.CJorioa* izhaja vsaki torck insoboto.iAko pade na ta dneva praznik, dan poprej. Dredništvo Be nahaja v „NarodniiTiBkarni*, ulica VetUirini St. 9, k»mor je naslavljati pisma. Nefrankirana piHma se in' sprcjcmajo, onako so ne uvažujojo piBma birz podpisa. Bokoptai dopisov se lie vračajo. TBLBFON it. 20L «burira* Mane na leto 10 K, za pel leta b K. /a četrt leta 2 50. Upr&vniitvo se nahaja v „Narodn! Tiskarni" Jlica Vetturini it. 9. se plačuje odčveterostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Pimamezne Itevilk* jtanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 40. V Gorici, v soboto dne 2i. maja 1913. Leto XIV. Ekspoze ministra Slürgkha. Zadiiji lorck jc xladala med politic- niiiii kiogi na iHinaju in drugodi vclika napelost. \ sc iu nestrpno prieakoxalo. kaj bo poxci'al grof Snirgkh, naš mini- ster-ski [-.i edseduik, o doinači, še boli pa o zinianji politiki. Prvi del gnvora se peča / deželni- 11 ii in itnrodiiostuiini spnri, drugi pa / /iiiiaii.iiiiii razincraini. L'rxo polox'ieo i'1 poxedal unit Stiirgkli i/ svniega, dru- ga pa ic IJerchtoldovo dclo. I'raxza- prav sino n.iiholj radoxedno cakali dm ge polovice. a stvar jc imela /x lak-n v /aOctku piccej slabili strani. Te i/ia- ve in poiasiiila hi bil moral podaii Berclitold sain, potcm hi imele pr;u : ucinck, a gospod zunatiji minister ie stvar take» urcdil, da bo on govoril šclc \ delegaciiali. ko bo ta naša zimauia a- iera ze skiüii pozabljena. In tako tndi Stiirgkliove i/.jave niso napravik1 p<>- sebnega iitisa. ^knm nič xeč ko! na- vadna casnikai ska ;.t.ročila. V celoti je grot Siiirgkh vclik npii- mis:. ki vidi poxsod \sc najbolišc. S tem da je razxil Se ciikrat v.mi historiio čcško-nemška xprasanja in pa n:• ul>.- vejsih ri'vinsko-poliskili praskaiij. p-'i se tega optiini/nia ni dokazal. Nam k-o zdi precej neopraxijen in stxari sc ikitii vidijo boii zaniotaiic in boli rcsiic km »ill riŠL' ekspozc. Sieer na drugi strain so stnrgklioxc besede xendar \ saj in» '- lino upanic. da bo naš drzax ni xo/i- Cek /a ^ilo še tckrl po stari i/vo/eni ^e-.^ti. I'o ^c pra\'i. inašilo sr bo šc dal.ic P'(» stari ua\ adi. po sian inrtmli. ki '\. Slovanc ni bila nikoli n^odna .Cc dru- KC^a lie. ic upati \cndar. da s^ i\-;i \sa.i percCv fiiiančno \¦prasvinic \' tern zascdaii.in, da sc tako da dc/clain /o|v.ir nekoliko dr/avnili pris|>c\ ko\\ (ilede zimanic politikc ni Siiir^kh podal iz svo.icvia iiič, ampak on ic Ir pripravil pot iniiiistru hcrclitoldu. No- ve^a tc i/.iavc niso princsic niti za en las, ka.iti vse to in |)ra\zapra\ sc dosii vcč \ctno ze iz raznili Iisto\- in poroči1. Marsikaj jc bilo tcdai trcba picvidno zamolCati. Tu slisimo zo|)ct trazo, di nioranio biti mi \cdno pripravliciii pn- jcti za orozji' in varovati s\'oie intcr.1- se. Potcm /c obrablicnc besede, nai imaio s^alkaii balkanski narodi itd. Mvala hoj^a. status c|iio jc čisto i/^iml. I'aljc pride na vrsto Albaniia. nicn.i \'ažnosto in naiiicn, kar žc \ se da\nc vemn. Nikier nie unxc^a, nic zanimi- w^:\. Iz wscjfa sc vidi. kako se je po- triidil Hcrclitold prirediti čedno in ,^lad- ko izia\'o.kiznekatenir.i stavkinekoliko trapira poslusalca. a \- ozadiu ni niC\ Pricakovaü snu> res več. Oetiidi s-j pravi. da jc to scle začctck in pride v dele^aciiah :^lavna heseda na dan. A sedai ic stvar vemlar bolj aktualna, se- dai se zaninia. scdai hi se liapravila ctekr. pozneie sc bo hrzkone nialokdo brijral vee za podobnc iziave. Kai sum mi dosegli z znaninii veli- kanskimi stroški, o teni ne izvemo nič, kaj bo z naso trgovino. kaj z našini pro- metorn na Balkann. o tem se ne Rovori nikjer. In «ospodarska plat te afcrc jc vendar za nas trikrat bolj važna kM ves albanski sunder. Kaj nani pomajra- jo lepe besede in lepo stilizirane izjavc raznih diplomatov, ako nioranio plaCati celo miljardo zato, da ne sinemo več trkrovati na Balkanu. Kakor zuano, h1 je |/o\'darialo '.;•.¦ krat, da sc vlada boii !,• političnc d^L¦ bate \' parlaiiiciitu, posebno radi Slo- \ anow Sieer smo bili zc naprci uxcr- icni. da ic to nesiiiisel, ker uckorcktno- '¦¦ti \' '.em oziru ni bilo pri^akoxaii. k bcsctli se je oijlasil dr. Koro.šc;. ki ic p:"il)il deist\o. da je šel :^o^|iod nii- üi-tcr Oisto tilio iniiiio lirxaskc^a viira- s-mja. ki ic \eudar za ec!o iiionartiiin nla \a/no. Ax'strijska nionarliija in:.: na \--ak iiaeinsvojetežišec na jn^u iiiiu- !4os|o\ ansko \prasaiije je \elikansk1. politienc \aznosii za ves naš politic,!! ustroi. Zato je že zadnji Jas, pravi '^ro- x'ornik, da sc zdrnžiio .!u^os|o\ ani dr ¦ /a\ nopravno v okxiriii avstriiskc mo- n.irliijc in da ^c /e eiikrat odpravi po- ^iibni diializein. To \ prasanic ic scdai \ domaei politiki eno najboli |>crcčili in Ic «judiio ic. da sL- u-;i vlada lako trdo- \ratno o^iblir. Saj \endar nc bodemo nidi \ di'iiKtci [xilitiki tavali tako ncsi- ciirno koi \- zinianii! I >r. Krainar ic raz\ ijal misli. ki sri Lahih bo- do vendar bižkonc marsikaj in kina.ln /Me-1 no slišati o kaki bratovšCini mcJ teina dwnia kultiirninia narodoina. kakor ^o to kulturo pokazali na obeli stiancli ze razni do^odki, Sieer navse zadnie tudi to nas mal.) bri's'a. s kom se bratijo naši priir.orski iialijani. a xendar je žalosino, da so \\ liudjc tako za^lepljeui. da xidijo x- Ncm- .11 pornoetiika. Sexeda jim bo nciuski Milil poma^al. doklcr bo šio za nic^o\ zep, a dnitfaee ne. Naraxnost poutičeu poraz pa po- niciiia z»i Lalic. da se kolikor toliko \c- zcjo na Ijudi. ki so miei v dc/.cli. na- SMotno |ut d\ i^aio in uoriio proti mii"'.- liubniin doinačim Sloveneein. Labi in mi -1110 bili na I'nniorskein žc dax no. pre- den se je Nemeem kaj sanialo o tei de- zeli. Mistorieno in zcmljcpisno smo na- xez.ani kolikor toliko eden na driitfetfa in xendar Italiani ne raziunejo i^-arx* pa- itictne politjkc. MeMo da bi sliaiali lepo mirno z nami. mesto da bi oni imeli sxoje, mi s\ojc. -cdai podpira'o mdirck- iiiii iieinško prodiranjc proti jugu. Mi so Uišk: politicm krojii ^ 1 epi. da nc vidijo. kako pola^onui prodira nein • ški živelj ob Adriii in lepeila due b((d > Lalii dobili imenitno breo, da jib bo bo- lelo do mozga. Ncinei so \- tcm oziru veliki politiki. jcudi ni \>e res. kar trobijo. Xendar kaže dobro taktieno potezo izjava. da ncmški x'olik'1 /ato \ olijo z Labi, kcr s(> proii slaxi^iraniii trž;;škcga mesta. ker x'idno x Slovanih veliko nevarnost za ITst. S tem so seveda takoi pridobili \ s;i laska srea. kcr I.ah je ves srečcn v sxoi; neinnnosti. ako dobi zaxcznika proti Sloxanoin. seveda ni nemska ost "brnieiia samo proti Slovanom. ampak 'avno tako proti Lahom. Zavratno i'i iiinavsko jib bodo skušali udusiti s svn- .io ":ibeznii\'ostio. ako ne bo ŠMo dm- ' naslfjx licne^a dcžel- ne^a zakona od Jf>. fchr. 1*>1^ St. 11. dež. zak. o posrcdoxalmh uradih. ki ie, bil pred kratkim potrien. »ilede tega zakona sein lahko. z ozirom na ze do sedai poxedano. jako kratek. \ uvodu navaia ta zakon. da te- nielii na zakonib od 21. septcnibra 1S69 St. l.^i 1 in od 27. icbr. 19n" St. rV drž. zak. Radi tega sc mi je zdelo unicstn ), da sem naiprej razpraxljal o načelnih določbah tcb dx'eh tctnelinih zakonov. Sedaj ie vsakomur iasno. zakaj sta ta zakona x u\odnib besedah našega dc- želnega zakona naxedena. vsak pazliivi eitateli doscdanje raprave pozna ob cnem pa tudi že načelue določbe naši- kra v govoru stoječega zakona. kajti saj so enake oniin temeljnih zakonov iz 1. WiM odnosno 1(^)7, iz katerih so dobe- scdno posuetc. Posebno xelia to glede dolojb. zadex ajočih delokrog (pristoj- iiosp posredo\"alnih uradov. Radi tega sc rni zdi nepotrebno, d:i bi sedai ze na\edene določbc šc enkrat ponavljal in nienda gospoda eitatelji te- ga tudi ne pričakujeio. Omeiil sc bodem tcdaj na razino- trivanje Ie onili dveh določb nacelnega ponicna. ki sta se v naš zakon na 11 0- v o sproiele. \- katerih se ob euem zrca- li skrb poslancev. da bi posrcdovalni uradi faktic.no uspesuo delox ali za bla- gor ljudstva, kakor tudi skrb. da bi se olvinam zajameena sainouprava ne utesnila. Najvažnejsa taksna na uspesno de- lovanie posredovalnih uradov se nana- šajoča dolocba. ki bode od našega ljud- stva gotovo z veseljem pozdravljena. se nahaja v ^ 17. novega zakona, ki se glasi: Poravnavne razprave v civilno- pravnih stvareh (?5 11.) se niorejo vršiti samo v osebni nav/očnosti strank. Med tem ko dopuscajo vsi drugi zakoni. da se vrsi poravnavna razpra- va \" e i v i 1 11 o p r a v 11 i h s r v a r e h tudi tedaj. ako se zglase na mesto pri- zadetih strank samo njih p 0 o b 1 a- secnei. zabteva nas zakon. da se morajo stranke ako hoccjo. da se razprava vrsi zglasiti 0 s e b n 0. Za slucai, da bi izvanredno pripe- Ijala kakšna stranka xendar pravnega pomoenika s seboi. bi niorala vsaj na \sak nnei'i rrpeti tozadevno narasle stroske saina. Kar se tiče spravnili poskusov v slucajili razžalenja easti. se je v ^ 29 sprejela tozadevna določba § 2. clena II. zakona iz leta 1907, da sc stranke pri tcj obravnavi ne more jo dati z a s t 0 p a t i p o p 0 0 b 1 a § č e n c i !i. Najrajši bi se bilo navzočnost od- vetnikov pred posredovalnimi ura-li sploh zabranilo. toda tega ni bilo rno- goee storiti. ker ni dopuščal okvirni za- kon iz leta 1869 in bi bila tedaj more- g. Bo m b i g. Potem je 51a nicstna du- hovseiua, senieniški profcsorji, nak.i.r jc sledil stolni kapitelj. Za stuliiim kapi- teljiiüin je sledil Prevzvišeni z Najsve- tejšhn pod krasiiim baldaliinoiu, ob ka- terega strain sta šla dva nioiisivciiorja. Najsvetejše je spreinljalo z golinii sa~ bljami 12 podeastnikov topničarjev, ob strani katerili je korakala dolga vrsta niestuili ogujegascev. Za Najsvetejšiiu je šel vladni zastopnik prebl. g. namest. svetovalec A. R e b e k, nakar so slede- la ženska društva, bratovščine itd. Za lemi so sie v dolgi vrsti dekliee vseh šolskib zavodov v belo oblečeiie, tiosee v rokab sopke cvetlic. Procesija se 'e pomikala po magistrate in gledališki ulici, po .los. Verdijevetn tekališču, p.) Tr/ni in Seineniški ulici pieko Travni- ka in skozi Raštcj \' stolnico. Pri evan- gdjskili oltarjili, ki so bili postavljeni in sieer prvi ob magistrate hisi, drugi na- sproti Ijudskega vrta, tretji uasproti ribicga trga in četrti na 'l'ravniku, je stotnija vojakov oddajala strelnc salve, nakar so zagrmeli topovi na «radii. Najlepši prizor jc bil sevcda na Travni- ku, kjer se je /bralo na tisocc in tisoee Ijudi. Na Travnikn je bil ra/.postavljcn v polni paradi bataljon vojakov 47. peš- polka. Zbral se je tain tudi čaMuiš! i zbor cclc goriške garnizije, katercniu je Pre\ zvišeni podclil blagoslov / Naj- svetejšhn. Častniki so blagoslov spre- jeli kleče in gologlavi. Naj omeni- mo še, da je med procesijo in pri posa- nicznih ollariili krasno prcpeval mo^ki zbor. piiiimczeii s teolo^i tiik. central, senienišča. Ob stranch ulL, kodei se je pomikala procesija, je delalo špa- lir Najsvctejšeinu na tisoec liudi. Rcci ie bil uzorcn. obnašanjc liudstva Icpo. I:opoliidne istega tine ob (>. nri ic bila slovesna procesija sv. R. T. na K )- stanievici ob ogromni udeležbi ljudstva. Torej je vendarle res! Svojcas shim priobčili vest, da ie \'lada udvzela '»;'<>- riškuinu niagistratu izvcdbo de/.elno- zborskib volilev in da ie to delo pove- rik. c. k. okr. glavarstvu. Te.i vesti se ni oporekalo od tiobene strani, ra/.en Ir- žaški "I^iccolo" je priuesel pred časom vest, da goriški magistrat bo kmaiii koncal s predpripravami za dezelno- zborskc volitvc. Sedaj pa razglasa goriško c. kr. okr. glavarstvo. kakor !i- razvidno iz razglasa, katerega priobč;.- ieiiio na dugem niestu, da ic vlada res odvzela izvrsitev dczelnozborskili vo- litev v niestu (lorica goriškernti iiia^i- stratu in jili poverila goriškcinu okraj- ncinu glavarstvu. To brco ie dobil goriški magistrat zaradi tega, ker ie do sedaj volilue imenike tako površuo se- sta\ Ijal, da je bilo reklamacijsko posto- panje skoro neinogoče. Vlada odvzela goriškemu magistratu izvedbo deželnozborskih volitev. - Go- riško c. kr. okrajno glavarstvo razii'la- suje potom lepakov slcdcei oglas: Y sinislu § 27 dcžcluozborskega volilnoy.a reda za Ooriško-Oradišeansko od !2. IX. 1907, st. 32 dež. zak. javlja se, da so imeniki volilccv nicstne občine (lo- rica in siccr toliko za splosni volilni razred kolikor za volilni razred mcst, trgov in industrijalnili krajev razpolo- zeni na tnkajsiijeni c. kr. okr. glavar- stvu (v pritlieju na desno) vsakeinu v pogled za dobo 14. dni, t. j. od 26. niajn do vstcvscga 8. junija t. I., vsaki dan v)d 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne (ob nedeljali Ie od 9. do 12. ure dopoludne). Morebitne reklamacije zoper ime- nike volilcev radi vpisa volilnili nen- pravieencev odnosno radi izpustitve volilnili upravicciicev naj vla^ajo vo- lilci dotične volilne skupinc na tern c. kr. okr. glavarstvu (II. nadstropje, so- ba št. 7) v gori označeni dobi in sicei do poludne 8. junija t. I. Obesila se ie včeraj prcdpoludne v svoji kleti 54-letna krčmarica Eliza .Inch na Tržaški cesti št. 21. Kuj je giialo iiesrcčiiico v smrt. sc ne ve. ßlnuoslovitev novih zvonov. Vče- raj pcpoluduc oh .^. mi je blngoslovii nas pre\v.\isciii kiiezonadškof dr. Fr. |{(»r«ia Sed c j nove zvonovc za Stjak. hlagoslovljeiijc je opravil v Broilijev'i livarni v (iorici na Franc .ložefovem tekali.šCu. Trijc zvonovi, od katerili to- ll ta največji M> centov, so nainenjeni za kuracijsko ccrkev, dva inaiijša pa za |)odnižnico. Odprti lekarni. Od 2n. t .in. do I. junija bodete imcli ponočiio službo Ie- karni: C r i s t o f o I e 11 i-(i I i u b i c Si. Razpis natecaja. Pri iistaiiavliaj(j- čem se dezelneiii zasodu /a pospe.šcva- nje tiijskega proineta se odda mess.» uradnika (tainika). Nataneiiejša jiojasiiila o sluzbenili pogojih se dobijo v uradili de/.elnevia odbora v uradiiiii urali. Prosilci naj \'ložijo s\oie |)ra\ilno opreinljene proštiic na zapisnik de/.e!- ne:sra odbora najkasncje do lö. junija V)\X /dezniška nesreča hi se bila kmaiii dotfodila \ ncdcljo med Plavmi in (iori- co. Na \)YO'ti\ sc je pokvarila tračnica in dopoldanski br/o\ !ak sc jc šc <> pravem casu ustavil. \ sled teu'a so imcli raziii vlaki IK) cuo nro in se več zaniude. Obhodna komisija za resulacijo V'i- pave. Priliodnii letlen in sieer \- sredcK Ccrrtek in pelck sc bo \rsila na podhuri podrobnili načrlu rb Jelein toku \ i|ui- vc na yroriski strani obhodna komisiia. katere ^e b-odo ikiclezili zastnpniki mi- uistei'sh. vi. naiiicstiiistva in de/.elnc^a odbora. V Ročinjii sc ponovi jutri popoludiK wselica taniošiijc^a SI. kat. izobra'-'. (.iruš!\ ii . l^rali bndo iuro ¦l>inic/.'. V Št. Ferjaui ho due 1. junija kon- štantiiio\a vcNCiica. katcro prircdi ¦ S!. kat. izobr. driistvc)-. .Most v Batuiali pri Mulieevi fu/.ini bo kiualu dovrsen. Artiljerijski nianevri. I »lie 27. t. in. prično \- okolici Ajdovščine strelnc vajc trdn.iaxske artilierijc. ki se bodo \ rsile celili šest tedno\. I 'asi se bo strclialo ostro. bodo \ endar dostopnc tudi civi- lisiom. Strokoviii tečaj za mizarje v Bovcu sc je /aključil \' ncdcljo due 1\ majnika \ navzociiosti naiiicstnika de/elnc^a '^lavaria prof. Ivana Merbuc, zastopni- ka okrajnega glavurstva v Tolminu c. kr. okr. š. nadzoinika Andreja Lasij. zastopnika ir^'oxskc-obrtne zbornice Pd. Miiruig, zastopnika obcine /.upaua I.eopolda .lonko. Navzocih je bilo tudi vec staresin, obrtnikov in dnigega ob- cinstva. Pri tcj priliki se ie nain nudilo spoznati vspcli in važnost teiia tccaja. ko sino si o^'lcdali razstavljcnc risbc obiskovalcev tccaja. Na prosiiio lokalnih faktorjev pr:- rcdila je ekspozitura dr/.avue obrtnc sole v Trstu in zavod za pnvpcscvan.ic obrti v (iorici omenjeui teeaj pod ved- stvom strokovnega ucitelja #. losijui iViercina. Tecaj se je pricel 2.\ oktobra 1912. V ta tečaj se je vpisalo 13 obisko- \alce\-iuizarskili inojstrov in poinocni- kov. Zauimauje za ta tecaj od strani o- bi^kovalcev, kakor ie bilo razvidno >z obiskovalne pole, jc s prav malo izjcnui nad \se povoljno in livalevredno. Vsled politicnih viliarjev na Balka- rin moral je učiteli meseea deccmbra \ dejansko službo, od kodcr se jc vrnil šele začetka marca 1913. Ta odsotnos; ucitelja je bila povod, da se ie stexi1-) obiskovalcev znizalo, ker so vsled ue- gotovosti nadaljevanja tečaja odšli v tujino, ostali pa so s torn vecjo vstraj- nostjo in marljivostjo sledili nadaljeva- nju predavanj in pokazali v tem prekra- tko odnierjetiem času vendar nad vse zadovoljivi vspeh. Priporočati hi bilo vodstvu, da od- meri takim tečajem večje število ucn'h ur, pri čcmur naj hi se oziralo na pred- izobrazbo obiskovalcev, kajti Ie tedaj hi se zaiiioglo predelati vso takim teča- jem predpisano snov. V spopolnitev pričete^a dela se prosijo merodajni fak- torji, da se ozirajo na splošno zeljo obi- skovalcev tečaja, ki se zclijo še nadalje strokovno izobraziti. da potrebno vkre- nejo, da se prihodnjo jesen tecaj nada- Ijuje. Kerchtokl v Oradezii. V listih čita- nio, da pride to poletje naš zunanji mi- nister v Uradez. kier ostane z družiao več tedno\. Baic sc ze pripravlia ena vila za ministrovo stanovanie. Pismeni zrelostni izpiti na tukai- šnjem ženskem učiteljišču pricno dne 2. iimiia t. I. Dred dunajsko izpraševalno komi- sijo je napravil 19. maja t. I. Albin M i- k I a v i č, učitclj na \rsncm - Krnu, iz pit za uicšjanskc šole iz skupiiie realü. Radiotelcgraiicna postaja v Trstu. V Trstu so sklenili ustanoviti radiotelc- tfrafsko postaio. ki zaene obratovati /:¦¦ ineseca juliia. Društvo za tujski proinet \ Trstu. Iz poroula za poslovno dobo 1. 1912. posiiciuamo. da jc to društvo imelo oko- li 2n' več prometa kot prej. Samo v botelili in i,rostilnali ie bi\alo okoli |(ir! tisoe tuiefv. pri teni \)u niso \stcti v>i oni, ki so stanovali po privatnih hišali. Za drustvo sc ie delala velika reklama: v ta nanien jc li'o razposlaiiih Sn.iKii; rcklamnih brošur in kakih 3O.(is)si raz- vclednie. hruštvo >c ie v ta uainen \de- ležilo tudi raznili razstav in stopilo \- z\ezo v raznimi drucrinii podobnimi drustvi. Na tujcc je bilo izdanih kakih 3200 ustmenih informaeij. Nnv letalni aparat ic iznasel in iz- delal baie neki Tržačan po iinenn Kubi- eck. Ta no\i letalni stroi. ki ^a je Ku- bieck izdeloval okoli 2 leti. se nekoliko razlocuje od sec'anjih: naibolj ic podo- beii vojaskim enokroxriikoni. ki sc \i- dijo v zraku kor \-e!iki golobi. Ali bo imel ta novi izuni tudi praktieno vred- nost. se bo pokazalo šele pri letaluili p»'- izkusih. Inženerske zbornice /a Fi^nuacijo, !siro, Oorisko in Trst. W u-ncr Ze tiuikr Fiinasa odredbo iniuistcistva za mvik; liela. po kateri sc inian< us-.anov^i inže- ¦ "rske zbornice za ^ '•¦ mcijene de- žcle. Umrlä je 19. t. m. v Trvižu v istri lerezija Bukoxcc. sestra župiiika Fran- eeta Bukovcc, v starosti 72 let. N. r. v m.! Sv. Oče. S\cti Oec papež je sedaj popoliioiua zdrav in je sprejcl vcč kar- dinalov. skofo\ in inozemskih poslan- stev. Poljski umetiiik umrl. \ torek ]¦: \ Lvovu umrl Clan gosposke zbornice in znani poliski slikar vitez pl. Loziuski. Kiinsclmk. moriiec soc. deuiokra- skw?a poslanca Schuhmeierja, ie bil \ torek od dunajskcga porotnc.ua sodisea obsojen na smrt. Odvetniška praksa. .lusiicni odsek poslanske zbornice sc je \- sredo pecal / \prasaujcm glcdc odvetniske praksc. Konecno sc je s 7 proti (•> li'lasoxoui iz- rekel za to. da sc obdrži sedcinletna od- vetniska praksa. (iarnizijskc izpreniembc. Poroea se, da se v jeseni 1913 in spoinladi 1«14 izvrse velika garnizijska preuieseenja. Med druginii se premesti tudi kranjski pespolk st. 17.. ki je žc od leta 1S93. v Celoveu, in siccr pride v (lorico. doma- ci eelovski pespolk pa sc po 20letui od- sotnosti v (iradcu vruc v Celovec na zaj. — Važno za medicince. — Vojaška oblast bo s prihodnjim šolskim letom podelila uekaj stipendije\ dijakom. ki se vpišejo na katerokoli avstrijsko medi- Linsko fakulteto. S podelitvijo teh šti- pendijev je razen triletne službe, kateri se podvržejo ti, ki prostovolino stopijo v vojsko, zvezana služba še nadaljnih štirih let. Stipendij znasa prvo leto 480 K, od prvctfa ri^oroza dalje 720 K in po devetem semestru do konca 1080 K na leto. Prosilci naj se obrnejo do 10. avg. t. 1. na: Militärärztlicbe Applications- schule, Wien, 9. Bezirk, Wühringer-' strasse No. 25. Pridejati inorajo: homo- vinski in krstni list, dalje spričevali dveh zadnjih semestrov na gimnaziji in pa zrelostno spričevalo. Prosilcc se mo- ra tudi obrniti do vojaškega zdravnika. da mu izda spričevalo o vojaški vspo- sobljeiiosti. To spričevalo mora vojašk: zdravnik poMati vojaški oblasti. fiiiaki, ki so napravili zrelostni izpit z odlikj, imaio prednost. Prosilcc naj naznani \seučilišče. kainor naj sc mu rešitev |)rošnie dopošlic. Stoletncia Wagnerjevega rojstva. I >nc 22. maja jc prcteklo >to let kar se je rodil sloveči glasbeni umetnik Ri- har Wagner. V svojih opcrah je zapo- čcl novo glasbeno dobo in proslavil po- sehno nemško in germansko preteklost. (ioriška mestna godba je priredila z ozirom na ta iubilei v petck zvečer v mestnem vrtu koncert, na katerem so bili zastopani razni odlomki iz slavnih W'agnerjevih oper. L'mrl je Wagner 13. fehr. 1. 1883 v Benetkab. Avstrijsko mornariško društvo. Te dni je imelo avstrijsko mornarisko dru- štvo svoj deveti občni zbor. Poročilo pravi. da je število članov v letu V>\2 naraslu za lu.000. — Skupno sre\ilo članov je sedaj okroglo 36.000. ^tevilo podružiiic je tudi poskočilo prav znatno. od 40 na 1 >> 4. Predsednik dru- štva princ Liechtenstein je povdarjal v toplih besedah ponien in potrebo krep- ke in moene mornariee. ako hočemo na Adriji kaj vcljati. Protiduelna zveza jc imela zadnje dni na 1 »unaju vaino pos\'etovanic z ozirom na dvoboi častnikov Zborovski in \\ eiss. Znano ie. da je Weiss padel \- tern dvoboju. Ker se taki slučaji več- krat ponavljajo v armadi. je sklenila li- kra poskrbcti za to. da se predloži ce- sariu in prcstonasledniku tozadevna prošnja. naj se dvoboi odpravi iz av- strijske anuade. Značilno je. da so na tern zborovauju nemski dijaki kazali zo- pet svojo "kulturoo in je bil predsednik prisilien zborovanje predčasno radi »kulturnihu škaudalov zaključiti. Ti v res izobra/eni'. ti nemski študentje! Nemski farbarji se ne dajo miru in si kar ua debelo izinišljujejo raznc po- pirnatc race o Slovanih. Sedaj jim že niso niti Bolgari vec dobri, s katerimi so sc pred par tedni koketirali proti Srbom. (Iraska »Tagespost« prinaša nckov pogovor. v katcrcm pravi neki srhski- "diplomat ¦. da so Bol^ari na- \ adni sleparii. goljufi, kričači itd. Ra- zun tcga so divjaki in krvoloki; pr^d Odrinoin so baje strahovito »divjali«c proti tibogim Turkom itd. Iz takih vi- ro\- crpajo »uceuiu Ncmci vso svojo modrost in še zahtcvaio. da jili sma- tramo za resne politike. Ustavljena preiskava. Citatelii se niorda se spoiuiujajo, da so lani iiovein- bra pobili nemski kulturiiiki v Inomo- stu svojegarojaka, katoliškega štiidenta (iheza. Od takrat se jc vrsila preiskava proti liberaliiemu dijastvu. ki je bilo tisti veeer pri oiicui pretepu. Sedaj jc preiskava ustavljena, ker manjkajo do- kazi za storjeno krivdo. Prodaja rabljenih igralnih kart. Ce- stokiat se dogodi, da prepuste gostilni- Vsem sospodinjam toplo priporočamo KOilMSKO CIKORIJO edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl Izdelek. = v korist obiuejnim slovencem. bitria takšna določba gotovo ovirala sankcijo zakonu. Sicer se pa upa, da bo nc glede ua to naš zakon sprejeta doloeba, ki za- hteva o s e b n ü uavzočnost strank, v zvezi z duljno določbo, danosistro- š k e s v o j e g a tn o r e b i t n e g a p r a v n e g a p o m o č n i k a vednn d o t i č n a stranka s a in a (>J iP. popolnoma zadostovala. da se doseže zaželjeni iiamen in da je odstranjena si- cer morda preteča nevarnost. da bi se naše Ijudstvo, i,z s t r a h u p r e d s t ro- § k i. ne posluževalo onili dobrot, ki jili bodo nudili posredovalni uradi, kakor se žal — dan danes godi glede do- brot, ki bi jili nudile sodiiije, ako bi iie bilo dotieno pravdno postopanie zdru- ženo s tolikimi stroški, da se človek o- pravičeno boji ugotavljati svojc še ta- ko ocividne pravice, ker so nspehi. vsled neprimerno velikih stroskov obi- čajno vsaj ie navidezni in le ilnzorič- nega pomena. (Op. stavca: in sedaj se nainerava odvetnikom ba.ie še povišati tarite!) I »ruga taka določba se nahaja v jj 1.. ki doloea. da ima sta- rešinstvo pravico sklepati o tein. se ima li ustanoviti posredovalni urad za vse po zakonu določene posle. ali pa se ima ustanoviti le z omcjeno oblastjo, da bo sklepal samo poravnave v civilno pra- vnili zadevali odnosno, da bo le posku- ševal sprave o prestopkih radi razža- lenja easti, v L 2. ki pridržuje starešin- stvom pravico, da si izvolijo izmed on- čarov zaupnike v posredovo'ni urad. (ilede u s t a n o v i t v e posredo- valnih u.radov z manjšim ali večiini d..- lokrogm, prepušča tedaj zakon o b č i- n a m (starešinstvom) popolno pro- stost in tudi za slučaj, d a b i p o s r c- d o v a 1 n i u r a d n e odg o v a r i a 1 nani stavlienim zahtevani, se ]e v L S med drugim določilo. da sme namest- ništvo. sporazunino z deželnini odbo- rorn, samo iz posebnih razlo- gov in lc izjemno ter provi- z o r i e n o, omejiti pristojnost dotične- ga posredovalnega urada. Peželni zbor je v soglasju z juridi- čnim odsekom skrbel, da se ohranijo to- zadevne pravice občin kolikor mogoee brez utesnitve in je črtal vsled tega pr- votno besedilo §a 8 načrta. glasom k..- jega bi bilo namestništvo sporazumno z deželnim odborom imelo v gotovih slučaiih brtiz druzega pravico o in e j it i p r i s t o j n o s t p o s r e d o v a I n i h u r a d o v. Deželni zbor se je držal gesla a u- t o n o m i j a o b č i n n a j o s t a n e k o I i k o r m o g o C e n e d o t a k n i e- na in tndi ^dežeiiii odbor se ni pridržal pri tej priliki posebnili tozadevnih pra- vic. v nasprotju z zakonom za Kranjsko dezelo, kjer ie to nagnenje (so 1, o) boli izraženo. (Daije priii.) Zaključek obrlno-nada- Ijevalne sole v Gorici. iKcilUC.) Stopimo v dvorano, kjer so izpo- stavljeni izdelki naše mladine. Po m:~ zah se je vrstila kniižica pri kniizici. Ogledali smo si zvezke pripravljainega tečaja. Cudili snio se uzorni, Cedni pi- savi. Opaziii snio res prelep napredck naj si bode v lepopisju. računstvu in spisju. Vidi se pač, kaj stori železna vo- lja učiteljeva in vstrajna pridnost učeii- cev. Prvi razred je imel razpostavljen1; računske zvezke in spisne vaje. Prugi razred pa spisne vaje in obrtno račun- stvo, knjigovodstvo, kalkulacijska pra- vila in praktične vzglede z rnenicami, faktnre, cenike i. t. d. Z veseljetn smo opazovali napredek v spisju. Kakor snio videli, je bila knjižica učencem letos le pristranska stvar. Opaziii smo, da pi- šejo učenci vse na za to nalašč tiskane blänkete, kar je seveda silnega poniena. Ne sanio to, da se vadijo učenci praktič- nega spisovanja, je važno, večjega po- mena je to, da si te uzorce ohranijo in spretninjajo kasneje v življenju in iili prepisujejo, prikrajajo po potrebi. 1st > je omeniti pri kujigovodstvu. Opaziii snio vse knjige, ki jili rabinio pri cuot- lein knjigovodstvu. Posebuo kalkula- cijska pravila in na podlagi teii sestav- jeni uzorci so nas razveselili. lstotako so se spisovali ceniki, fakture, note, o- ferte in menice. Ceduost in ličnost iz- delkov je bila hvalna. Tu so bile razobešene po stenali tu- di risbe 1. raz. Reei inoranio, da nisnu prieakovali tolikega uspeha. Posebno prehod iz prostoroenega risanja na stro- kovno risanje je bil tako razvrseen, da sc je viclelo, da ne dela gojencein nika- kiii težav. i;'osebno v sestavljanju barv sc opaža gotov okus, ki niece jasuo luč na uspebe, ko vendar ueenci sami koin- binirajo barve. \ ideli snio najpriiui- tivnejše prostoroenc in geometrijskc risbe do naitežjili koiubiniranih ris'). Res lep uspeh! Stopivsi v 11. oddelek razstave smo kar obstali. \ ideli snio tako, da je peak v rokab strokovnjaka. P'osebno to j. povzdignilo utis razstave, da srno inieii priliko gledati v isti dvorani po stolieah rastavljene res uzorne in čedne risbe pripravuice. Tu smo videli tisti kou- trast, kaj so znali gojenci kot zaeetni- ki. kaj znajo sedaj kot absolviraiii obrt- ni ueenci. \idcli snio najlažje in najti.- žje. zaeetek in konee. Risbe 1!. razr. so res izborne. lzvr- sene so po natanenosti nacrtovanja, pe- rorisja na podlagi raeuna, tako bi rekjl, da vse »stiinau do pieiee - a je pri tem prepuščeno okusu, glede kombiniranja barv. glede nebistvenih delov stavb, ki jo lepšajo in napravljajo okusno. N'kii se, da niso ueenci sanio obrtniki, sluti se nekaka težnja po saniostojnoMi. ž!di se cloveku, ko opazuje te strogo stro- kovne risbe. da prekipeva iz njih nekak umetniški vzduh, ki risbo kot tako po- vzdigne. I'udi enake risbe so ncliotc različne ' ter kažejo nekako individual- nost posameznih gojencev, in ravno to naj vzgaia obrtna sola. -¦- Moderna sola druži risanje z opa- zovanjem, prostim kopiraniem in spje- minjanjeni dimenzij po potrebi. \ ideli smo risbe, kate^e so izdelo- vali inladi gojenci po naraviuh modelib, kakor kovaške izdeike. lažje in tezje de- le strojev, sesalk i. t. d. To je dokaz uspeha, kajti ueenei vidiio, opazujej« . mislijo in samostojno tišejo. Take risbu snio videli in jili pozdraviii z xes^ljem. Vemo tudi, da so nekateri tiskarji rezali pod vodstvom proi. Ovaiza razne kli- šeje. Taka bodi obrtna sola, ki nudi vse a ne nekaj! I )a je vodstvo sole \' izbornih ro- kah nam priča razstava. Tudi predsed- ništvu te sole inoranio biti iivalezni 7a ta užitek, saj vidiino, da isto ne štedi nc z denarjem ne z spodbujanjem. Sanio nekaj smo pogrešali, samo nekaj nam je zbudilo trpko nevoljo. Pri- cakoyali smo nase tnojstre, naše narod- nc moze, ki vendar vedu kot obrtniki, kaj je obrtna sola, in kje je naša moč. Spomnil sem se Cehov, Nenieev in Italiianov in srani me je bilo. Dopisi. Rihemberk. Cebeiarska podruzniea piiredi v nedelio div l^. t. m.-ob <\ uri pop. predavanje o čebduieji \- čebclinj- ku g. preds. Frana Vidmar na železni- ški postaii Rihemberk. K zanimi\-emu predavanju so uljudno vabljeni vsi po- družnični člani in priiatelji čehelarstva. Odbor. Polifični preglel Državni zbor. \' torkovi se ji poslanske zl-orni- ee je podal ministerski predsednik izja- vo o zunanje-politč. položaju, ki ne po- ve prav nič novega in je bila le na splo- šno sestavljena. 0 naši zunanji politiki se bodo obširneje in temeljiteje bavile delegacije v iesetii, ako se do takrat ne pozabijo in odpuste grclii naše zunanje politike. \ debati o niinistrovih izvajanjih se e pritožil dr. Korosee, da se grot Stiirgkli in pra\- nie dotaknil jugoslo- vanskega problema, ki je postal ravno sled dogodkov zadnjih šest mescev na jugu jako pereee viirasanje. Na koncu svojega go\ora je obsodil dualizem ter se potegoval za federalizem. Ciovorili so še drugi govorniki, nakar je bila seja /akljiiCcna. Y sredo je posl. Stanek napada! na- se k(>nzule na Halkanu, ki so šami Nem- ci in Ma/ari, ki baje razliC'ne naroduo- sti lnij^kajo drugo proti drugi in so zato krajuo nei)riljublicui. Prito/.eval se je, da igra nri odpuscanju rezer\'istov pro- tekcija veliko ulogo. Pr. Adler, socialist, je prav ostro r.apadai vlado zaradi oinalo\'a/evanja •arlamenta. .lugoslovansko vprašanjc je za Avstrijo zunanjepolitičuo vprasan.ie in veudar se ga ni dotaknil minisierski predsednik niti / euo besedico. drof Stiirgkb je parlaiueutu glede zr.iernosii in modrosti postavil za zgled Anglijo, jaz pa vprasani, ali se iki, da' i\ak a\ - strijski ministerski predseduik prime ja- ti z angleskim? l-'-'otcm je govornik ki iti- ziral delovanje literarnega u:\Uu /una- njega ininisterstva. (iovorili so nato še nekateri |;o- slanci. \ ceraj se ie uadaljevala debata o proraamskem pro\ izoriju in o a\stri.i- s i /uiianji politiki. Prihodnja seja \' jiondc-liek ob -;. •:ri popoludne. Hrvatskc-siovo--?5ki k!ub. \ torek se ie lirvatsko-slovenski !:!ub /a per konsiitinral. Za načelnika j-1 iz\oljcn dr. ^usteršič. za podnačelnike dr. Korosee, Pulibn' in Spincic. za za- pisuikarja dr. Sesardie in dr. .lankovie. Cuvaj pojde v pokoj? \ dunajskih poliricnili krogih se za- trjuie. da je prosil kraljevi komisar za lirx'asko Cuvaj za svoio upokojitew \ zaü.icb.ski'i poüiicnili krogili se ta vest sicer se ne potrjuje. a javlja se. da bo za- pustil Cuvajev namestnik, baron Unke!- liäuser. svoje niesto ter da pojde v Bo- suo kot ;¦ aniestnik dezelnega sefa. Se:tr»nek trc-i vladarjev v Berolinu. Ruski ^::r Nikolaj in angleški kral.i Jurii \. sta bila prisotna pri poroki elli- ne heere nemškega cesarja z euiin cla- iioin rodbine Cumberland. Kljub razniiii zatrdilom, da so ti obiski vladarjev iz- kljueno pri\ratnega znaeaja, se venda'* more iiolagati veliko vazuost temu sni- denju teb treh \elikih \iadaric\'. Španski kralj pride na Dunaj. Kakor poroeajo listi se potrjuje vest, da pride španski kralj Alfonz na Punaj, kjer bo obiskal naš^ga cesarja. Obisk bo čisto zasebnega znaeaja in ne bo imel politieno nobene vaznosti. Atbanija zopet v ospredju. Albans!¦-¦': vprašanje je pri zadnii poslaniški kcr.ierenci v Loiidoiui zopet stopilo bolj v ospredje, toda iz stališea ve.^silniii skupin se da sklepati, da ne vlada nied tripieentento in trozvezo ni- kako sporazumljenje glede rešitve tega v|)rasanja. Tripleententa zahteva nam- ree, da se za sedaj reši viirasanje Alb:i- uije le provizorično. Petinitivna rešitev tega vprasanja pa naj bi sledila še-le, ko bodo velesilc popolnonia proueile in uredile albanski upravni Statut. Naspro- ti tej zahtevi pa stojite Avstrija in Ita- Iija na stališeu, da bi se Albanija takoj detinitivo uredila in da se izvoli alban- ski vladar. Temu predlogu se pa tiipclunteii- ta odločno ii|)ira. Kakor se čuje nainera- vate Avstrija in Italiia v prihodnji |)o- slaniški reuniji v pondeljek ponovit svoje zalite\e. V dunajskih politienih krogih pa se zatrjuje, da bodete Avstrij: in Italija postopali samostojno ter oku- pirali Albanijo, ako se v kratkem easu ne pride do definitivnega s|)orazinna v sniislu avstro-italijanskega predloga. Omeniti inoranio, da so to le dunajske grožnje, ki se bodo izvršile ravno tako kot vse dosedanje, kajti vsakemu je zua- na ne\'arnost takega poeetja. Velike koncesije Bolgarov Srbiji. Iz Sotije se |n>roea, da je Holgarija )ripravljena odsto|)iti Srbiji Skoplje, vtnnauovo in Tetovo, in sicer pod po- j:ojetn, da zapusti Srbija Hitolj, Olirido ii Trilep. Mlrovna pogajanja. Mirovna pogajanja se po poroeilili i;: Loudona ugodno razviiajo. V zaeetku so lioteli poslaniki velesil odkloniti vse pcminjevalne predloge glede mirovne |H)godbe, toda v zadnjem easu so posla- niki opustili to misel in pridejo v pre- tres tudi želje Srbov in (irkov. (ilavna zasluga gre baje tu Rusiji, ki se je trn- dila. da je pridobila Polgarijo za terito- rialuc kompenzacijc Srboni. Rusiji je le- žeče ua tem, da ue ne pride nied liolga- rijo in Srbijo do kake vojne. ki bi bila obema državania le v škodo. Mir se sklene v torek. "Lokal-Anzeiger» liravi, da so ve- ici'oslauiki \' Londouu z uiirovnini de- iom tako napredovali, da sc bo predbo- dui mir podpisal že v torek. Ltiija nied Srbijo in Crnogoro. Belgrajski listi se \r zadnjem easu obsirno bavijo z vprašanjem ernogor- sko-srbske iniije, ki jo je oniislil C-rno- gorski tiiiaiični minister Prljcvic. Mi- nister Prljevič je izjavil, da se vrše že živalina tozadevna pogajanja, ki so se z izgubo Skadra za Crnogoro lc pospesi- Ia. \ dogledneni časn sc \- Belgradu pri- čakujejo že pozitivui rezultati. V Skadru. PoNcliuiki meduarodiiili čet v Ska- dvu so izdali iiroklainacijo, v kateri na- znajajo. da sc ustanovi obcinski svet, obstoječ iz 0 lnobainedancev in 6 kristjanov. Ta svet bo oskrboval občin- ske zadeve. \' Skadru bo na vladala ruednarodiia kouiisija iz častuikov med- naroduega brodovja toliko easa. dokler se ne uastaviio v Skadru redue oblasii. Obeinstvo sepozixija, dasepokori \ scm odredbam, v nasprotneni slučaju se bo- do velesile poslu/.ilc \'ojuega prava. H- rožje nositi je v Skadru in v okolici preiiovedano. Darovi Z a "Š o I s k i P o ni" je došlo našcmi! u|)ravnistvo: Pruzina \'ičič \' (lorici daruje niesto \cnca 'ia grob i)okojneniu bratu in stricu č. g. ridvardu Štrckcliu in K za ^Šoiski I :r;m«. in in K za "Sloveusko sirotiseex. Domače In razne vesli. Odlikovanje. (icneralni advokat pri kasacijskem kot najvisjem sodišču, naš kraski rojak g. Ivan Ok re tie je bil. od cesarja odlikovan z vitežkim kriz- cem Leopoldovega reda. Poroka. Panes sc ie poročil v pr- vaški župni cerkvi g. Ivan V o v k, c. kr. \.idniCni učitelj v (iorici z g.cno (irozdauo Budiiiovo iz Zalo.sc pri Pornbergu. Bilo sreeno! Procesija sv. R. Telesa v (iorici se ie zvršila veličastno ob najlepšem vrc- inenii. V čet'-tek zjutraj ob 7. uri je biia \- stolnici sl()\'esna sv. masa, katere so y<: lidele/iili zastopniki raznib oblasti. Stolnica je bila slavnostno odeta. Kvna- lu po sv. maši se je prieela iz stolniec pomikati prc^eesija po praznieiio odetih ulicah. Ulice, po katerih je sla proce- sija so bile z niaji okrašene. Krasno cvetic ie viselo raz oken mnogili liiš, zastave so vilirale in preproge so kin- čale zunanjost poslopij. Pred Najsvetej- siui, katerega je nosil nas prevzvišeui knezonadskof dr. Frančišek Borgia S e- dej so korakali v dolgi, uepregledni vrsti ueenci vseli solskih zavodov, ra- zua društva z zastavami, bratovščinc, politieni uradniki, finančui, davčni in poštui uradniki, profesorji itd., uakar ste slcdili godbi mestna in vojaska. ki stf. svirali inedpotoma. Za godbama je ko- rakal oddelek vojakov, naakr so šli u- smiljeui bratje, za njimi mestni zupan čarji in kavarnarji svojiin stalnim so- .stoni na njili prošnjo žc rabljene itfr.il- ne karte bodisi brezplačno, bodisi proti uali odškodniui. S tein dejanjem pa /.;)- krivi po iiaziranju finančnili organo\ ti- sti, kdor podari ali proda igralne karte. ne da hi bile opreniljene s kolekom. piv- stopek zakona o iviralnili kariah v siui- slu $ l.\ 1. odst. (zakon / due 15. aprila 1n(>1). Proti nekemu kavarnarju v Cer- iunicah je bila \ ioženu po tinaučtieiu organu o\ adba. da je skozi 2 leti prc- pustil svojim stalnini vrostom hrez- p I a č n o (!) /a njihovo doiuaco vpo- ratio letno po dim rabljenih kart, no - di te^a preMopka uui je bila predpisana od c. kr. urada /a odinerienje pristojbin v Černovicah kolkovna gioba v znesku -!".5o<>. K. Proti teinu vloženi rekurz je bil v vseli instaneah odbit. Tudi u- pravno sodišče je zavrnilo pritožbo in ie izreklo, da je predpisana denarna glo- ba per 4O.5UII K v zakonu utenieliena. Iziemoma je potein znižulo tinančno nii- nisterstvo vsled tnilostne prosnie globo na 10»iti K.Ker liuioRi vrostilničarii in ka- varnarii ne vedo za ta drakonična za- konitiP doloeila. jili na to posebei opo- zarjamo in iim svetujeino previdnost. Popravljanje Habsburskeua gradu. Znano je. da stoii še dandanes zidovie starega Habsburškega gradu v Svioi. Marsikaj je že razpadlo. kajti grad k bil sezidan 1. HUH Zidovje je po večini jako rnočno in do 2 metra debelo, stolp pa je visok 24 nietrov. \' zadnjem času iinaio na tein jjradu svoje slaviiosti raz- na strelska društva in zato bodo sedaj grad temeljito popravili in predclali. da se bo ohranil še dalje. Y ta nanien ie podaril naš cesar dva grba, Habsbur- škega in avstrijskega. da tako tudi on okrasi stanovanje svojib slavnih prade- dov. — Poostritev nedeljskega počitka v Berolinu. Nacelnik berolinske policiie pi. Jagov je izdal naredbo, po kateri se doloeila o nedeljskem počitku zelo po- ostrijo. Olede zasebnih stanovanj se v naredbi ukazuje nied drugim to-le: Ob nedeljah in praznikih so prepovedann vsa dela, ki jih javno občinstvo lahko opazuje, dalje vsa sum in nemir pov- zročujoča dela v hišah in delavnicah. v kolikor moreio zunanje praznovanje nedeli in praznikov motiti. \' gostilnah ie prepovedano med glavno službo bo- žio: kegljati. biljarclirati. igra na karte. vsaka godba in vse zabave. ki so zdru- žene s šumom. Med .službo božjo so prepovedani sploh vsi koncerti. gled i- lišene predstave in godbene produkciie. Gospodarsko. Velika množina lesa je na prodaj v Bosni. Ueželna vlada bosanska na- znanja, da bo v kratkem potom dražbe na prodaj okoli 1,670.000 kubičnih me- trov jelovega lesa in okoli 400.000 mp bukovine. Ponudbe. ki se moraio glasi- ti na celo ninožino. je treba vposlati du 5. julija 1913 tic bosansko vlado v Sara- jevu. Seveda se bodo tu vdeležile dra- žbe Ie naivečie firme.ker znaša že pred- pisani vadii 27.000 kron. ki jih ie treba vložiti ob cnem s ponudbo. Kužne bolezni na Primorskem. l- radno so objavljcni sledeei okraii kot oku/eni: Kuga na parkliih in gobeu v Pekaiiih in v holini. v inestu 1'rst. Snu- kavo.st \ .lelšanah. (larje v I'orecu in Jelsanah. Steklina \ ^enipetrii pri - nci. v Katiiaiiaru in \ l.o\rani. Svini- ska kiiga sk(HH) po celi lstri. Ro/.apila Ipseno) \- (labrjah pri (loriei. v iiore- skein. pulsketn in voloskein okraju. Na sosedniein Kranjskem divja svinjska kuga še vedno v postoniskem okraju. Zaka] peša ovčjereja na ßovskem? iKouee.) 1 »a pa ne bode nikdo napak razii- mel. naglasaui. da velja inoje ra/.iuišlje- \ anje o kozah satno eisto planinski po- krajini. bo\ skenni okraju. kjer je koz;; vx\ nekdaj dotna .kjer obstojeee raziue- re ne dopusčajo, da bi se tako povzdig- nila go\edoreja ali tako zboljsala ii1 razsirila ovejereja. da bi liudstvo lahk'^ plansarilo brez koza in se takt) ohrauilo na domaci zemlji. Na Bovskem je ko/a. dasi gozdom skodljiva. vendar Ijudstvu p r e t e ž n o k o r i s t n a in wuogii.i celo p o t r e b n a. Prugod na Cioriškeni ne bodem nikier zagovarjal svobodi-e paše koza. a na Hovškeni jo za^ovar- jam s prepričanjein in za uekatere kni- je, kakor za Log. Trento, Soeo. Cezs< - ski Log celo z vnemo: ker menini. da je -- če se stvar presodi iz človeskega staušča. vendar bolj opraviceno, da se stavi nekoliko gozda v nevamost o- slabenia. nego da se s prestrogiiu izva- janiem vladnih naredb. kakoršne obse- ga razglas primorske guberniie z dne 13. julija 1S44 št. 7507. zatira ona pri- Ijubljeua donuiea žival. koia malo sta- ue, a daja siromaku naipotrebnejso im naizdravejšo hrano. Koza. pravijo Netn- ci. je krava siromakov; štiri mleene k(-- ze uadotnešeajo srednje dobro kravo. a skromne sn tako. da jih lahko preživi vsak siromak. Zato je nujno želeti. da se ustanovi kozam na Bovškem z ozi- rom na izietnne gospodarske razmere te pokraiine nekak ^niodus vivendi'', da se lahko ohranijo na tistih planiiiah. na katerih so sc nekdaj pasle ovee in koze skupaj in je ravno ta skupnost zaiam- čevala zadostno mnozino in p^sebno dobroto planšarskih pridelkov. Divja koza je tudi na naših gorah doma: ona živi in se brani na enak na- ein. kakor y.W\ in se brani na prostem domaea koza. Tudi njej diši jelovo in drugo mladje in kadar ne dobi driig^ hrane. gloda drevesni lub in zlasti no zimi. kadar so gorski grebeni i:i planin- ske police zasute z debelo snežno plast- io. spuščajo se cela krdela v nižje lege in delajo prav to. kar dela domaea ko- za. kadar se prikrade v mejo. A divin koza stoji pod varstvom zakona: Samo v to opravieeni lovci it. smeio prega- njati. pa le v gotovib dobah in po zako- nih ustanovlienih pogojih. Zakon o var- stvu divjačine skrbi za to. da se divja koza ohrani in množi veliki g o- s p o d i v z a b a v o. In pomislite dobro. da divja koza 1 ne nudi nobenih takib koristi, radi ka- i terih bi zaslužila toliko milosti, toliko prizanašanja, kolikor jej naklanja za- kon. Niti meso njeno ni tako slastna je- dača. da bi se za nie Bog ve kako pe- hala gospoda, preprosto liudstvo pa še manj: zimska koža sluzi ustroiena in obrobljeua gospodi za preprogo; ua- hrbtuo dolgo dlako. \ eopiče povezano. uosiio lovei /a klobukom in z ro/.iei si dieijo svoje sobe in i^redsobe. l'o ie ntenda vse, kar iiuaum oi\ divje ko/e. docini uaiu domaea koza daja obilo do- brega, zdravega mleka za hrauo. kozii- če za slastno peeeukiv, svoje meso /a teeuo hrauo preprosteuui Ijudstvu, ko- žo za rokaviee in najtiuejšo obutev itd. Največ velja pa to. da si plauiuee i/kuni za vse to lepih noveev in s tein olajsa /ivljeuje. Zato ni uikakor opraviee- no. da zakou seiti divjo, a zatira doiua- co kozo. Toda predalee nie je zapeljal:1. jadrna koza. Žalostno je, da se na Bov- skem od leta do leta krči število ovac | in da se opusea planina za plauiuo. ker j to pomenja uazadovanje obubožanje. Ce je vladi in tiasim ljudskim zastopom kai na teiu, kakor iiiu mora biti, da sc zboljsajo gospodarske razmere nasih planincev in da se stalno /aiezi njiliovo izseljevanje na Nemsko in v Amerikc«. iiai skrbe za to, da se v smislu novega zakona zboljsajo niihove planiue in da sc pobla/.ijo one naredbe, ki vreiajo prosto paso koza. k o I i k o r j t b j e s p I o h in o g o c c p o b 1 a /. i t i, ne da bi se s tern v preveliko nevamost po- stavile obstojeee gozdne kulture. Ce se to zgodi. potem se tudi oveie reja pomakue zopet na prejsnjo stoni- Dr. lust Boiar zdravnik v Gopici, ulica Treh Kraljev 9 tirdinira öd 10: ii 11. in öd 2. lo 3. we. ujo in se gotovo se vise povzdigne in '' ujo vred se zopet o/.ivi in ojaei |)lan- šarstvo na Hovškeiu. p.. Kl. Priporoča se, pod novini vodstvoi». na novo tireieni hotel »Pri Zlateiu Je- lemi . 7(edek prlloznostnl nakup. Kadi preselitve se iz proste roke proda skoro nova hlša z (> sta- novalnimi sobami. G mernikov njive, sena se dobi 40—50 cent. 7 oralov gozda pod u^odnimi po- goji do konca junija. Natančna pojasnila se dobe Anton Jamar. Roh. Bela (iorenjsko. Proda ali v najem se da po ugodnih po^ojih hotel -čnia prst" v Hudijužni tik že- lezniske postaje. Pojasnila daje Delniska pivovarna v Laskcm tryu na >tajerskem. Prvo primorsho evtorizironn stovbeno in hamnosesho podjetjE Alojzij Tavčar ——= v Dutovljah okraj Sežana ^^______= zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vo d- njake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumcntalna dela Cene zmerne. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste. ki so najtrpežnejši in naj boljši bodisi za na. | vadno rabo ali za clirke \ Šivalni strojiOri(»iii;il „Victoria" so naipraktičncjši /..i vsako hiso. lsti služijo za vsakovrstno ši- vanjc in stikanje (vezonje). Stroj tesic brt'zsurnno in je jako trpe- žen. 1'uške, sainokresc, slamo- reznic <> in vse v to stioko spa- dajočc prt-ciinetc se tiubi j)O to- varniški ceni pn Urdki Kerševani i Culi, G O R I C A Stolnl trg št. L Jiiiianski kreditna banka" phnn f Gorid Centrala Ljubljana, podružnice : Celje, Celovec. Sarajevo. Spül Trst. 'ixlniika glavfiica K 8,ooo.ooo. Vloge na knjizic-e po 43!40i0. v tekocem raounu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut. | Borzna naročila. i Proniese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih panirjev. | ¦*¦- tskont menic ¦¦-¦^= ! — St a v be n i kred i t i. — ¦ Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. lzdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežic.)