Izhaj* vsak dan razen sobot, in praznikov. Issued dailjr azoept Saturday«. Sundays and Holldajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . Urcdniikl in upravniiki prostori; 2007 South Lawndal« Avo. Offico of Publlcation: 2057 South Lawndaia Avo. Telaphone, Rockw«U 4904 « LETO-YEAR XXXVL Cena lisU Je $0.00 Entercd m wcond-cl*M mattrr 4»nu«ry it. IMS. «t th« pet-off le« •t Chicago. Illinois, und.i the Act of Conir«aa of March S. lit«. CHICAGO 23. ILL. TOREK. 8. FEBRUARJA (FEB. I). 1944 Subacription $0.00 Ysarly STEV.—NUMBER 27 Acceptance for mallina at special rate of poatago providod for tn section 1103. Act of Oet. 3. 1917, authorlzed on Juno 4. 1910 Ameriške bojne ladje bombardirajo japonsko bazo Nova* ruska ofenziva ograža pet nemških vojaških divizij pri Nikopolu ob krivini Dnje-pra. Sovjetske čete prebile nemško bojno črto na sto milj dolgi fronti in zadale težke udarce sovražniku. Ruski letalci bombardirali glavno finsko mesto.—Nemške elitne čete naskakujejo zavezniška mostišča na južni strani Rima.—Admiral Nimitz naznanil okupacijo nadaljnjih otokov Maršalske grupe Washington. D. C.. 7. febr.— Mornarični department poroča, da so ameriške bojne ladje 4. t. m. bombardirale japonsko pomorsko bazo Kurabu na južni konici otočja Paramuširo. Bombardiranje je povzročilo požare v mestu in neka ladja je bila zadeta. • (To je prvič v tej vojni, da je ameriška mornarica bombardirala japonsko obrežje. Otočje Paramuširu, ki je bilo že večkrat napadeno iz zraka, je geografsko del Japonske in leži 1280 milj od Tokija.) London. 7. febr,—Nova ofenziva ruske armade ograža pet nemških divizij, okrog 75,000 vojakov, zbranih pri Nikopolu ob krivini reke Dnjeper, poroča Moskva. Druga nemška oborožena sila okrog 100,000 mož pri Smeli na severozapadni fronti ie tudi v nevarnosti uničenja. * -r Izgleda, da bodo sovjetske kolone kmalu osvobodile vso južno Rusijo. Premier Stalin je sinoči naznanil, da ao sovjetske čete v ofenzivi, ki se je pričela pred štirimi dnevi, prebile nemško bojno črto na ato »ilj^dpl** fronti med Nikopolom in Krivo j rogom. •• „ Oddelki sovjetske pehote so s sodelovanjem-oklopnih kolon in bojnih letal zadali strahovite udarce nemški sili. Čez 12,000 sovražnikov je padlo v bitki z Rusi, ki so tudi razpršili ostanke sedmih nemških divizij in ujeli čez dva tisoč sovražnikov. Nemci so morali pustiti na bojišču več tisoč vojaških motornih vozil, topov, tankov in drugega orožja. Z okupacijo Apostolova so Rusi pretrgali železniško progo, po kateri so Nemci dovažali strelivo svoji sili. Apostolovo leži 34 milj zapadno od Nikopola. Na severu so sovjetske kolone vrgle Nemce čez reko Narvo pod in nad mestom tega imena, ki leži osem milj znotraj Estonije. in zasedle več naselbin. Znotraj stare Poljske, 430 milj zapadno od ozemlja ob krivini Dnjepra, Rusi prodirajo naprej in drobe odpor nemške sile. Prvi ruski oddelki so udrli na ravnino in zasedli pozicije, ki so oddaljene samo 55 milj od proge železnice Odesa-Varšava. Druge sovjetske čete so prodrle do toč ke. ki je oddaljena 82 milj od I-vova, nemške vojaške trdnja ve. Stockholm, ftvedska. 7. febr.— Cez sto ruskih bojnih letal Je bombardiralo Helsinki, glavno finsko mesto* tri uie. Bombe so padale v osrčje mesta, porušile mnogo poslopij ln zanetile poža re. To je bil največji bombni na Lpad na finsko prestolnico od zavitka vojne. Sem dospelo poročilo pravi, da so bombe ubile najmanj 15 ljudi in 30 ranile London. 7. febr,—Ameriške leteče trdnjave ln bombniki so po-novno bombardirali nacijske letalske hsae in obrambne točke | n» francoskem obrežju pri Pas de Calaisu. V spopadu v zraku Američani sestrelili 17 nem ikth letal, aemi pe so izgubili l! letal DrugI roji emeriških bombni kov so metali bombe na mesta v m v< rozapedni Franciji. Holan-f,'ji »n Belgiji. Zsvosniškl stan v Alširu. 7. j Mm -Nemške elitne čete *e vedno naskakujejo zavezniška mostišča na južni strani Rima, poroča glavpi stan. Oddelki pete ameriške armade so odbili naskoke in konsolidtrali svoje policije. Pozorišče ljutih bitk med Wemci in zavezniško silo je pri Carrocetu, 21 milj južno od Rima. Daniel De Luce, dopisnik Tojo priznal kritično situacijo Usoda japonskega imperija na kocki New York. 7. febr.—Premier Hideki Tojo je v svojem govoru v parlamentu priznal kritično situacijo Japonske po poročilu, ki ga je oddala časniška agenture Domej in je bilo tu prestreženo. "Vojna se poostruje od dne do dne," je rekel premier. "V tej se bo odločila usoda ne samo japonskega imperija, temveč vse Azije. Sovražnik prodira mmfr. ---------------------- na Pacifiku in ograža našo kon- ameriške časniške agentlire Aa-idrolo Gilbertskih, Maršalskih in sociated Press poroča, da zavezniki drže svoje pozicije na severni strani omenjenega mesta. Srdite bitke so v teku tudi na cestah Cassina, glavne fronte lete armade. Nemci so uprizori-i tri naskoke na pozicije te armade pri Terellu, vzhodno od Cassina, a so bili vrženi nafcaj z velikimi izgubami. Pearl Harbor. Ha vaj t 7. febr. —Ameriška okupacija Kwajalei-na, največjega otoka Maršalske grupe, je dovršena, poroča glav-li stan admirala Chesterja W. Nimitza, vrhovnega poveljnika ameriške bojne mornarice v centralnem delu Pacifika. Ameriški pomorščaki so zasedli tri druge otoke skoro brez rirme ovirajo produkcijo kavčuka Poročilo predloženo senatnemu odseku Waahlngton. D. C.. 7. febr.— ________________._iCorwin D. Edvvsrds, načelnik otfpora s strani JapOHSltr šile: TC TjT&OTBathe divizije federalne- so Gugewe, Bigej in Eller. Z okupacijo teh je ameriška sila dobila kontrolo nad štirimi morskimi ožinami. Operacije ameriških čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Otoki UjeUng, Wotje, Mili in Ma-oelap so bili tarča bomb. Uje-and leži 400 milj zapadno od ICvvajaleina in 250 milj seyerno od Karolinških otokov. Karolinških otokov. Našo fron to bomo morali držati za vsako ceno." Tojo Je v svojem govoru na-glašal potrebo splošne mobilizacije stomilijonskega japonskega naroda in vseh sredstev v naporih za dosego zmage. Ruska odposlanca zapustita Alžir Spor med odborom in komunisti Alšir. Alšerlja, 7. febr. — Andrej T. Višinski in Aleksander Bogomolov, ruska odposlan ca, bosta kmalu odpotovala v Moskvo, kjer se bosts posvetovala s člani sovjetske vlsde. Ali e odhod povezan z naraščajočim sporom med frsneoskimi komunisti in odborom za osvoboditev Francije, kateremu na-čeljuje general Charles de Gaul e, ni znano. Bogomolov je sovjetski dele gat pri De Gaullovem odboru. Voditelji komunistov so razkače-ni, ker je odbor prepovedal objavo naznanila, da je Maurice Thores. vodja francoske komu nistične stranke pred vojno, dospel v Alžir iz Moskve. Francoski odbor Je* naznanil ustanovitev vojaškega tribuna la v okviru vojnega komisarija-ta, pred katerim se bodo morali zagovarjati oni. ki so bili areti ga justičnega departmenta, je obdolžil ameriške firme, povezane z mednarodnimi karteli, oviranja produkcije umetnegs kavčuka, magnezija in drugega strategičnega materiala, dočim je Nemčija lahko nagrmadila zaloge. Obdolžitev uključuje poročilo, katerega je Edward predložil senatnemu pododseku za vojaške zadeve. To je pravkar objavil senator Kilgore, demokrat iz West Virginije in načelnik pod od seka. Edvvardsovo poročilo zlasti kritizira General Electric Co., Standard 0\ Co. of New Jersey, E. I, Du Poni de Nemours Co., American Dow Chemical Co. in Aluminum Co. of America. Te kompanije so povezane z kon-cernom I. O. Farbenindustrle, nemškim kemičnim trustom. Ns podisgi sklenjenega dogovora med tem trustom in smeriškimi kompanijsmi Je bila produkcija magnezija v Ameriki omejena ns 4000 ton letno. "Kot posledica dogovora," prsvi poročilo, "Je Ameriks za-ostajala v produkciji umetnega kavčuka in magnezija za Nemčijo pred Izbruhom sedanje vojne Amerika ni mogla razviti produkcije do stopnje, da bi se lahko kosala z Nemčijo." Chemical Marketing Co. Now Yorku Je bila poslovna gentura Nemčije in orodje nacijske propagande v Ameriki. Njena pisma, nanašajoča se na poslovne zveze z nemških kemičnim trustom, so se običajno zaključevala z vzklikom "Heil Hitler H Argentina obljubila RUSUA NASLOVILA OSTRO SVARILO BOLGARIJI Moskva obljubila svobodo poljskemu ljudstvu USTANOVITEV SLOVANSKEGA BLOKA London. 7. febr.—Govornik na moskovski radiopostaji je posvaril Bolgarijo, ki še vzdržuje di-plomatlčne odnaša je z Rusijo, da bo prišel obračan z njo, če se ne bo umaknila i« vojne kot satelit nacijske Nemčije. Govornik je Udrihal po bolgarski vladajoči fcliki, ki je dala ozemlje na raapolago nemškim četam v operacijah proti Sovjetski uniji. Dejal je. da so Nemci spremenili Burgas, Varno in Ru-šak, bolgarska |jrtstaniščna mesta ob Črnem morju, v nacijske mornarične base, Sovjetska vlada je namignila, da bo sklenila pogodbo z "novo Poljsko" in popolnoma ignorira-la poljsko ubežno vlado v Londonu. Radio Moakva je nazns-nil, da bo z osvoboditvijo poljskega ljudstva izpod fašističnega jarma nastala demokrstična poljska država it> ta bo omogočila prijateljsko sodelovanje med Poljaki in Ukrajinci. Očitno je, da Moskva namera-va ustanoviti nOvo poljsko vlado v pokrajinah vzhodne Poljske, v katere ao udrle ruske čete v prodiranju proti zapadu in jih zasedle..' Vrhovni aovjet (parlament) je včeraj imenoval |U)tita Kruoeva zb predsednike vlade ukrajinske republike, Aleksandra E. Kornejčuka pa za zunanjega ko. mlsarja. Izgleda, da bo ta republika Igrala glavno vlogo v sovjetski politiki, katere cilj je ustanovitev slovanskegs bloka. Ruski bombni napad na Helsinki, glavno finsko mesto, smatrajo opazovalci v Londonu za svarilo Finski, da Je odmor v operacijah z osvoboditvijo vsegs ruskega ozemlja pri Leningradu končan in da bo ruska sila zagnana proti finski ter jo zdrobila, če se Finska ne bo umsk nlla iz vojne. Očitno je, da je finska vlada stavila na napačne ga konja, ko se je postavila na stran Nemčije v upanju, ds Ji bo slednja pomagals, da dobi nazaj ozemlje, katero so ruske armsde zasedle pred štirimi leti. Ameriški general hvali rueke vojake Moskva, 7. febi—General Ro-nald H. Connolly, poveljnik ameriške afmade na ozemlju Perzijskega zaliva, je dovršil obisk ruskih front In aalagalnih črt. V razgovoru z reporterjl je pohvalil uspehe in junaštvo ruskih vojakov in Ijudstvs, zs-eno ps je obsodil nemške krutosti v okupiranih pokrajinah Connolly se je nahajal na ru skih frontah 40 dni. , Domače vesti Nov grob v Michiganu Boon# Mich.—Dne l. febr. je tukaj umrla Mary Griffen (Okoren), stara 31 let in rojena v Rockdalu, 111., po poklicu učiteljica. Zapušča moža, dveletno hčerko, starše in tri brate. Clovolandsko novice Cleveland.—Uradna, vest iz Washingtona se glasi, da je kor-poral John Lindic, star 24 let in rojen tukaj, umrl za neko nezgodo na otoku Bougainvlllu, Solomonsko otočje, dne 7. januarja 1.1. Zapušča starše, tri brate in sestro.—Druga uradna vest iz Washingtona sporočs, da je bil nekje na morju ubit Jos. W. Strukel, star 21 let, rojen tukaj. Zapušča starše in zaročenko,— Dne 3. t. m. je umrl Frank Drc-mel, star 46 let in rojen v Pra-provcu pri Št. Vidu na Dolenjskem. Zapušča mater,—Dne 4. febr. je umrla Agnes Jurca, stara 63 let In rojena v Rudolfo-vem pri Sv. Vidu nad Cerknico. V Ameriki je bila 43 let in tukaj zapušča moža, štiri sinove (dva jSri vojakih), šest hčera, Šest vnukov in sestro.—Dalje Je umrla Helena Skufca, stara 64 let in rojena v Lopatah pri Hinju na Dolenjskem., V Ameriki Je bila 43 let ln tukaj zapušča moža, dva sinova (eden pri vojakih), dve hčeri in brata, v MonUini pa ae-stro. Bila Je članica društva 173 SNPJ. Stavka livarjev v Chicagu Protest proti odloku vladnega odbora Ctttoafe, 7. febr.—Okrog dva tisoč livarjov, članov unije Ame riške delavske federscije, je da nes zastavkalov v znak protests proti pokrajinskemu vojnemu delavskemu odboru, ki je odbil zahtevo za zvišanje plače za šest centov na uro. Joseph M Jacobs, odvetnik unije, je na-znanil, da je bil poslan apel voj nemu odboru v Waahlngtonu, naj prekliče odlok pokrajinske ga odbora. Člani llvsrske unije se bodo nocoj sestali na shodu in raz previjali o situaciji. Pričakuje se, da bo odgovor na apel pri šel Iz Washlrigtona. Jacobs je dejal, da stavka ni izzivanje oblasti vojnega delsv skegs odbora, temveč proti od ločitvi Robert K. Burnsa, nsčel nika pokrajinskega odbora. Mož nost je, ds se bo stavka razširils Sedaj so prizadete kompanije Ferguson & Land, Hsnsell, Elock In Tarrant. Partizanske enote razbijajo vlake Britska rušilca bombardirala Hvar in Korčulo London. 7. febr.—Komunike z glavnega stuna Titove osvobodilne armade pravi, da so partizanske enote razbile sedem nemških vlakov In reokupiralc Kresevo in Fojnico, mesti zapadno od Sarajeva, in izvršile več uspešnih napadov na pozicije sovražnika v krajih ob jugoslovansko - italijanski meji. Partizani so v Istri napadli nemške kolone, ki so odrinile iz Trsta proti Reki. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da so partizani ponovno zasedli Vakuf in Kupreš v za-padni Bosni. Poučeni krogi trdijo, da okupacija pomeni pre-okret v borbi za kontrolo Bosne. Vakuf ln Kupreš ležita v sredini med Banjaluko in Sarajevom. Okupacija obeh je do-caz, da so se nemški napori, katerih cilj Je bil razcepitev partizanske sile v vzhodni in za-padni Bosni, izjalovili. V južnem delu Hrvaške so druge partizanske enote zasedle Gorski in Kotar in pognali mimiko vojaško posadko v beg proti Ogulinu, Zavezniški slan v Alširu. 7. febr. — Britska rušilca Tumult n Teazer ata bombardirali nem-Ike pozicije pri Starigradu, o-tok Hvar, in DubrovaČko, otok KorČula, Nacijaka aila Je nedavno iztrgala oba otoka ta rok partizanov, • Dan pred napadom na otoka ao brltaki torpedni čolni potopili dve nemški ladji v vodni oŽi^i pri Zadru in nadaljnjo ladjo nš morju med Splitom ln Slbenl-kom. rani n. obtožbo izdajstva zata- ^ 0#|^K>/#flim di sodelovanja z Lavalovo vlaSo ------' v Vichyju in naciji. driavam Buenos Aires, Argentina, 7. febr.~—Vlada je naznanila, da bo sodelovala c zavezniki v pomožnih akcijah v oevobojeoth državah Tem bo poslala 7,500.000 bušljev pšenice za nasičevanje C our t ne y kandidat za governerja Chicago, 7. febr.—Thoma* J. Courtney, državni pravdnik ml 1. 1932 in vodilni demokrat, je naznanil, da bo kandidiral za governerja llllnoisa na listi demokratske stranke Voditelji stranke so "dobrlll njegovo kandidaturo. Zupan Edward J. Kelly, ki je bil večkrat v konfliktu s Courtneyjem. mu Je obljubil podporo Načrt za samovlado Portorika odobren Washington. D C- 7. febr — Senatni odaek za teritorije m----- , - otoke je odobril zakonski načrt prebivek-ev. Akcija je v aoglu- - l4 , _ m delno samovlado Portorika j J* s priporočili članov posebne-, katerem so se r.shejali. trebilo Ta določa med drugim, da do-'ga odbora, ki ima stike z zavez-, ne tle m ae »»zbilo Neereča marini izvolijo governerja in mško komisijo za po moč in ob se Je pripetila v bližini letališča dtuge uradnike Pet vojaških letalcev se ubilo Colorado Springs. Coio.. 7. febr—Pet vojaikih letalcev se je ubilo, k" je bojno letalo, na P« teroona Ogrska odpokliče čete iz Rusije London, 7. febr.—Radio An kara Je citiral poročilo dopisni-ks turške cssntške agenture. da bo Ogrska odpoklicsla vojaAke čete is Rusije. To prsvi. da je ogrski vojni minister obisku Hitlerja ln ponovil zahtevo, nsj dovoli odpoklic čet Iz Rusije Italijanski fašisti zasegli iidovsko imetje Bern, ftvica, 7. febr.—Italijan aka fašistična vlada pod nemtko kontrolo Je izdela dekret /a konfiskacijo imetja Židov. Ihl kret Je objavil/) uradno glasilo I vlade Ta določa med drutfim, i da vse zaseženo Imetje prevza me posebna uprava. . Stavka angleških rudarjev se širi London, 7. febr.—Ruda iske stavka se šlrt v distriktu l^an-eashlru v znak protesta proti novi mezdni lestvici, Nadaljnjih šest premogovnikov Jo moralo ustaviti obrat. V stavki je zevo-jevanlh čez HOOO rudarjev« Wallace govori o povojnih problemih Koraki za prepre-čenje brezposelnosti San Francisco, Cel., 7. febr. 1'odpiedsednik lienry A Wal-J lace je v svojem govoru na shodu v mestnem avditoriju, kamor je prišlo 10,000 ljudi, govoril o problemih, ki pridejo na površje po končanju sedanje vojne. Eden glavnih bo probletn brezposelnosti. Amerika bo la-vojevals mir le, če bo storila korske za preprečenje brezposelnosti. "Deset milijonov najrevnejših družin tvori realni zlati rudnik na našem dvorišču," Je dejal "Mi bomo morali skrbeti, da ImkIo uposlene pri produkcijskem delu, če sino prav tako reanl glede totalnega miru kot smo glede totalne vojne. Storiti ho^em vse, ker Je v moji moči, da se pobije trditev, da bo ogromen narodni dolg tvoril oviro na naši (Kiti, Gotov sem, da bomo lahko zmagovali obreatl na ta dolg In ustvarili pogoje za /višanje življenjskfgM standard /.s 50 odstotkov " VVallaee je |>oudaijal, tla ae lahko ustvari blagostanje v A^ rneriki in da bo ljudstvo lahko nosilo breme dolga Stvari, ka- FREV UDARIL PO ROOSEVELTOVI ADMINISTRACIJI Obdoliil jo je odgovornosti za stavke'v * industrijah OBSODBA FEDERALNIH AGENTUR Waahlngton. D. C.. 7. febr.— John P. Frey, predsednik departmenta kovinarskih unij A-meriške delavske federacije in član eksekutivnega sveta ADF, je v svojem govoru po radiu dejal, da je Rooseveltova administracija odgovorna za stavke v vojnih industrijah. Ako bi bila osvoji)a enotno delavsko politiko, ko je Amerika šla v vojno, ne pa ustannvila 25 federalnih odborov in agentur, ki se ne morejo sporazumeti med .rl><.j hi bile stavke, ki ovirajo produkcija materiala sa ameriško oboroženo silo, odvrnjene. "Pričakovati ne moremo, da bl vladne agenture, ki ae kavsa-jo med seboj, izboljšale položaj," Je rekel Frey. "Caa Je prišel, ko morajo to dejatvo pri- . /nati ne samo delavske organizacije, temveč tudi ameriško ljudstvo. Upoštevati morajo po-„ goje in vzroke v ozadju stavk." Frey Je dalje rekel, "da problem ni tako enostaven kot nekateri mialijo. Krivdo aa atavke se ne more naprtiti poaameanlm delavskim voditeljem, temveč je treba upoštevati vae faktorje. Problem je nastal kot posledica pravičnih zahtev ln pritožb mi-tljonnv L delavcev, uposlenih v vojnih industrijah, ki Jih vladne agenture in odbori Ignorirajo. Nekatere krajevne stavke so morda povzročili posamezniki, ki imajo politične ambicije, toda za večino stavk moramo iskati vzroke drugod." _ Frey je omenil slučaj želecnl-šklh bratovščin, ki so se obrnile ns vladne agenture v svoji kampanji za zvlšsnje plač. Spor bl se bil lahko rešil a pogajanji med voditelji bratovščin in u-radniki |mst hnega odbors, če ne bile druge vladne agenture posegle v ta spor. "Kar Amerika potrebuje, Je učinkovita federalna organizacija," Je rekel Frey. "Sedaj ni nobene določene politike v Uvajanju smernic, kar povzroča konfuzijo V situaciji, kakršna je, so konflikti neiabežni." Čikaški Poljaki protestirajo Apel na Ameriko za pomoč Chicego, III., 7, febr.—Govorniki, ki ao nastopili na maanem shodu, katerega Je sklicala Poljska narodna zveze, so obsojali agresivno stališče sovjetske Rusije in a|iel!raH na Roosevelto-vo administracijo, naj podpira poljsko ubežno vlado v Londonu v sporu z Rusijo, ki je nastal /siadi nove meje. Itemolucija, ki naglaša, da so- tere Američani lahko dobe, u* _ . . ' u. kljuluj.)« mjj. .u. ^UnŽSV- novanja ln podeželsko elektrifi- , ' ... _ . . T .,« . Ai u-.t terja, je bila st»gla*no sprejeta, kacijo "Ljudje govore o akrih ' ' ... /P.., : T / ,, "v i s ! Med govorniki je bil tudi gover- •Irm.nt.« in t rudn fc»v « ^ 71 / nadelo čtoveške svobode, jal. Te družine, če Jim bo da-j na iirillka, bf>do tnhko kupile C harles »to/marek, predsednik blaga v vrednosV petnajst mili- Poljske narodne zveae, je udrl-jard dolarjev letno Nejvečji hal po Stalinu In drugih ruakih ekonomski greh Je zapravljanj« voditeljih. Med drugim je de-človeškega dela. Hrezpoeelnost jal, «la sedanje vojne ne bl bilo, je probl«m, ki naa lahko vse slo- ako ne bl bil Stelin sklenil do-mi, Ae ne bo odpravljen." , 'govora a Hitlerjem 1. 1930. r 2 - v n 't r;l w* Tr » V* PROSVETA TOREK, 8. FEBRUARJA ' PROSVETA THE ENLlCHTENMENT O LAHU) IM LASTNINA SLOVEMiKE NARODNE JEDNOTS Organ of ui published bj Slovene National Naročnina ta Zdroiana driave (laven Chfcaga) te na lato $3.00 sa pol lota. »U0 sa četrt leto; sa Chicago la Cook Co. S7J0 ae colo lato. $3.75 sa pol letoi aa inooemsl* ' Subtciiptlon ratosi for tha United States (emept Chieafo) and Canada M 00 por yoer, Chicago and Cook Conntr I74S per yee*. forolgn oounlrtes M-00 per yoar. Cene ogl«ov po dogovoru.-RokopUl ^^ ^naro^h člankov se no vračajo. Rokopisi literarne "»"»e Ziun.. paami Udd so vrnejo pošiljatelju le t slučaju, še Je PHleill Advertising rstes on sgreemant.—Manuscripts of end unsolldtod artlclos will not be ^Ja such as storios. plars. poems.be «hirned to when accompanlod by solf addrossed and stamped Naslov na vso. kar Ima stik s Ustomi PROSVETA M 2857-59 So. Lawndale Av«., Chicago 23, IlUnats MEMBER OF THE FEDERATED PRES* onlf GlasoVi iz »in Datum v oklepaju na primer o njih kopitu, pač pa je last članov SNPJ. Morda e'pa Božič (židar) povedal pravi vzrok? Ne mislim brsniti urednika, ker /e sam bolj sposo->en. Mnogokrat res zapiše kako besedo, katero bi Hhko olepšal ali pa izpustil; ampak če človeka dražiš, ga mine potrpežljivost in misli, da se bo z robato besedo prej iznebil nasprotnika. Torej bratje in sestre, skušaj-mo ta spor čim prej končati, mamo tukaj toliko dela, da je ahko vsakdo zspoglen na dveh straneh. Kdor pa misli, da tukaj ni vredno, naj gre pa v vo-aško bolnUnico, jeamor pHhaja-.0 naši fantje iz bojnih poljan j n se bo prepričal, da lahko tudi tam dobi dovolj dela. « Mary Bernik. ka Sleiko $5,. Louis Rebol $5, Louis Cernič $5, Jos. Tolar $2, društvo 32 SZZ $5, Mary Tolar $1. Upam, da se v bodoče to ne bo več zgodilo. Dalje imam poročati veselo vest, da ie pričel z nabiranjem naš dobro znani pevec in kulr turni delavec Louis Zhidaršič. On je zelo aktiven pri zboru Slovanu in kot pevec seveda želi, ds bi se slovenska pesem še dolgo razlegala, ko nas več ne bo. On mi je že prinesel $77. Prsvi, da mi dal imena za obje vo, ko napolni obe poli. Vsa čast in priznanje zavednemu rojaku, dasi še zastotmik podruž niče ni. Treba bi bilo več tako požrtvovalnih rojakov med nami, ki si vzamejo čas in gredo na to neprijetno delo. Torej obilo uspeha, Louis in še prinesi' Vi pa, ki vas obišče, sprejmite ga ln mu darujte kolikor morete. On Živ« na 19411 Muskoka ave. Priporočam tudi vsem, ki ste le prispevali kako vsoto Sansu toda še nimate Članake karte, da ae zglsslte pri meni. Ns željo dobi člansko karto vsakdo, ki Za pomirjanje duhov Detroit.—V Prosveti z dne 26 ;ian. pravi br. Anton Švelc, da sta brata Chok in Barbič kriva te dolge debate v listu. Mar sta ta dva brata sprejela izjavo in poslala protest proti uredniku da mora pisati za Rusijo in par tizane? Bratje, ali se vam ne zdi, da smo že postali smešni? Prosveta ni last Rusije in partizanov in br. urednik fma pravico-pisat svoje mnenje; ima pa tudi dolžnosti, da urejuje glasilo jednote po sklepu konvencije v korist članstva. Vse pisanje v Prosveti Rusi, in partizanom prav nič ne pomaga, čeprav bi vsska beseda pela slavo, obema. Čhi, ki se ta ko navdušujejo za Rusijo, bi ru skemu narodu porrtagali, ako b segli v žep in darovali za rusk relit. Sar>p je pa organizacija, ki bo nas zastopal^ tam, ,kjer bo ka Neka) l, Mont. zalegjy. V Sansu so osebe, na katere se'la|i semo. Torej podpirajte Sans in boste pomagali partizanom. Poleg tega imamo še jugoslovansko pomožno akcijo, ki pobira prispevke za pomoč potrebnim. Pristaši vse^'Jtreh organizacij imajo proste kolone v/ Prosveti, poleg tega je pa propaganda s strani Dolenjke, če bo kaj pomagala. Ampak jx>magali bodo dolarji, ako Jih bomo imeli zbrane, ko pride Čas. Torej pustimo nekaj prostors v Prosveti za druge stvari. Ali mislite, c(a je urednik samo to zagrešil, ker ni pissl vsake besede za Rusijo in psrtizsne v smislu resolucije glavnega odbora? Ako je pa kaj drugega zakrivil, je že čas, ds gs nekdo obtoži, da bd stvar enkrat kon Čana. Ne vem, čemu naj bi imeli —I. M. Betty /s Pre Aklnt letalcem. predela vol nokrenttae o delu Bulle, Mont.—Po šestteden-skih počitnicah sam se spet podal nazaj v prostor, kjer vrtal-ka poje — brrr, jaz pa se z njo obračam levo in desno. Tuka e kontraktno delo in se pač moraš obračati desno iri levo, če hočeš, da kaj več zaslužiš, kar pa je odvisho od prostora Čim boljši proktor je, boljšo priliko imaš za zaslužek. Pla čajo ti toliko in toliko od kubičnega čevlja ali yarda. Tako delaš šest dni, potem pa pridejo in ti zmerijo, koliko s naredil in na podlagi tega t plačajo. Seveda imajo tako u-rejeno, da kompanija ni prikraj šana, ampak le delavec. In de lavec je mnogokrat razočaran Ti si računal, da si toliko in toliko zaslužil, ko pride dan, da ti zmerijo, pa vidiš, da ni tako. Meni se je že večkrat pripetilo, da sem bil prikrajšan. Ko sem Šel v rudniški urad vprašat, kako to, da sem prikrajšan za toliko in toliko, mi pa pravi, da "zmiraj kikam". Zakaj ne? Saj imam vendar pravico Zahtevati svoje, kar mi gre, a kom-mijskega nočem niti centa, avi mi, da bodo še enkrat zmerili. Saj to je, kar hočem. Ko * pride in ttrferi, ga vprašam, koliko je našel, da sem prikrajšan. Veliko. No,'kdo je bil v pravem: ti ali jaz? Well, vsakdo naredi pomoto, mi pravi. !7oda kako to* da je po* navadno vedno le na naš račun, malokdaj na račun kompanije? In če je pomota v'Škodo kom-paniji, ti takoj popravijo in vzamejo še tisti teden; ako je pomota v tvojo škodo, morsš pa čakstl dva tedna predno ti plačajo. Vidite, tako se mora delavec otepati za svoja. Na levo in desno ga hočejo izkoriščati. Minilo je ie Štiri mesece, ko je šlo nama s partnerjem vse nekako po sreči in tisti teden sva zaslužlls dobro. Da ste videli tisti špas. Takoj drugi dan po merjenju so prišli trije kom-panijski pogledat v rudnik, kja je tisti prostor, kjer sva toliko naredila s 'partnerjem. Rekel sem, naj gredo z menoj ln bodo videli, kje sva toliko naredila — $19.73 a- dasi sva prikrajšana še za 27o. Šli so z menoj samo do prostora. Jaz grem gori po lestvi in se ozlrsm nazaj, a za menoj ni nikogar. Kličem jih, rtaj pridejo v prostor, toda mi eden odgovori, da ne gredo gbri, da vidijo od spodsj. Ampak od spodaj niso mogli vfcfeti, kajti je bilo visoko In polno dlms v prostoru, ker ni bilo zračne cevi. Tudi Jaz nisem mogel obstati dalj kot par minut. Ko pridem doli, jih vprašam, zakaj ne gredo gori, ker so zato prišli sem, da se prepričsjo, kje sva toliko zasluiils Vidite, tako je. Oni ne vidijo radi, da delavec malo več zasluti. Oni najrsje vidijo, ds delsvec zasluti cent ali dva več kot ja kompanijska plača — $7.75 na dan. In spet jim ni prav, sko ne napraviš dnevne plače In hočejo Vedeti, kako to in da se more delsvec bolj turi«, ds bo pri kontraktnstn delu /aslužil dnevnico. Tako nc godi nam butteskim rudarjem Yes, imam že pet krišev na grbi in ša kljuko povrhu, toda ae še obrnem levo In desno kjerkoli, pa Mlo v rnajni aH na polju Posebno p| ae rad zavrtim tam. kjer ae tglasi vesela polka. valček ali pa tudi **taje rtr Rad poehtšam tudi *kr ■ Jančka. toda tvrgnll samo eno ▼•la- peaeni in me dolgočasi. Anton Zugel. 207. Godbeniki zabavajo delavce v tovarni Packard Co. v Detroitu. Mlch. Sharonske novice West Mlddlesex. Pa.—Dne 30. jan. je prišel v vojaško taborišče, oddaljeno 10 milj od tukaj in se nahaja med Sharonom in Grenvillem Oskar Godina, sin upravitelja Prosvete Filipa Go-dine. Oskar se je še tisti dan popoldne zglasil v Slovenskem domu v Sharonu in bil lepo po-strežeif. Mlademu vojaku se vojaška uniforma dobro poda. Oi je že nekaj več kot navaden vojak. Koliko časa bo ostal tukaj, ne vemo, ker tukaj jih hitro izmenjajo: te ven, druge notri. Istega dne smo imeli tudi malo, toda veselo zabavo ali Mp4rty", ki je bila prirejena za odbornika Slovenskega doma Franka Zagaf-ja. On je oženjen in 3. febr. je odšel k mornarici. Franka bomo pri Domu pogrešali, upam pa, da se bo zdrav vrnil med nas in zopet prevzel delo v SND. Te zabave se je udeležil tudi Oskar. Ravno ko to pišem, sem izvedel, da je Oskar Godina niral Novakovim iz vojaškega taborišča, da gre drugi da^J. febr. fcvnapMa, t^a ne vq k$n>-j Rekel je, da bo Šlo več oficirjev naprej in dostavil: "Prišel sem semkaj v nedeljo in sem vesel, ko sem še isti dan obiskal sharonski Slovenski dom in vaše prijazne rojake. Ako bi ne bil tega storil, bi bilo sedaj že prepozno, ker odhajam." Rad bi bil obiskal tudi tukajšnjega salunarja Joeva Godino, ki ga je v nedeljo zvečer peljal iz Sharona v taborišče. Toda zapoved je zapoved. Bodite vsi pozdravljeni in upajmo, da se še vidimo. Naš sin John, ki služi pri mornarici in je bil dalj časa v Great Lakes Naval Training Stationu blizu Waukegana, je sedaj v Little Creeku, Va. Piše, da dobi veliko pisem iz Waukegana, največ od družine Koncilja, od katere je nedavno prejel tudi zavitek "keksov". Pravi, da je bil v Waukeganu kot doma. Sedaj se bo spet preselil — šel bo v Florido ali Californijo. Sin Joe, ki je tudi pri mornarici, je pa že dalj časa v Korth Carolinl. Anton Valentlnčlč. zamere, kajti če se to ljudsko revolucionarno gibanje v Jugo-slaviji in v Sloveniji ne iztiri,« zunanje- in notranje sile ne zadavijo osvobodilne fronte in partizanov, marveč izvedejo svoj program, bo v starem!$lkraju in sploh na vsem Balkanu po tej vojni mogoče res nastalo nekaj novega, v kakerem ne bo pro. štora za politični klerikalizem stare šole, kakor tudi ne za profesionalne slepilce, izkoriščeval-ce, goljufe, raketirje in reak-cionarje vseh baž. Ljudje okrog Ameriške Do-movine se tega dobro zavedajo — kot se zaveda tudi banda starih velesrbskih in klerofaii-stičnih politikov, ki se zbirajo okrog jugoslovanske ubežne vlade. Zavedajo se, ker so trenirani klerikalci. In zato pri A D. toliko grme proti partizanom, ker dobro vedo, da je klerika-lizmu v Sloveniji odklenkalo mogoče za vedno, ako v Jugoslaviji in na Balkanu res pride do prave ljudovlade, do ljudske demokracije. In zato plašijo oje pristaše s — komunisti-4m bavbavoov. Zdaj sq menda ždati tudi broluro y angleščini, kateri pobijajo — "sovjetiza-cijo" Slovenije. ♦ Postavili so si torej-strašilo, ki je namenjeno predv^n m slepitev katoličanov, in to posebno onih, ki do sedaj še nito nasedli njih propagandi in so več ali manj na strani Sansa celo odprto simpatizirajo z osvobodilno fronto. Res, te ljudi dobre katoličane, je treba a vsako ceno potegniti nazaj v tabor "pravovernih", v tabor črne reakcije in klerofašizma, kar je ves čas bistvena politika Vatikana. Kdor vsega tega ne vidi, marveč hote ali nehdte naseda tej klerikalni politiki, mora biti res neozdravljivo slep Ali pa miselno senilen in otopeL Vodilne glave reakcionarne? klerikalizma seveda vedo, taj delajo, bolj se je pa čuditi lju*, dem, ki so bili kdaj socialisti, ali se celo skozi vse svoje odraslo življenje borili proti kk-rikalizmu, toda zdaj korakij« paralelno s tradicionalnimi sovražniki osvobodilnega gibanji v Jugoslaviji in rabijo proti (Dalje na S. ftrsni) Nekoliko komentarja Te k61one že ni bilo precej časa—od božiča. Vojna gre še vedno naprej svojo pot, tako domača s peresom in besedo kot po svetu. Oboje bolj in bolj intenzivno. Kar se naše "vojne" v Prosveti tiče, le precej vrtoglava in diši bolj po "moon-shinu" kot po "močnom vinu". Ne, da stvar nt vatns, ampak je zašls v čudne, kslne vode, v katerih nekateri ribarijo na obeh straneh, v dveh nasprotujočih si tokih. Je res še večje "kon-fuzijs" kot včasih pravi br. Frank Vidmar 1z našega čika-škega predmestja. Ampak v to ♦vojako" ae ne mislim spuščati, ker skorat nima reoa, ne glave, a Ljudje okrog Ameriške Domovine, večinoma v tolarjih, ao bolj "kampeljci*. Zdaj so mends tudi orgsnizirsli proti Sansu in posebno proti Louisu Adamiču Za prapor in cilj so si postavili strašilo — "komu-. ^^ . - nizms", v katerega pridno ffc.v! Volak Blllr MUr U T^rm čejo svoje, s strupom napojene HL ki la ujel IV aeaaških ** puščice Ampak njim ni tollkojkov na Italijanski front Glasovi iz . nlseTbin (Nsdslj«vanja i t. otroai.) njemu slične argumente in ' gumente". ar- Kar se pisca teh vrstic tiče, ne vidim "diktature" v tem osvo-i ii I nem gib*nju v starem kraju tudi nobenega "boljševizma" ne, še manj pa --i "morilcev", "roparjev" in podobnih pošasti. V resnici je bila do danes s takimi očitki in izrazi napadana še vsaka ljudska revolucija v katerikoli deželi, • TUdi ameri ško revolucijo za neodvisnost so obmetavali s takim blatom, sicer ne samo w Angliji, marv tudi tedanji ameriški toriji. (Marsikateri od slednjih je moral radi tega tudi 'bežati v Ka nado, seveda pred — "diktaturo", razen da ta beseda takrat še ni bila v javnerti leksikonu.) Nič drugače ne bo ob zaključki! te vojne, kjerkoli se bo pojavila kakšna revolucija, pa čeprav bd imela še bolj demokratične težnje in program; vsaka bo — bolj še viška", ','banditska", "morilska-" in podobno. In zajela bo vso Evropo, akp je he bodo že v kali zadušile ameriške in angleške armade — yes, lahko tudll ruske ... Pisec teh vrstic le želi, da bi slična gibanja kot je osvobodilna fronta v Jugoslaviji nastala jo vsej Evropi in sploh njen duh >o vsem svetu. In to čim prej, tem aolje. Če ne pride do enakih evolucionarnih gibanj tudi dru-od, se bojim, da bo pogaženo udi to osvobodilno gibanje v lugoslaviji in temna reakcija bo opet zajela ves Balkan in vso vropo. Ali splošna ljuasica re-olucija, ki mora 'temeljito po-nesti z vso staro gnilobo in priti graditi nov družabni red )cialne pravičnosti, ali bo pa še ieprimerno večji pekel kot so evropski narodi znašli po prvi ivetovni vojni in v njem gazili zagazili v drugo svetovno rojno. O tem naj se nihče ne noti, kajti druge alternative ni, n če v Evropi ne nastane nekaj ovega, nov družabni red med-»bojne kooperacije in sožitji, rdaj že danes z vso gotovostjo ihko zremo v obraz tretji, še eliko strašnejši svetovni vojni. • Svetovna politična situacija je anes dovolj temna, kar se bo-očnostl tiče, čepra\f stoji na-lijska Nemčija tako rekoč že z no nogo pred to*talnim voja-i m porazom. Edina svetla toč-a, ki daje upanje na bodočnost, osvobodilno gibanje v Jugo-aviji, ki v junaštvu — ali "blažiti", kot pravi njegov Slovenci voditelj Josip Vidmar — ni-ia primere. Vsaj v bolj obupni in težjem položaju se ni še »beno ljudstvo borilo za svojo obodo. In vsako metanje bla-na tako gibanje pa naj se po-vi kjerkoli, je -- blasfemija. 1 e Ko sem zadnjič čital resoluciji je bila sprejeta na Člka-em zborovanju eksekutive in odbora Sansa in v kateri > tudi besede, da "mi obsojamo »ntve" in podobne brutalno-I v sedanji borbi v Jugoslaviji, fm se zamislil. Če je kdo proti l"ntvam in barbarizmu — ln "derna vojna je največji bar-mzem — je pisec teh vrstic. "I>ak za taka zborovanja bilo omenjeno in sploh za v Ameriki, ki s#ho na varnem in se nam tudi še primeroma dobro godi, dobro namreč v primeri z ostalim križanim svetom, bi bil bolj primeren izraz v takem primeru, "mi obžalujemo", etc. • . . - Obsojati je treba gnilobo in gošpodarsko-politični sistem," ki je glavni krivec za to Golgoto človeštva. Obsojajo se lahko tudi dejanja posameznikov ali skupin, ako vemo, da so name* noma storili zločin. Človek bi res želel, da bi se veliki preobrati izvršili brez nasilja, ampak, zal, se ne. Ni Tiujšega kot je dvojna vojna naenkrat: civilna in obenem proti zunanjemu sovražniku, kot se vrši v Jugosla viji že dvg leti. Ampak z metanjem sence se ljudstvu v ta kih preobratih in tako >Žkih okolščinah kot so v" starem kraju ne pomaga. Če padp udajn lec, ne morete takega čina imenovati za zločin, kajti vsaka revolucija si piše svoje zakone kot si jih piše tudi vojna. Če pade nedolžna žrtev, pokažete veliko več človekoljuba, če to obžalujete kot pa če obsojate. Sicer jč pa Ameriška Domovina zapisala, da je ta resolucija — "le kup praznih fraz" in "nič ne pomeni". Anion Gardon. O poljsko-ruskem sporu T r/New York, 27. jan. (ONA).— Tukajšnji čehoslovaški krogi, ki so dobro informirani glede nazi-ranja, ki prevladuje v Moskvi, smatrajo, da bo edina možnost, da se reši poljsko-ruski spor naslednje: * Poljska vlšda v izgnanstvu s svojim predsednikom Stanislavom Mikolajczykom se bo morala reorganizirati, in sicer tako, da se bo znebila onih članov, ki tvorijo sovjetom neprijazno kitko. Stopiti bo morala potem s sovjeti v direktno zvezo ter jasno povedati, da sprejema mejo na podlagi Curzonove linije. Končno bo morala napovedati vojno Madžarski. Ti krogi potrjujejo tudi, da predsednik čehoslovaške vlade v izgnanstvu, Eduard BeneŠ, nI nU kdar poskusil posredovati med Rusijo in Poljsko, akoravno ho nekatere vesti tako poročale, Tega tudi v bodoče ne bo storili Čehi imajo sami jako ostre spore s poljsko vlado, ker Zahtevajo povrnitev od Poljakov ugrabljenega Tešinja. Z velikim nezaupanjem opazujejo tudi pglitiko poljske vlade napram Madžarski, ki tudi drži ukradena češka ozemlja. Poljska vlada, katera se Še vedno nshaja v mirnih odnoša-jth z Madžarsko, ki je s svoje strani zaveznik Nemčije, podpira zahteve Budimpešte glede Transilvanije, dočim so Čeh os lovski, ki so v tej zsdevi Istega mnenja kot sovjetska Rusijš. prepričani, bi bilo umestno vrniti Transilvanijo Rumuncem. Znano je, da je to ono ozemlje, kl je prišlo izpod rumunake oblasti pod madžarsko v letu 1040, *ot ko je Hitler rszdeljevsl takozva-nas\ne "dunajske nagrade". Kako so Japonci lastradali. mučili ln ubijali junake s Bataana ln Koregidorja (Office of War Information, Wasliington, D. C.) Washington. — Mučenje, smrt od lakote, prisilno delo in morit ve brez povoda, to so Japonci namenili in dodelili ameriškim in filipinskim vojakom, katere so ujeli na Bataanu in Corregi-dorju. Tajništvo vojne in tajništvo mornarice sta s skupno izjavo razodeli svetu to dejstvo. Ta namenoma izvedena japonska kampanja brutalne surovosti je bila tako strašna, je izjavil eden častnikov, ki so jo preživeli in uspeli pobegniti, da bi se "naši ameriški vojaki in njihovi filipinski tovariši ne bili nikdar predali z orožjem v roki, ako bi bili poznali usodo, ki jih je čakala, in sicer kljub temu, da so bili takrat poraženi, lačni ln izmozgani od strašnih preizkušenj zadnjih dni bojev na Bataanu in da je bil ves nadaljnji odpor brezupen." Častniki in moštvo — tudi kaplani — so morali tako strahovito stradati, včasih v navzočnosti visokih japonskih Častnikov, da jih je na tisoče pomrlo. Na 85 milj dolgem "potu sjnr-ti", ki se je začela na dan pre daje na Bataanu, so se dogodile naslednje stvari: Amerlkanci in Filipincl niao smeli jesti hrane, katero so imeli s seboj. Oni, ki so imeli pri sebi stvari, odvzete Japoncem ali japonski denar, so bili obglavljeni. Bolniki in ranjenci, kl gg morali Vsled bombardiranja zapustiti bolnišnico, so se morali priključiti koloni na potu. Kdor se je zgrudil na tla, je bil ustreljen. Vojaki, kl ao planili ven iz kolone, ker so pobesneli od žeje, so bili ubiti. Vsi so morali ostati na solncu ves dan in več dni zaporedoma brez zaščite in Mez vode. Nato so jih vrgli vse skupaj v ograjo ca živino tako na kup, da je bilo nemogoče ležati. Ponoči so jih japonski vojaki tia-padali z nasajenimi bajoneti. I Onih 12,000 mož, kl so bili u-jeti na Corregidorjuj je moralo ostati ves teden brez hrane, in sicer na cementiranem prostoru, ki je meril komaj 100 yardov na kvadrat. Na vsem prostoru je bila le ena pipa vode, kjer je moral vsakdo Čakati poJ2 ur, da je mogel napolniti* svojo kantino. Sele po sedmih dneh je dobilo teh 7000 Amerlkancev in 5000 Fillpincev prvič malo hrane — vojaško skledico rlža ln škatlo sardin. 1 Vsa ta dejstva izvirajo iz poročil komandanta Melvyna H. McCoyja iz mornarice, 1126 La-salle street, Indianapolis, Ind., podpolkovnika S. M. Mellnlka iz obrežne artilerije, Dunmore, Pa., in podpolkovnika (takrat kaplana) VVilliama E. Dyessa iz zračnih sil, Albany, Tex. Vsi trije so pobegnili s Filipinov po skoro letu dni ujetništvs v rokah Japoncev. Njih izjave, podane pod prisego, ne vsebujejo nobenih, tudi ne najmanjših podrobnosti, o katerih bi bili le slišali, temveč edinole dejstva, katera so omenjeni častniki doživeli sami in sami na svoje lastne oči videli. Vsa poročila so bila vrhu tega še potrjena z drugimi poročili Iz drugih virov. . Trojica teh častnik^ poroča, da je veliko število Amerikan-cev ujetništvu umrlo od — pred vsem — lakote, težkega dela in splošnega brutalnega ravnanja. V enem taborišču, Camp 0'Don nell, je v aprilu in maju 1942 umrlo približno 1200 ameriških ujetnikov. V taborišču pri Ca-banatuanu jo umrlo približno 3000 Amerikancev do konca oktobra 1042. Še hujše pa je bilo umiranje filipinskih ujetnikov v taborišču 0'Donnell.v To poročilo je sestavljeno na podlagi izjav komandanta Mc-Coyja in podpolkovnika Mellnlka in Dyessa; drugi Ameri kanci, o katerih je znano, da so uspeli pobegniti U japonskih ujetnl-ških taborišč na Filipinih, so major Mihael Dobervitch, Iron-ton, Mlnn., major Austin C. Shofner, Shelbyville, Tenn., major Jack Hawkins, Roxton, Tex., korporal Reid Carlos Chamberlain, E1 Cajone, Callf., vsi iz oddelka pomorske pehote. Namenoma isvedena japonska kampanja brutalne surovosti proti upehanim in sestradanim ameriškim ln filipinskim vojakom na Bataanu ae je začela takoj po njihovi predaji s onim potom, ki Je bU od onih, ki so ga preživeli, vedno imenovan "pot smrti". Ta "pot smrti" ae je začela, ko je bilo segnanih skupaj na tisoče ujetnikov na letališču Mari-veles na Bataanu podnevi dne 10. aprila 1942 takoj po predaji. hodil to strašno .pot po državni cesti iz Bataana v eni srednjih skupin, je v svojem poročilu o-pisal "pot smrti!" Nekaj izvlečkov sledi: "Japonski vojak je vzel mojo kantino, dal vodo popiti konju in kantino vrgel 'proč. §11 smo mimo filipinskega vojnega ujetnika, katerega ao prebodli z bajonetom. Ob potu so ležala trupla mož, katčre so ubili pred kratkim in nfekatera teh trupel so bila povožena in čisto ploska, ker so Japonci vozili preko njih svoje tovorne avtomobile. Na'ta način je našel svojo smrt podčastnik mojega eskadrona, 21. lovskega. Bolhiki ln ranjenci, ki so morali radi bombardiranja zapustiti svojo bolnico ln p61zaVestno' tavali okoli y piH^T mah fn s copatami, so morali V d .i* našo kolono ujetnfcov in z njo da K wUBfi Gospodinja kupuje vojnohranllne bonde v trgovini. Strategija rdeče armade Nova prodiranja ruskih armad pod poveljstvom Bagramiana ln Rokosovskega v baltskem in beloruskem sektorju razodevajo načela ruake strategije, ki zdaj potiska Nemce v smeri proti zahodu. Ta poročila izpopolnjujejo vest o prodiranju armade generala Govorova na leningraj- n - n fronti, severno od teh dveh K.r UMI d* naprfi, toda kaj se je lo, oiski ao sobevaje e v Wew Ver k*, kolero vsdrftnje našla Boiidinf njo Kj<> polje — takrat Je bilo to le še cementlran prostor »to jrardov ob strani, kl ae Je ne onom koncu dotikal morja Vseh 11*00 ujetnikov, med katerimi ao ae nahajali val ranjenci, Je moralo ostati na. tem malem prostoru, no tleh is ce- lotno sliko strategičnetfa položaja Očividno je, da Rusi zdaj uporabljajo na severu Pripetskih močvirij pa do Baltskega morju od božiča sem, Isto taktiko, katero so uporabljali na odsekih fronte od Pripetskih močvirij pa do Črnega morja. Trenotno je prav zares vsa fronta od Baltakega morja pa do Črnega morja ena sama plame-neča fronta, borba proti "Wehr-machtu"~nikjer ni nobene vrzeli. - f Udarec Rokosovskega ob severnem robu ln skozi severni del Pripetskih močvirij je tesno in bistveno povezan z Vatutinovim prodiranjem ob južnem robu in akozi južni del teh močvirij. Pre-Vatutlna Je take bllsko-Pripetska močvirja niso bila več dovolj varna zaslomba desnega krila te juMie ofenzive. Prodiranje Rokosovskega krije desno krilo Vatutlna ln tako spaja vso fronto, kl je nepretrgana od Baltiškega do Črnega morja. Armade na severu bodo storile isto, kar so delale armado na jugu, prebijale so bodo dalje, po skušale obkoliti in uničiti, nu vaak način pa pregnati in konč no tudi razbiti nemško armado. Rezultati so očlvldnl. Rusi so izračunali nemške izgube za prve tri tedne Vatutinovega prodiranja ln pokazalo se je, da so Nemci samo na tej fronti izgu bili od božiča pa do 10. januarju približno 100,000 mrtvih, dočim je bilo 2400 tankov razdejanih ali zajetih. To so ogromne iz-gubč. Na temelju nekaterih brzojavk izgubljajo Nemci zdaj več ko 3000 mrtvih na dan v bitki, ki divja v izbočini fronto Vinica-Uman. Nemci se bijejo tam, du bi držali odprto življenjsko vuž-no, dvotlrno železnico Odesa-Lvov. Srdita obramba generala von Mannstoina nam kož«, da je vsa nemške strategija podrejena edinemu cilju--prav kot ruska, Rusi hočejo zajeti "Wehr-macht", Nemci pa jo rešujejo. Dogajanje, katero opazujemo, je spopad In celo v'šek tekme dveh strstegičnlh konceptov, ki se je začel pri Stalingradu in »e nadaljuje vos čas od takrat bre/ oddiha in so ne more končati, predno nI "Wehrmacht" popolnoma uničena. Neizprosna logika te voiašk* situacije ao nam bo odkrivala v vaeh bitkah, ki ai bodo sl*d'le neglode no to, kje so bodo borile to artnsde in v kateri deželi bodo naletele druga na drugo. Nobene druge solucije ne more biti za to stra hovito borbo dveh največjih kopnih armad, kar se jih je srečalo do zdaj v zgodovini. Radi tega so sedanji dogodki na severu Rusije taku velikega pomena. Ako se rusko prodira nje južno od Leningrada in na zahod proti Baltiku ruzvije s tu ko naglico kot no se razvijalo druge ofenzive, potem je jasno, da upajo Rtisi, du bodo mogli raztrgati "Wehrmacht" na štiri dele. Izolirati nameravajo Nemi ce severno cxl Rige od onih severno od Pripetskih močvirij, prav tako kot poskušajo oddolitl Nemce jui»e od Pripetskih močvirij od onih, ki se nahajajo v savoju Dnjepra. Obenem pa potiskajo Nemce proti zahodu ln jih porivajo v Baltiško morje nu severu, u v Črno morje na Jugu, To so glavne linije razvoju nu vzhodni froijitl.—OWl. Madžarska "demokracija" London, 20. jan. (ONA).—Danes poročajo tukaj, da .je madžarska vlada deportlrala v koncentracijska taborišča prod kratkim 68,000 šitlov kljub svoji sedanji uradni propagandi, ki bi rada prepričala svet, da so Budimpešta obrača proč od nacl stične politike antisemitizmu. Štirideset tisoč teh pregnancev jc bilo eelo odvedenih iz nji hovih domov v Podkarpatski Rusiji in poslanih na Poljsko. Podkarputsku Rusija je Ime naj-vzhodnejše čehoslovaške prnvin-ca* katero no okupirali Madžari. Petindvajset tisoč Židov iz Madžarske same pa jo bilo Izročenih nemški oblasti, ki bo Nkrbela za depoi tncijo—tako zagotavljajo te vesti. Madžari *r) dull temu prega-njunju posebno Ime: "Ukrepi proti nezaželjenim tujcem". Mu* džurski židje, ki pripadajo rodbinam živečim na Madžarskem že od leta 1HA2 in ki plačujejo davke že najmanj od leta 1872, so Izvzeti, •LOVKNSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA is da) a tvojo publikacija in še poMk oo liat Prosveta aa koristi, lev pe trebne a«UoaMo »volih druftie? ta tlsostea In aa ptopo«oado »ve|Ui (dej. Nikakor pa ne aa propa«ande drugih podpornih etfeoiaaei). Vsa* k o««aniaooila ima oMšafai »vole glasilo. Torej o«tUlorttnt dopisi ia nasnavdla dmftk podpornih organi sad) in n)lh društev Dale listu na) ao oe paši- Jugoslovanska vlada in Rusija London, 27. jan. (ONA).--Tu-kuj se je razširila vest, da je jugoslovanska vlada v izgnanstvu ponudila vladi Sovjctake unije, da podpiše z njo prijateljski oakt, kakršnega je sklenila s Čehoslovakljo. Ministrski predsednik Božidar Purič, kl je obenem tudi minister ta zunanje zadeve, je stavil sovjetski Rusiji to ponudbo, češ, da sta obe državi slovanske krvi ter da imata obe tudi mnogo skupnih interesov na Balkanu— kar vse priporoča medsebojno zvezo obeh držav. Jugoslovahaka vlada v izgnanstvu je baje izrazila avoje prepričanje, da bo Jugoslavija postala po vojni dejansko pravi sosed Rusije, ker prevladuje prepričanje, da bo Rusija aaz-tegnilu svoje meje tudi na madžarsko ozemlje, Madžarska pa neposredno meji nu Jugoalavljo. Zakaj je Rusija zavrgla to ponudbo, o tem nI nobenih podrobnejših podutkov. TuKajšnjl jugoslovanski krogi dajejo dvoje različnih tolmačenj, in aicer prvič, da mordu Moskva sumi, da je imel Purič le težnje, da a tuklm paktom nekoliko, ojačl pozicijo svoje vlade v izgnanstvu,. In to ravno v trenotku, ko izpodkopuje avtoriteto te vlade ll>W> kija prišel k notranjosti Jugoslavije s strani Titovih partizanov. DrugI vzrok pa bi mogel biti dejstvo, da imajo tudi druge velesile svoje Inteteae na Balkanu, tako da Rusija morda noče v tem fiodročju storiti ničesar, no du bi se bila prej posvetovala z Angleži ln Amerlkanci. Ko je aovjetaka Rualja podpisala avo j pakt a čehoalovaško vlado v izgnanstvu, so bile povabljene tudi druge dežele, da pristopijo. Misel pa je bila U, da bi šlo za sosednje dežele—prod vsem prenovljeno poljsko vlado, katero bi ftuaija mogla sprejeti —in da bi se v vsakem posameznem alučaju oni partnerji, ki so pogodbo fta podpisali, na novo posvetovali med seboj, predno hi bij sprejet v aveso nov član. Pravijo, da je bil Purič pripravljen, bodisi podpisati čohoalova-ško-ruski pakt kot nov član zveze, bodisi skleniti posebno zvezno pogodbo. Ta najnovejši poskus vlado v Kairu na diplomatlčnom polju velja za dokaz, da so je začela vlada kralja Potra posluževati zares dramatičnih sredstev, da bi utrdila svojo pozicijo napram težki in rastoči opoziciji. ^ Najzanesljivejšo dnevno delavske veeti ao e dnevniku "Prosveti." Ali lik čliaie vaak deaf PQftPEFENSE BUY united btate0 •avi no 0 /bonds ANDiCAMPf mente vea teden dni. Na vsem prostoru je bila le ena pipa za vodo za 12,000 mož, tako da bilo čisto naravno, da Je moral vaa* kdo čakati po 12 ur, da al Je mogel napolniti kantino. Aolo po sedmem dnevu so prejeli ujetniki svojo prvo hrano — po ono vojaško aklodieo rlža In škatlo aerdin. AmoHfki vojaki v Italiji »tlelo p loma od svoj r oe* ....... T V 1 " ......- BUT WAR IONDM* PHONI 1 C Ali TMi.VICTOMV MVM0 «• j Sta 2424 PROSVETA GUSARJI CLAUDE FARHERE Ruski topniilci oddelek ▼ akciji m Krimu. "Čedlu se ne oglasi, kdo. je zadaj," jo spreleti in drtigič pokliče: ♦Tonček . .." Glas tone v prostoru, zopet je vse tiho, zato pokliče še tretjič: "Jožek . . ." S pridržajočo sapo posluša in čaka odgovora. Zaman, le tišini, strašna tišina odgovarja njenemu klicu. Tedaj" pa se ji mukoma izvije iz grla hripa%^las: n "Oglasi ae vendar, človef, ako si živ." " Nad glavo zabrenče muhe, v kotu preži pajek, nihče ji ne odgovori. Z zadnjimi močmi se požene kvišku in v obupu glasno za-kriči: ^ "Andrej, Tonček ... Jožek ... ljudje . . . ne pustite me same!" Nihče se ne odzove njenemu klicu, preslaboten je, da bi segel na zelen travnik, kjer so otroci, preslaboten, da bi priklical tuje ljudi, in tisočkrat preslaboten, da bi prebudil mrtvega moža na dvorišču tovarne. Zopet ae ji Izvije: "Andrej, Jožek, Tonček . . .!" . Čisto slaboten je že njen glas, komaj da ao tihe besede. Nihče ne pride k njej, človeškega glasu ni slišati, le muhe brenče nad glavo. Vi* polno jih je, plešejo, pretvarjajo ?e/v čudne podobe, spuščajo ^e navzdol, im rastejo . . . rastejo, kakor ogromne pošasti se ji zde in j?pji se jih . , . Tedaj se ji zapro oči, nič moči ne čuti več v sebi, velika utrujenost ji prevzame vse, telo. Le to Še čuti, da je sama, popolnoma aama, ne otrok ni pri njej ne moža ne ljudi.,. Zdi ae ji, da čuti mrzel prijem na vratu,> zavpiti hočor a nobenega glasu ne spravi več iz sebe. Se enkrat ji zapolje moč v telesu, da plane kvišku in se zažene proti vratom; zunaj sta Tonček in Jožek ter se igrata na zeleni trati... Pri vratih se zruši, iz ust pa ji silijo krvave pene. Prav tisti čas so stopili mrki možje na tovarniško dvorišče in obstali. Pred njimi leže trije, prvi na obrazu, drugi na hrbtu, a tretji je sključen in se drži za glavo; vsem pa cveto rdeče rože na telesih. Počasi se sklonijo in ne govore prav nič, kajti groza jih je, čudna tesnoba jim stiska srce. Pred njimi ležijo trije in se ne ganejo, a njihove oči so odprte jn pripovedujejo strašno povest. Ljudem se hoče krvi. .. Mi smo jo dajali, kap)jo za lupijo vsak dan .. . za tuje ljudi—za naše otroke ne in zase tudi ne. Gnojili "amo njivo, kruh iz nje so pojedli drugi . . . sami smo bili lačni. Ko smo stegnili roko, smo morali dati vso kri... Vi boste zopet dajali kapljo ?a kapljo; če boste stegnili roko, boste morali dati vso ... Strašno govore te mrtve oči, da jim je tesno^ri srcu, ko se sklanjajo nad mrliči. Nič ne govore. Usta so jim stisnjena, a oči povešene, ko zapuščajo z mrliči krvavo dvorišče. Brez križa, brez zvonenja ne-so mrliče skozi |pg. Ljudje ob poti ne molijo, niti ae ne križajo, njih oči strme v rdeče rože. Kaj se je vendar dogodilo? Strel je počil, pesek je pordečila kri, toda zakaj . . . kako? Še prec urb so bili živi vsi trije, a sedaj jihneao Pijav nič ne morejo razumeti, le čuden strah jih prevzame, da govorijo natiho, kakor bi bili v Cerkvi . . . Sprevod se počasi pomika skozi trg; ..... . .. Prihodnje tedne je Tomaž Jagnje preživel na krovu "Lepe podlasice", zaprt v svojo kabino, kakor nastreljen mrjasec v svojem brlogu. Nikdo ga ni videl, ni moški ni ženska, ni prijatelj ni sovražnik, ne njegovo moštvo, niti zvesti Ludvik Guenole, ki ni od svojega prijatelja in brata cela dva meseca dobil življenjskega znaka. Tudi zunanje vesti niso dospele v kabino, ki je bila kakor zazidana. Tomaž ni izvedel besedice o dvoboju med Lore-danom m Rdečebradcem, |d se je izvršil po fli-bustejski šegi. V tem dvoboju je Loredan pre-strelil Rdečebradca s puško skozi in skozi, ubil ga pa ni, tako lahko je prenesla rogata Rdeče-' bradčeva duša svinec in prah. Sploh prebav-Ijajo ti čudoviti junaški ljudje takšne neužitne stvari kot jeklo, železo, svinec in strelni prah, kakor kdo drugi češplje ali jabolka. Tomaž se ni dvobojeval z nikomur. Niti na misel mu ni prišlo. Živel je kakor divjak, v vedn i skupnosti z Juano, ki jo je prisilil v isto samotarenje. Zares tudi ona ves ta čas ni videla živega bitja razen Tomaža in treh avojih mulatskih suženj. Pa tudi od teh ji je nekega dne eno Tomaž v jezi ubil in ji nikakor ni hotel kupiti nove, češ, dve takšni zvodnici že zadostujeta, tretja je povsem nepotrebna. Vseh teh osem tednov je "Lepa podlasica" ostala zasidrana pri Kravjem otoku in ni niti enkrat razvila svojih jader za lov ali boj. Ludvik je neprestano molil za dušni blagor vseh prizadetih, ni pa prav vedel, pri čem da je. Ali naj se veseli nad to tišino, ki je tako različna od krvavih napadov proŠlih mesecev, «t|i pu naj se tembolj trese pred neznanskim, kar bo še prinesla bodočnost! Kajti od šmarnega Tomaževega samotarjenje utegne priti najhujše. To je Ludvik vedel: Nekega dne se bo Tomaž pojavil, in takrat bo še mnogo straš-nejši, ko je kdaj bil, in še večji krvolok. Zares se je vse tako zgodilo, kakor se je Ludvik bal. Nekoga septemberskega dne — če nisi pogledal v koledar, nisi razločeval januarskega od septemberskega ali majakega — kajti v Zapadni Indiji je celo leto enako brez oblakov in toplo — nekega večera se torej moštvo baš zabava na svoj navadni način z igro in popivanjem, ko ae naenkrat , in za vae nepričakovano oglaai gospodovalni kapitanov glaa, ki se mu doslej še nikdo ni upal nikdar upreti. V hipni in akoraj blazni naglici zapove Tomaž takojšen odhod. Sidro se je takoj vzdignilo, jadra se napno, rajne se povežejo. Fregata odrine. Tri dni pozneje zadenejo na trijambor-ako jadernlco, ki je prihajala iz Cartagene in bila namenjena za Evropo. Bilo je v bližini sipin, imenovanih Las Dolce Leguas. "Lepa podlasica" je takoj napadls in zavzela svoj plen in Tomaž je laatnoročno pomoril vseh petnajst mož posadke samo za to, ker je eden njih ob začetku sprožil svojo pištolo. (Daljo prihodnjič.) v tiskarsko obrt Tlaka vabila aa veeeUoo la škode, vtalinlce. tunik knjige, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatska alovakem, češkem, angleškem Jealku la drugih ■ " ■. f p rv ■ 'i'« «v:/\i>v i.Urno^ r > VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN8TVO S.N.PJ„ DA TMKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiska Cono smerno. linijsko delo prvs vat S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELEFON ROCKWELL 4M4 Tam so dobo na šel Jo tudi vsa usimena pojasnila CmCAOO. ILL. HAT ton Al lAfttr