države Ohio. Dasi so okrajni demokratje pred volitvami pripbroSali nekega McSweeneyjevega protikandidata, je bilo snoči vendar dosežena med njimi popolno soglasje, nakar- so si obljubili medsebojno pomoč. Mc Sweeney je obljubil, da bo kot governer države Oh|o delo- bombardirali Francijo «*. -INA PREPOVE. ( VSESLOVANSKI Kongres ji ®®8lci (i 1 kongres, ki se je dne 15. avgusta v ^ od vlade pre- H®Sa ^^ada ni navedla nd-za prepoved kon-^ero° znano je, da je E1 I kg^L^^^^jski časopis za vodil stalno borbo ^ Vseslovanske- f' Ako dodamo te- 'n^cig^ P^'^dsednik Argentine it ^Ho • !f je v deželi do-\t -Nih Jz^ianja raznim* faši kupiti gotovo število škatel ci-, , . . . garet, ki bodo poslane amerlš- ^ """»SO v se4w vojm, po vojm pa bo usmeril svoje delovanje prizadevanju, da ne bo zopet že čez nekaj let take strašne vojnte" kakor sedaj divja. Kandidata Mc Sweerieyja je predstavil konvenciji Ray T. Miller, ki je napovedal njegovo veliko zmago nad sedanjim go-vernerjem Johnom W. Bricker jem pri glavnih volitvah v novembru. Ug^.y®opisom, tedaj ni tež- H, kim vojakom. Poroka Miss Frances Koss in Anthony Možina sta se poročila dne 1. avgusta v Kentucky. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Frank Koss, Waterloo Rd., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Možina, iz Mohican Ave. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče! Topovi so na razpolago y armadi Župan Lausche je včeraj izjavil, da so stari in zgodovinski topovi, ki stoje v raznih cleve-landskih parkih, na razpolago vladi, kadar koli bi jih zahteva- Brazilski časopis Critica, ki izhaja v Buenos Airesu, poroča, da je bil pogreznjen brazilski A m P r 1 C k-1 lof ciIpi en!Baependy, s katerim vred illliei IbHI leidlti hU je gio na morsko dno 700 do 1000 brazilskih vojakov. Parnik je pogreznila neka jodmornica osišča, radi česar u-tegne Brazilija napovedati osi-šču vojno. Zaradi stroge cenzure ni bilo še nobenega uradnega poročila iz Rio de Janeira, toda verodostojni viri v Urugvaju naznanjajo, da je bil parnik po-gre^jien v soboto ponoči. Neko poro^fe: da- je bilo re- šenih samp. okoli 30 vojakov. Poleg tega sta bila pogresmjena še dva manjša brazilska par-nika. , • Poročila iz Južne Amerike naznanjajo, da je bil dne 1, avgusta pogreznjen tudi urugvajski parnik MalaCJondo. Zadnja poročila pa naznanjajo, dft je bilo vsega skupaj po-grezjfijenih po podmornicah osišča pet brazilskih parnikov. Napadli so m (t s to Rouen, prestoln i c o Normandije, kjer je bila leta 1431 sežgana Devica Arleanska. niti ^QV: zakaj je bil prepove-&R8ki kongres. Mr ''"P"'*" dospel na devet-dnev-' Jejin' ^Iter Desmond, sin 2a _^rvatin. Arrowhead ^ soboto, je dobro ^ sprejet bo v ^'^ance šolo. S šolo bo vrne z dopusta. POSTOPANJE PROTI IZDAJALČEVI ŽENI DETROIT, 17. avgusta. -Zvezni pravdnik John C. Lehr je izdelal danes peticijo, s katero zahteva, da zvezno sodišče la, da jih prelije za novo orožje, j prekliče ameriško državljanstvo K mornarici j Mrs. Agnes Stephan, žene i;a smrt obsojenega izdajalca Maxa Na nekr postaji ■ ameriških bombnikov v Angliji* 17. avgusta. —i Ameriški bombniki, tako zvane "leteče trdnjave", ki so jih vodili sami ameriški letalci pod osebnim poveljstvom letalskega generala Ira C. Eaker-ja, so podvzeli danes svoj prvi polet. nad Francijo; katero so bombardirali, ne da bi bili izgu bili pri tem eno samo letalo. A-meriški letalci so bombardirali Rouen, starodavno prestolnico Normandije, kjer je bila leta 1431 sežgana na grmadi fran-caska narodna junakinja — Devica Orleanska. Mesto Rouen leži ob reki Seini, 87 milj sever-nozapadno od Pariza. Letalci so boittbarditali zlasti železniško postajo in križišča; v bližini postaje, i kjer so ostali po odletu Irambnikov kupi gorečih razvalin. Poveljstvo ameriške zračhe sile v Angliji naznanja, da je s tem odprta ameriška zračna o-fenziva kotttlnenta, ki bo izvajana 2 vedno naraščajočo silo. Josipom Stalinom in angleškim premierjem Churchillom ter da je bilo tekom konference doseženih več odlokov. Angleški krogi so mnenja, da je bil dosežen odlok glede odprti je druge fronte. Angleški kro- Zilskih parnikov i s' j« t"' konteren. ^ I ca epohalnega pomena m da po- meni obratno točko v tej vojni. Posvetovanje je trajalo štiri dni Churchill in njegovi spremljevalci so odleteli v Moskvo pretekli ted#n v ameriškem bombniku, katerega so vodili ameriški letalci. Konference bo trajale od srede do nedelje. Značilno je, da so prisostvovali tej važni konferenci tudi a-meriški in angleški poveljniki s i Na enem izmed pogreznjenih parnikov je bilo okoli 700 vojakov, ki so sli s parnikom vred na dno. Srednjega vzhoda. Navzoči vojaški poveljniki Drugi zavezniški poveljniki, •ki so bili navzoči, so sledeči: General Arhibald Wavell, vr- vzhodu, in general Russel L. Maxwell ameriški častnik na Srednjem vzhodu. Ameriško zastopstvo S Churchillom sta poletela v Moskvo tudi A. Harriman, zastopnik predsednika Roosevelta, in general Sidney Spalding, šsf lend-lease dobav za Rusijo. Posvetovanjem so dalje prisostvovali: V. M. Molotov, komisar za zunanje zadeve in maršal K. E. Vorošilov s sovjetske strani, od angleške strani pa angleški poslanik Clark Kerr in general A. Brooke, šef angleškega generalnega štaba. Visoki ameriški častniki pa se nahajajo že od prej v Moskvi. Ruska in angleška vlada naznanjata, da sta se obvezali, z vsemi silami nadaljevati to pravično vojno do njenega zmagovitega konca, dokler ne bo uničen hitlerizem v Evropi. streljanje nedolžnih slovenskih talcev in drugi zločini nad našim nesrečnim narodom Pne 10. marca so ustrelili Nemci na Gorenjskem deset talcev. — Krvavi boji med četniki in Italijani v okolici Iga. -— Lahi požigajo slovenske vasi. Poleg drugih zločinov, s kate-i samoti, župnišče na Golem, ko-rim Nemci sramote svoj narod, čo na Kureščku, pristavo in ža-smo večkr9,t že poročali o stre-, go v Mokrcu ter vso vas Krva-Ijanju nedolžnih talcev po vseh va peč. Ubili so tudi dva kmeta, okrajih Slovenije. Dobili smo od katerih je bil eden oče šte-osebne podatke o nekaterih teh vilne družine. žrtev in prinašamo danes imena Italijani pa so divjali še na- CLARK GABLE V VOJAŠKI SLUŽBI Clark G-able, znani filmski i-gralec, čigar žena, Carole Lombard je bila tekom letalske nesreče ubita; je vstopil te dni v armado Zedinjenih držav, kjer je bil vpisan v šolo za letalske častnike. Njegova žena je ob času nesreče potovala z letalom po deželi v »svrho prodaje vojnih bondov. K mornarici se je danes podal John Vatovec, sin dobro poznane družine John Vatovec, 10901 Prince Ave. Pred odhodom pozdravlja vse svoje znance in prijatelje ter se zahvaljuje vsem za vse. Tudi k mornarici je danes odšel Paul Gril, sin družine Mr. in Mrs. John Grill, Prince Ave. Stephana. Uporni duh Slovencev (n A- I ' (Radio prejemna -jT" y emisiji v srbohr- londonski ra- hrab laškim Slovenci pod - pritiskom No u, žrtve. Brez k, prebivalstva najr 6. Y ^ ^ačaj' laške straho- 15 BO ubili 13. zmanjka-> & na naslednji po- ITALIJANI ZAPIRAJO Dne 25. februarja so Italijani v Ljubljani zaprli Petra Ko-vačiča, bivšega profesorja ve* rouka v Celju. Dne 5. marca so Italijani zaprli dr. Kari Capudr-a, direktorja I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. nedeljek je bilo ubitih 10 nedolžnih talcev, ki so jih pobrali kar na ulici. Prebivalstvo zdaj ostaja doma, ker Labi včasih po ulicah streljajo Slovence brez vsakega vzroka. Toda niso zlomili in ne bodo zlomili duha Slovencev. S svojo surovostjo ne kažejo moči, temveč le svojo tradicionalno slabost in strahopetnost. Naj si zapomnejo angleško jamstvo, da bodo vsi taki zločinci sojeni. Pozdravi Dve Slovenki kot Air Raid Wardens Mrs. Mary Gorše, E. 207 St. in Mrs. Jennie Hrvatin, Arrowhead Ave., sta prestali skušnjo in dobili diplomo za "air raid wardens". To sta prvi in edini Slovenki, ki sta dosegli to mie-sto. Želeti bi bilo, kar je tudi zelo priporočano od strani ura da za civilno obrambo, da bi se še več naših rojakinj in rojakov zanimalo za tečaje za civilno obrambo. Časi so resni in ne ve se, kdaj pride slučaj, ko bo Pozdrave iz Louisa, Mo. pošiljata Frank Barbič in njegov sin Eugene, ki je prideljen avi-jatičarskemu oddelku v Scott Field, 111. ) K vojakom L 10 izmed njih. Več seznamov bo sledilo. Ustreljeni talci Dne 10 prej ter tretji dan požgali in do kraja razdejali vasi Spodnje in Gornje Golo, škrilje, Zapotok, Osolnik, Purkače marca 1942 so bili u- j Visoka Suša, strel jeni na Gorjenskem: Res-i in Ustje. Vse moške iz navede-man Jože, Kranj, Savska 25, rojjnih vasi od 16 leta naprej, v ko-18.2.1915; Slško Jožef, Straži-1 »ko meo odšli v gore, so odpe-šče, roj. 16. 6. 1912 (zapustil ^jljali v Ljubljžho v zapore. Že-otroka); Logar Franc, Hrušica,jne in otroke pa so porazdelili v roj'27. 7. 1904; Miklavčič An-j okoliške vasi, kakor Ig, Iška Lo-drej, Stražišče, roj. 25. 11. 1914; ka, Matena itd. Berčič Anton, Dorfarji, roj. 17. KRALJ PETER IN SLOVENEC POTRATO Za 4asa obiska jugoslovanskega kralja v New Yorku, je razkazoval kralju letala qnlad Slovenec, Mr. Joe Potrato, sin pokojnega urednika Glasa Naroda, Gilberta Potrata. Mladi Potrato ima nadzorstvo nad najfinejšimi instrumenti na letalih Clipper tipa, ki vozijo preko o-ceana v Evropo. O zanimivem razgovoru med kraljem in Po-tratom, bomo jutri poročali. sleherni vesel če mu bo znano kako ravnati s poškodovanci. Življenje si je vzel Harold Davis, 22 let star, si je vzel življenje, ker ni bil sprejet v ameriško mornartco. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju na 1878 E. 75th St., Pretekli petek je odšel k vo- kjer si je pognal dve krogli v jakom George Marusic, E. 237 glavo. Ker ni bil potrjsn v anor-St., Euclid, Ohio. Nahaja se v narico, si je gnal to tako k srcu, Camp Perry, O. da si je vzel življenje. KONVENCIJA KSKJ Včeraj zjutraj se je pričela v Chicagu dvanajsta redna konvencija Kranjeko-slovens^e katoliške jednote. Kojfivencija se vrši v dvorani šole sv. Štefana in bo trajala teden dni. 1. 1909: Jelene Gregor, Kranj, Sokolska 2, roj. 13. 11. 1912; Rant Stanko, Kranj, Cerkvena, 22, roj. 14. 5. 1920; MarkoviČ Peter, Okroglo 9, roj. 22. 2. 1904; Košenina Miha, Gorice, roj. 8. 7. 1925; krašnja Filip, Primskovo pri Kranju, roj. 5. 5. 1923. Meritve in požigi Dne 17. marca t. 1. je prišlo do bojev med gerilci in Italijani v okolici Iga v Mokrcu. Ubitih je bilo več italijanskih vojakov, pa tudi 6 gerilcev je obležalo mrtvih. ; Italijani so obkolili vasi Gro-lo in Škrilje, ubili 20-letnega fanta Glavana, zažgali celo vrsto hiš. Narodni dan SNPJ Člani Slovenske narodne podporne jednote v Clevelandu se pripravljajo za veliko proslavo Narodnega dneva te organizacije, ki se letos vrši v Clevelandu in sicer v dneh 5., 6. in 7. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pripravljalni odbor vseh društev te jednote ima svojo sejo v sredo večer, dne 19. avgusta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na obisku Miss Ančka Traven, poznana kulturna delavka, ki je pred kratkim sprejela službo v uradu ministra Snoja v New Yorku, se je mudila 'par dni na obisku Naslednji dan so Italijani po- pri svojih starših in prijateljih, žgali vse hiše, ki so bile bolj na j kateri so je bili zelo veseli. V bolnišnici V mestni bolnišnici se nahaja John Augustine, sin Mrs. Mary Augustine, 18611 Mohawk Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje! Nova odredba glede prodaje sladkorja Urad za administracijo cen jej se je odredilo, da se prične naznanil, da bo tekom desetih sladkor prodajati v pet-funtnih tednov, in sicer od 23. avgusta do 31. oktobra, vojno-racijska znamka št. 8 dobra za nakup 5 funtov sladkorja. Ta izprememba pa ne izpre-mlnja ničesar v raciji sladkorja, katerega je dovoljeno poT funta na teden za osego. Tozadevno zavitkih, ker se s tem prihrani delo na zavijanju manjših količin. To pomeni, da boste lahko kupili za to razdobje po pet funtov sladkorja za osebo, toda razume se, da ne boste mogli v tem času kupovati še posebej po pol funta na teden za osebo. iS'i'Kl'W 2.^ S A" k O P K 'A V 0" § 18. avgusS rgusta, 19< UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 I j^ikoga Wandiji, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by ^ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING -CO. ■6231 ST. CLAIR AVENUE — IJENDERSON 5311-12 • IssL'jd Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (GENE NAROČNINI) cjy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ....................................................................... For Half Year — (Za pol leta) ................................_________:.............................. For 3 Months — (Za 3 mesece} ............;.................................. ..$6.50 .. 3.50 .. 2,00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ...................... Por Half Year — (Za pol leta) For 3 Months ..............................................$7.50 ................................................................................... 4.00 (Za 3 mesece) ................_i..........................................................— 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) ------------------;............................ Por Half Year — (Za pol leta) .............................................. 4.50 Entered as Second Class Matter April 26tlj, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of (Congress of March 3rd, 1879. povsod, in napravil prostor silam, tvornim v bratski svobodi enakih? Duhovne vrednote, oblikovane v našem kulturnem izročilu in izražene v naši narodni biti, opravičujejo, razlagajo in upravičujejo vesoljni odpor in upor Slovenije proti nacifašističnim tlačiteljem. Slovenska zemlja, posvečena po žrtvah preteklosti, po krvi, ki jo njeni najboljši sinovi iz dneva v dan darujejo na oltarju svobode, je izpričala veličino in enotnost naroda, ki na njej prebiva. Ta narod si je pridobil častno mesto v zboru dostojnih narodov in zaslužil občudovanje svobodoljubnega ^veta. V vrstah progresivnega človeštva si narod kuje svojo usodo in soustvarja bodoči red svobode, sreče in blagostanja. Za podobo vesoljne, vseobsegajoče pravičnosti, se bijejo naši sinovi po hribih in dolinah, po gozdovih in poljih, v mestih in vaseh, v delavnicah in tovarnah. Vsepovsod, na posvečenih tleh Slovenije, na svetih tleh Jugoslavije, stoji slovenski človek v boju z nacifašističnim sovragom, ramo ob rami z brati Hrvati in Srbi, v sklopu narodov, udruženih v neizprosni volji, da pogubijo in uničijo sovražnika človeštva in osvobodijo svet najbolj ogabne in poniževalne tiranije. In zmaga, ki bo prišla, neizbežno in neizprosno, bo ostvarila v novi sintezi človeštva dom sreče in zadovoljstva. Bodimo ponosni, da memo za ta cilj živeti in umreti. UREDNIKOVA POŠTA Piknik Cankarjeve ustanove And} in Theresa Gorjanc $1.50 Cleveland, Ohio. Cankarjeve ustanove, - Piknik ki se je vršil v nedeljo, 16. avgusta na poznanih izletniških prostorih društev S. N. P. J., je bil dobro obiskan in če vpoštevamo dejstvo, da je cel dopoldan deževalo, moramo reči, da je bila vdeležba zelo velika in tako je bil tudi finančni uspeh povoljen. Ob tej priliki je naša poznana delavna članica Mrs. Josephine Tratnik darovala torto (keks), katero je sama spekla in za katero se je na prostovoljni prodaji stržilo lepo švoto $22.51. V fjftttovini so pa darovali: Fr^nk Černe, Jos. Kodrič in Mrs. Uršula Muley pd $1.00, o#rbhika izletniških prostorov S. N. P. J. GOVOR PROF. DR. BORISA FURLANA , Dne 5. avgusta je imel dr. B. Furlan po radiu sledeči govor: V razdobju, ki bo" za stoletja usmerjevalo razvoj človeške zgodovine, smo se Slovenci, sledeč klicu vesti in narodne zavesti, postavili na stran onih izbranih bojevnikov, ki stoje na čelu progresivnega človeštva, onih borcev, ki hočejo ustvariti v sebi in v svetu novo sintezo človeške in človečanske kultur^. Naša odločitev ni bila sad računa, ne plod umskega tehtanja razlogov koristnosti. Nismo prisluhnili prišepe-tavanju gonov udobja in trenotnega ugodja, nikomur ni bil na umu oseben položaj ali sebičen namen. Z ono elementarno silo, ki obeležuje res velika in usodna dogajanja v življenju posameznikov in narodov, je odločitev bruhnila na dan, ne v besedi, ki je lahko omamna in varljiva, marveč v dejanju, ki je pomenilo žrtvovanje vsega in vseh. Klic vesti je sledil povelju narodne zavesti. Usoda naroda kot celote, njegovega življenjskega obstoja in razvoja, je velevala odločitev, ki je bila sad izročila preteklosti in v skladu z odgovornostjo pred bodočnostjo. Tisoč let smo bili Slovenci predmet izkoriščevanja od strani mogočniko^ in oblastnikov tega sveta, tisoč let-so nas smatrali za šiecfstvo, potem katerega si morejo drugi ustvariti lepše fn soričnejše pogoje obstoja. Tisoč let so nam odrekali pravico, da bi bili tvorci lastne in soustvaril-ci boljše občečloveške usode. V osrčju Evrope, na križišču svetovnih prometnih potov, v deželi, blagoslovljeni po naravni lepoti, smo si Slovenci, navzlic edinstvenemu ugodju zgodovinskih prilik, ustvarili svojstveno podobo sveta in življenja, podobo ki je zraštla iz globin našega 'Mednarodni odbor Rdečega kri-narodnega bistva in našla izraza v enem najlepših jezi- se odlikuje po pogumhem delu kov, kar jih premore človeška beseda. Ta podoba sveta in življenja je bila v svoji osnovi občečloveška, namer-jena samo proti onim, ki zanikavajo bratstvo in enakost vsega, kar nosi človeško podobo, naperjena edinole proti izkoriščevalcem človeškega blaga in diiha. Naši največji -duhovni* ustvarjalci so tolmačili občečloveške vrednote našehiu narodu in način, ki je bil edinole njemu prikladen. Naši vel#fani duha, besede in dejanja, so posneli v sebi dvatisočletni razvoj zapadne kulture, ga samostojno bogatili in poglobili. To delo, ki je sestavni del dbče-človeškega kulturnega bogastva, so opravili kot Slovenci, se pravi kot najzapadnejša veja nerazdružljivega stebla Jugoslovanov m Slovanov. Laž in pievaia, ustvai jena i*koli se je zgodila nezgoda, kjer-širj£ha v nizkotne namene, je, da je naša kultura stala'Lgii ponesrečenci dvigajo svoj pod enostranskim vplivom številčno večjih sosedov, Itali- gias, se Rdeči križ odzove s po-janov in Nemcev. Kulture poslednjih so na nas vplivale jgumom in udanostjo. Sredi veli-V isti meri ih obsegu kakor na vse druge svetovne na- tragedije vojne sije njegov rode, ne več ne manj, a prednost naša je bila, da smo svobodno priznavali in enako upoštevali tvorbe vseh drugih zapadnih narodov, Francozov, Angležev in Ameri-kancev. Toda sotvorci pri ustvarjanju občečloveških dobrin nismo Slovenci bili nikoli kot "zapadnjaki" v onem pomenu, v katerem se ta beseda, zlobno in »podlo uporablja proti vzhodu, marveč kot Slovani, kateriji du- Mrs. Ojaed $2.00, in Peter Lu-strik $3.00, Jos. in Jennie Skuk i $1.50. Nekaj dni preje je daroval prijatelj Cankarjevega glasnika in ustanove vsoto $15.00. Ob posetu letne seje S. N. P. J. sta pa darovala Edward Tom-sich 50c in Milan Medvešek $11.25. f Odbor C. U. se* iskreno zahvaljuje vsem darovalcem za darove, vsem, ki so posetili piknik, zb njih naklonjenost in podporo kot tudi vsem, ki so na pikniku delali in pripomogli, do lepega usipejia. Želimo še mnogo-požrtvovalnih posneihalcev. Odbor C. U. Svetloba v la+emne-'" ^ vojskL om »prejemajo Ovuliuu oziroma preposiljajo sezname u- lem svetu "Izbruh vojne razveljavlja vse pogodbe med državami, ki se vojskujejo med seboj, in je le malo izjem v tem pogledu. Ena ižmed teh je Genovska pogodba, p6d katero delujejo društva Rdečega križa. Dejanski, ravno ža ča^ vojne, prihaja na dati pomen Rdečega križa kot svetovne sile. ' Rdeči križ stoji dandanes za najvišje ideale človečanstva. Kjerkoli nastane potreba, Tleg teh nalog Odbor danes u- deklica je zaspala navzlic pri-nega človeštva, ustvarja red, ki bo stri moč reakcije vse-'društvi Rdečega križa narodov, ipravlja .informacije o mrtvih in zadevanjem bolničarke, ki se je zavetišču. Varuhu oziroma bo-j^^vzetja Prijedora, ki tru se sporoči ime posinovljen-j 135 milj severno ' ^ ca ali poh^erjenke, mesto nje-'y^gke in 100 milj od govega bivanja v Švici, vesti 0|g^ morja. Znano je tuah(^ PoUow 'Iat>el 'directions. Lydia Mnkbam's Compound ts VAi i^nh itWfigJ niDw finding gre«it ravor among women... Many doctors recotnttierid regular use bt doilakes as a pi'eoaWI6iiary Measure for AVonrien Vho to be dietfn, daintjf—4or wdffien ttoibled ty '6f-fendirtg 6dor or discharge. Some products may: ye Harmful to delicate tissues. But •^dt'-tydla E. Ptukham'B Sanative Waefti! Ptakhatn's sanative Wash Is galftltig great favor' among women because It's NOT «, harmful geitnlctde. Instead—it's 'a mighty effective "bacterlostatlo" (the modern trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses and dcodor-Izftfl. Vfery soojhing—relieves minor irrltatlonr, and 'discharge and has a tonic fcin delicate Miembrahes. Inexpmslve I Get yoVir bottle oi tydlfi Pinkham's Sanative "^asli toUay. All druggists. UtrtE. MARY mwp p—GiAOtO—A^St OF MV CUSTOMERS «E SURE TO TBIVE NVE L«# WM'^t U.S.WA1? THE CHANCE IK WAR -SAVINGS 'gTA>A(>S.PtEA'^ I WANT To'Htl.'P AMERICA V/INTrtE WA^ TWESg DAYS A 'WW#.* M T<> NiTftB PSATURBS SVWDlflATB u STRAN 4. E N A K OPRAVNOST 18. avgt SODNIKOVI JOS. STRITAR Henry J. Kaiser Nenavadno gibanje in kreta-nje je bilo danes pri Sodnikovih. Vse je kazalo, da pričakujejo imenitnega ali pa 1 jjiibega gosta, morebiti pa tudi oboje skupaj. Prijetno je dišalo iz kuhinje, kjer sta imela mati in Ana dela čez glavo. Andrejččk in Zklka, sitna kakor muhe, sta jima bila povsod na poti, nekoliko »iz radovednosti, nekoliko pa tudi iz sladkosnednosti. Zlasti Andrej-ček je bil silno nadležen, vsa kuhinja ga je bila polna, v vsak lonec, v vsako ponev je moral pogledati; ko ga je mati zagrnila od ognjišča, stikal je po različnih shrambah, kje je kaj, da bi se posladkal. Dolgo mu ni bilo treba iskati; v shrambah Sodnikove matere je bilo mnogo-kaj, kar se prilega otročjemu grlu. Ko je bil našel posodo z obsenči nikdar tega cvetočega lica, in tiha solza naj se nikdar nanj ne prikrade iz tega'jasnega očesa, če ne od veselja! Dobro gospodinja bo "kedaj to dekle; znala bo otroke v strah prijeti, to se že zdaj vidi; tako mehka ne bo, kakor je mati. Andrejček se ji je grdo namrdnil, ko je bil dobil po roki; ali ona se ni zmenila za to. Krepko ga primei za ramo ter ga za-suče proti vratom, rekoč; i "Zdaj se pa le hitro poberi, ti snedež malopridni! In pa te* be ni tudi ni čtreba; samo za napotje si tukaj, izgubita se oba!" Andrejček je vedel, da se z Ano ni norčevati. Vendar tega pa tudi ne, da bi se ji dal kar tako. Obrne se proti nji, zapreti neko posebno dobro sladkarijo, ji s pestjo; potem vzame sestri- pride mu Se sestrica na pomoč. Tiho sta lizala. Ko ju Ana zagleda, je že bila posoda skoraj prazna .To je bilo pa vendar že preveč. S kuhalnico udari po-redneža po prstih, da hitro roko zmakne, kakor da bi se bil 8pekel. Mati ni bila tako srečna; večkrat mu je pretila s tem kuhinjskim orodjem; parkrati je tudi mahnila po njem, ali zadela ga ni nikoli; in vendar ni bilo tako težko; kuhal ni ca je bila dolga in Andrejčku se je komaj potrebno zdelo, da bi nekoliko dalje v stran odskočil; iz tega moramo sklepati, da je bila Sodnikova mati silno nerodna. Vendar se ne more reči, da bi se bila ženi že roka tresla; v najlepših letih je še bila, krepka, polnega života, kakor žena, ki ne ve, kaj je hudo. Samo lice ji ni bilo tako zdravo rdeče) kakor je navadno takim premožnim kmečkim ženam. Kdor jo je bolj natanko! opazoval, zdelo se mu je, da zdaj pa zdaj že skrb obsenčuje.to lice; morebiti se je celo že skrivna solza nanj prikrala v tihi noči! Materi podobo^ je bila Ana. Taka bode p^č ona, ko pride v njena leta, Bog ji daj življenje in zdravje? samo skrb naj ne Rešitev na morju ■Na sliki je Henry J. Kaiser, ladjegradnik na zapadni obali, ki je izjavil v Washingtonu, da je 'pripravljen pričeti v svojih ladjedelnicah z gradnjo ogromnih letal za prenašanje tovorg in moštva'. , \\\ <\/ A ^ < •< #ms:# I Ko je bil nedavno torpediran na morju neki ameriški tovorni parnik, so preživeli mornarji spravili skupaj na morju plavajoče razbitine, katere so zvezdli skupaj ter naredili iz njih dvoje splavov, na katerih so našli pribežališče, dokler jih ni rešila neka ladja. Nemški "turisti" v Egiptu CO za roko in odide ž njo na dvo rlšče. Tu je bil on gospod; kar je dosegel, vse je bilo njegovo, s posli je bil v vednem prepiru. Kjei' je le mogel, obrnil je te mu ali onemu kaj narobe, zlasti rad je nagajal malemu hlapcu, ki je imel vole in krave v s\^o j i posebni oblasti. Velikega, ni tako rad razdražil, če ni že moralo biti; še prilizoval in dobri-kal se rnu je včasi, da mu je dovolil ž njim konja na vodo jezditi, ali pa da ga je vzel k sebi na voz ter mu dai bič in vajete v roke. Za tako veselje sme človek že nekaj potrpfeti. Ko pnde na dvorišče, začne gledati in iskati, kje bi se dalo kaj prav nerodnega napraviti. Veš kaj, Zalka?" reče svoji sestrici. "Kaj meniš,,ko bi ta le dva psa v ta jarem vklenila?" . Psa sta bila priklenjena vsak v enem kotu dvorišča, velika, huda psa, in jarem je visel na zidu. "Ti ju pojdi odpet, jaz bom pa ta jarem kakb sklatil." Deklica gre res'psa odpenjat, An-rejček se pa jame zaganjati v jarem, ki mu je previsoko visel. Ali hudobni naklep mu je iz-^ podletel. O pravem času priskoči hlapec, ki je slišal, kaj de- ček namerava, iz hleva in se razjezi nad njim: "Le čakaj, ti nepridiprav, da pridejo oče iz mesta! Zdaj, zdaj bodo tukaj!" Ali to pretenje je pri Andrejčku malo zaleglo. Razkorači se pred njim, kar najširje more, z rokami v žepih ter se mu pogumno odreže: "Očeta sfc toliko bojim kakor tebe, veš; oče mi nič ne store!" "Kaj pa tisto, da zopet bos hodiš? Kaj ne veš, da te ne mo-rejot)Osega videti?" "Saj me tudi ne vidijo in me ne bodo, predno oče pridejo, bom že obut." Tako §e je končala pravda med hlapcem in sinom. Ali brez posledka vendar ni bila. Oče ni bil oster s svojim mlajšim sinom, na to se je Andrejček rad zanašal; samo trpeti ni mogel, da bi njegov sin hodil bos kakor drugi otroci; nespodobno se mu je zdelo. Zaradi tega sta bila oče 'in sin v vednem prepiru., Andrejčku ni šlo nikakor v glavo, zakaj bi ne smel tudi on bos hoditi kakor drugi otroci, ker je tako prijetno. . Prav sovražil je obutalo, iz-nebif se ga je, kjer je le mogel. Kadar ni bilo očeta doma, se je klatil bos okrog po prahu, po blatu, a najrajši po lužah. Ali zdaj se je l}ilo vsak čas nadejati očeta. Mračilo se je že in pred nočjo pride oče, ako se kaj posebnega ne zgodi. Andrejčku pride dobra nlisel. "Veš kaj, Zalka?" pravi svoji sestrici, "pojva očetu in Ti- rmf. Mornariška letala v puščavi Gornji nemški vojaki so prodrli globlje v Egipt kakor so nameravali in jih je zdaj videti za bodečo žico, kamor so jih postavili Angleži. mm** Na gornji sliki vidimo angleška mornariška čet mornariške letalce, ki se bore v Libijski puščavi. ^*^^8,1 »o k( 'Kaj pa ti, Zalka? Le I gori I" 2em hitro časti še, svoje cerK^ Jske g vsem vernem svetu cev i FREC THEM BUY WAR BONDS! BUY UNITBD STATES >VAR bondsj AND stamps mm. ** " I BUY VNITED •TATBS WAR bonds AND STAMPS BUY UNITEP STATES ,WAR, bonds/ AND StAMPSi am BU UNITED STATES WAR ondsj AND smMpgrl BUY VMITEO STATES. >mR| netu naproti. Samo malo počakaj, da skočim v tiste neumne čevlje; precej bom tukaj." Nekoliko časa potem sta veselo koracila po cesti, očetu in bratu naproti. Gredoč se pogovarjata: I 'Kaj praviš. Dre j če, kaj mi prinese Tine z Dunaja? Lani mi je bil prinesel lepo punčiko, prav po gosposko napravljeno, s kakršnimi, je dejal, da se igrajo deklice na Dunaju; tudi cesarjeva hči ima tako." "Cesarjeva hči? Beži, beži! Cesarjeva hči se bo tako. igrala kakor drugi otroci! To si je samo tako rekel, da bi se ti bolj imenitna zdela tista neumna igrača. Kaj ve Tine, kake igrače inia cesarjeva hči!" "Kaj meniš, da Tine ni bil nikoli pri cesarjevih na kosilu ali pri večerji? Saj ga tudi gospod župnik poazbijo vselej, kadar je kaka velika pojedina." "Kaj pa da! Cesar morda še ne ve, kje Tine stanuje, pa ga bo vabil! Cesar ima druge opravke, da bi na Tineta mislil." "Kaj pa dela cesar?" "Kaj dela! Denar dela! pomisli, koliko časa je trteba, da ga samo toliko naredi, kar ga imajo naš oče; okliko ga in)ajo pa še drugi! Kaj misliš, da se denar tako hitro .dela? Vinarji, tb je še in desetice, ali petaki, desetaki, stotaki, to ni kar tako ! Potem se mora pa še vojskovati in vladati, zakaj ga pa imenujejo vladarja? Kaj veš ti, kaj je to.: vladanje!" Zalka res ni vedela, kaj je vladanje; ali Andrejček sam, dasi za dve leti starejši, 'težko da bi bil prav natanko vedel, Ika-ko se vlada. To je bilo dobro, da ga ni sestrica vprašala, kako-vo je to opravilo; v zadrego bi ga bila spravila, ako bi ji bil hotel odgovarjati. Vprašala pa ga je nekaj drugega, ker sta že o cesarju govorila. j "Ti, ki si tako pameten in vse i veš, pa ml povej, zakaj pravijo I v molitvi cesarju 'naš presvetli cesar?' Kaj je res tako svetal ?" "Kaj bi ne bil svetal, ker je ves v zlatu in srebru? Pa zlato krono z dragim kamenjem ima na glavi in v eni mki drži zlato Zalkini glavi, kako se vlada. Ali imela je še druge pomisleke. "Kako pa, kadar hoče jesti ali kaj drugega delati, če ima v eni roki zlato jabolko, v drugi pa tisto teslo, ali kako si dejal?" žezlo se pravi, ne teslo. Ti govoriš kakor otfok! Kadar je, položi seveda jabolko in žezlo na mizo. To je samo takrat, kadar vlada." To so bili gotovo prav imenitni pogovori o cesarju; ali Zalki so rojile druge, se imenitne j še stvari po glavi.' "Jaz že vem, kaj bi naj mi Tine prinesel; veš, Drejče, take zlate uhane, kakor jih ima komisarjeva Julika; morda mi jih pa bo. Kaj bi pa ti rad, Drejče?" "Da bi mi le kakih neumnih bukev ne prinesel; bukev sem že sit v šoli. Ko sva bila z očetom v mestu, sem videl v nekem oknu kjer prodajajo igrače, majhen 'hlapon'; prav tak je, kakor/je na železnici, samo da je man ji; zakuri se, pa teče kakor na železnici. Ko bi" mi Tine kaj takega prinesel!"' V takih pogovorih sta bila prišla že precej daleč od trga. Deklice je bilo že malo straha ker se je mračilo; zato se ustavi ter reče: "Pojdiva domov, Drečje! Bog ve, kedaj pridejo; ma,ti bodo hudi, da sva šla tako daleč sama." Andrejčka sicer ni bilo strah; vendar bi se bil vrnil zaradi deklice. Ali v tem trenutku pri drči voz po cesti. Vesel reče Andrejček svoji sestrici: "Vidiš, tam le so; jaz poznam voz in konja. Dva sedita na vozu, oče so pa Tine." In res sta bila oče in Tine. Ker je začelo iti v klanec, šel je voz malo bolj počasi. Otroka mu tečeta naproti. Andrejček maha od daleč s svojim pokrivalom in vpije: "Oče, Tine, dober večer !" Rekši se pripogne z voza proti deklici ter jo zavihti k sebi na voz. Zalka ni vedela, kaj bi dejala, kam bi se dela, vesela je bila svojega brata, pa v zadregi je tudi bila. Ko je bilo vse v redu na vozu, požene oče. Kanj zbere svoje zadnje moči, šine kako strela po cesti, po trgu in že stoji pred Sodnikovo hišo. Tu jih je že vse, čakalo: mati, Ana, tudi Matija je bil med tem prišel s polja in posli. Valentin skoči z voza in poda roko najprej materi, ki si je s predpasnikom brisala oči, potem sestri, slednjič bratu, ki je nekoliko bolj v stran stal in čakaj, da pride tudi k njemu. Govorili niso nič.-Sodnik vrže vajete čez konja, k-i ga je veliki hlapec držal za uzdo, stopi z voza in prvi izpre-govori: "Kaj se gledate? Hitro na mizo, kar imate." Andrejček in Zalka pri meta Valentina vsak za eno roko in tako odidejo v hišo. Ko so bili odšli, stopi mali hlapec k velikemu, ki je konja iz-prezal, ter mu reče: "Nu, Luka, zdaj bo dela, zdaj, ko pride ta Valentin, vse narobe obrne; ta zna, ta!*' "Kaj hočeš?" odgovori Luka ter gladi z roko potnega konja, "gospoda je gospoda!" in praznik tudi, kako' bodi drug svetnik. kev ima tudi v Prilesj": skromno, vendar čed^' ^ \ no cerkvico. Na vzviB štoru stoji sredi vasic' %Q se od nje vidi daleJJ Poslopje je nizko, i"! se ne dviguje mnogo . ho; najvišjim stavba"" ^ ga prišteval; petleto^ roka zažene zlahka ,' k; njegovo "jabolko." T" ® zvon" sv. Roka v slu je zaradi svoje teže po svetu; korei)) tj 2g, nesel nekoliko Itorako* , da ci in morda manjše^' zraven v levici. Ven' čer kaj prijetno glas po dolini, četud'^ ne prav tako, kakor oH "žagorskih zvonov,' , "prelepo pojo" v pesmi. (Dalje prihodnji V€ Boi Oglašajte Enakopra Acid Indis IV. Vsak človek ima svoj god, si romak in bogatin. To je lepa naprava, če se vse leto živa duša ni zmenila zate, ta dan se te vendar kdo spomni, da se ne čutiš čisto zapuščenega na svetu. Tako ima tudi vsaka cerkvica, najmanjša, najubožnejša podružnica enkrat v letu svoj god in praznik. Sv. Rok menda ni prvak med svetniki, ali svetnik je vendar; What many Doctor* k Wlien excess stomach acid »t h or heartburn, doctor* prewrlbo medicines known for aymptomjfi* r p like thoie in Bell-on« TableU. T"? jjrf V. at first alBn or diBtrw. Tbey ator»«v V RSI, and bring comfort very qw' jk laxative I Only 28e. at drug if trial doesn't prove Bpll-an» us and get double your money TO RELEASE LIVER B '": Get a bottle of KruscM^ U Half an hour before breaJt'^'^ as will lie on a dime In a or cold) or In your morniw.^ coffee and keep this up for gur ) . taken this way helps relieve ^ jjs*. as sick headaches, bowel . so-called bilious indlgeition^ r la sufficient flow of bile from * You can get Kniichen, » L, formula made In the U. 8%^ y store. You must be satisfl*® Ko prideta do voza, ustavi oče konja ter jima pravi z voza: "Kaj pa vidva tukaj? Ali vaju ni strah tako pozno?" Pogumno mu odgovori Andrejček plezaje na voz: "Mene strah! Do me^ta bi šel vam naproti, če ni drugače. Ta-jabolko, v drugi pa zlato palico, j ko si vendar prišel, Tine? Zdaj ki se ji pravi žezlo, in tako via-]bo pa veselje!" da!" Po tem ravno tako jasnem kakor korenitem razlaganju je začelo Vendar nekoliko svitati v "Kako pa doma, vsi zdravi?" vpraša Valentin brata, ki je že sedel poleg njega. ' "Vse zdravo!"