in obrtnik bodo narodu vodnik 1 RvkofM MG M PTfr t*]*. — P ta 6* la t*a M « Ljid>l]*iti. — UrMt-■iltil la ■pr.rm Js • LjuM]«nl * KlMmiH atM H. T. — T«M«m Mrtlf. M. IUHL — RliM art »*4t*J III »llalll m. m. m. Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke*. Leto X. - ........... ■—■ Štev. 52. ******* LjuiiijaM, 26. decembra 1928. in ponosa I Kristjani na oko. — Boj za krah. — Naš glavni Steber. — Kdo j pravi gospod: »Gospoda« aii kmet? — Ponos je glavna stvar. Ljubljanski šaljivci so že zdavnaj po-gruntali za Ljubljano posebne vrste politični barometer. Ta barometer je znani hotel »Union«, kjer se navadno shaja ljubljanski klerikalni glavni štab. Seveda prihaja v te prostore tudi mnogo drugih, neklerikalnih ljudi, ampak kljub temu velja »Union« kot sedež k.erikalnega generalštaba. Z ozirom na to okolnost so torej ljubljanski šaljivci uganili, da se da vsaka politična izprememba prerokovati po tem, če začno v »Union« kar čez noč prihajati ljudje, ki jih »Union« nikdar ne vidi, dokler je na vladi dr. Žerjav, pojavijo se pa takoj, če se zdi, da bodo prišli na površje klerikalci... Ker pa že govorimo o političnem barometru, naj omenimo še enega, kajpak brez garancije za njegovo točnost. Pravijo, da hodijo ljubljanski klerikalni veljaki ob nedeljah k maši k frančiškanom ob 11. uri. Tudi pri tej maši se baje pojavljajo vselej, kedar je klerikalna vlada na vidiku »neznani« ljudje, in zlobni jeziki trdijo, da se ti neznanci ne drenjajo v cerkev zaradi maše, ampak zato, da bi jih videli klerikalci, češ, če nas bodo videli v cerkvi, bodo vendar verjeli, da smo tudi mi »klerikalci« in nas ne bodo preganjali, ampak nam bodo naklonili še kakšno dobro službo... Korajžnih ljudi, kakor smo jih pravkar omenili, pa nima samo Ljubljana. Tudi Nemci poznajo to vrsto ciganov in jim pravijo »Ge-3chaftspolitiker« in »Geschaftschristen« — po naše bi jim rekli »kšeftarski politikoni« in »kšeftarski kristjani« ali pa »kristjani na oko«. Na kmetih pa, kjer ljudje besed ne izbirajo preveč, bi jim rekli »lumpje«. Bolezen »kristjanstva na oko« je pri nas mnogo bolj razširjena kakor bi si kdo na prvi pogled mislil. Vzrok te bolezni pa je splošno znana naša revščina. Boj za vsakdanji kruh je pri nas težak in službo se težko dobi. Službe in kruh pa deli v največji meri vlada. Kdor ima v rokah vladno moč, drži tudi v vsaki roki kos kruha in zato ni nič čudnega, če se siromašni — včasih tudi leni — ljudje drenjajo tja, kjer je kruh! Zaradi ljubega vsakdanjega kruha pa menjavajo seveda tudi svoje politično prepričanje, če so ga sploh imeli. Jasno je, da taki ljudje za organizirane politične'stranke niso nič vredni. »Vrednost« takih ljudi smo čutili tudi mi. Ko je bil Radič na vladi, se vrata naših voditeljev in našega strankinega tajništva kar niso mogla zapreti. Odkar smo pa v opoziciji, je mir. Sedaj se pa že včasih zopet odpirajo. To se pravi, da znani tiči zopet nekaj vohajo ... Naš glavni steber. Pri vseh neprijetnostih in težavah političnega boja nam je pa $og le dal to srečo, da nam ni treba računati na zgoraj cmenjene ptice-selivke, ampak imamo mnogo trdnejše in solidnejše jedro, ki drži našo politično organizacijo pokonci. To jedro je naš ne; odvisen kmet! Večinoma reven kmet, ampak neodvisen kmet! Razlika med našimi šolanimi ljudmi (inteligenco) in med kmeti je glede poliiične neodvisnosti silno velika, posebno velika še glede onih šolanih ljudi, ki so navezani na ja\ ne službe. Večina naših šolanih ljudi izhaja iz revnih rodbin, navadno kmečkih. Ko ti, večinoma revni, fantje končajo svoje šole, ne morejo začeti navadno nič »na svojec, ampak si morajo poiskati kakšne službe: kot sodniki, profesorji, zdravniki itd. Te službe smatrajo zlasti ljudje po deželi še dandanes kot nekaj silno dobrega, ker ne pomislijo in no vedo, da med službo in službo ni nobene bistveno razlike! Resnica pa je ta, da je vsa':, kdor služi, vse svoje življenje odvisen hlapec, čeprav ima magari petkrat na dan svež ovratnik in čeprav ima boljšo hrano kot kmet. Gospodar nad »službami« pa je večinoma javna oblast (država, dežela itd.) in kakor se mora pokoriti kmečkemu gospodarju kmečki hlapec, prav tako se mora pokoriti državi ali deželi »gosposko« oblečeni hlapec! Upamo, da se sedaj šaljivo pripovedovanje o novih gostih v hotelu »Union« v Ljubljani ne bo zdelo več šaljivo, ampak da bo marsikdo sedaj razumel vso silno duševno žaloigro, ki jo trpi in jo tudi mora trpeti večina naših šolanih ljudi, ker mora »služiti«! Kruh, ki ga jedo šolani ljudje v javnih službah, je sicer bel, ampak je posebno v današnjih razmerah lahko silno grenak. Drugače je s kmeti. Kmet ima res, vsaj večinoma samo skromno hišo. Tudi obleka njegova navadno ni »štofasta«, ker še za »cajg« komaj skupaj spravi. Tudi zemlje naš kmet navadno nima preveč. Toda to, kar ima, in če je tega še tako malo — to je njegovo! Z njegovih par klafter zemlje ga ne more nihče drugi pregnati kot upnik, javna oblast pa nikdar, dokler izpolnjuje svoje obveznosti napram državi. Zemlja rodi brez razlike, ali so na vladi »liberalci« ali pa »klerikalci«. Zato ima kmet vedno svoj živež, včasih več, včasih manj, ampak njegov je tako, da mu ga nihče ne more vzeti! Zato pa se kmetu tudi nikdar ni treba brigati, ali so na vladi »liberalci« ali »klerikalci«, vsaj tako zelo ne brigati, kakor se mora brigati šolani gospod-uradnik, ker ima z vlado ali pa brez nje svoj živež in s tem tudi svoje življenje zagotovljeno, česar lepo oblečeni »gospod« nima vedno! Kmet si torej lahko brez ozira na večje ali manjše svoje premoženje ustvarja svoje politično mnenje in prepričanje kakor si ga hoče, popolnoma po svoji volji! Večina »gospode« tega ne more, ker »gospoda« služi, kmet pa ne služi. Te silne razlike med službujočo »gospodo« in neodvisnimi kmeti se pa naši kmetje žalibog še mnogo premalo zavedajo. Na deželi vidimo le še prepogosto, kako silno se kmetje »gospode« boje! Boje se pa kmetje gospode popolnoma brez vzroka. Kmet, ki se zaveda svoje veljave, se nikogar ne boji in se mu tudi ni treba nikogar bati! Kaj naj n. pr. okrajni glavar kmetu, če živi po postavah? Kaj mu naj župnik ali pa sodnik ali kdorkoli? Prav nič mu ne more!! In če nastopa »gospoda« v še tako pisanih, uniformah, in če si pri-šije na obleke magari za celo štacuno zlatih trakov in plehastih knofov in rdečih in plavih in zelenih pert, vendar ves ta navidezni blesk in sijaj ne more spraviti s sveta resnice, da »gospoda« služi, kmet pa ne! Resnica je torej taka, da gospoda ni nobena gospoda, dokler mora služiti, ampak prava gospoda so le tisti ljudje, ki na svojem sami ustvarjajo, med temi pa je v prvi vrsti kmet! Več ponosa in samozavesti. Zgornjih vrstic pa nismo napisali z namenom, da bi kmetje šolane ljudi zaničevali ali prezirali, čeprav služijo. To bi šlo predaleč. Tudi šolani ljudje opravljajo v človeški družbi važna dela in kakor so kmetom potrebni kmečki posli, tako potrebuje tudi človeška družba šolane ljudi za razne službe. Kakor je hlapec na kmetih tudi vsega spoštovanja vreden, že zato, ker je človek, tako tudi šolani ljudje. Pač pa morajo kmetje in sploh neodvisni ljudje enkrat vedeti in se tega zavedati, da so tudi oni ljudje, pa ne samo ljudje, ampak tudi resnični gospodje, katerim »šolana gospoda« prav nič ne more! Če se bodo naši kmetje enkrat začeli tega resničnega stanja zavedati, potem ne bomo več videli sramote, kako ubogi in nevedni kmetič ponižno vrti v roki svoj oguljeni klobuček pred »kanclijskim gospodom« in tudi če bo prišel v farovž, ne bo več krivil svojega trudnega hrbta kakor laški »fovč«, ampak bo govoril in občeval tudi s šolanimi ljudmi kot enak z enakimi in kot človek z ljudmi, ker se bo zavedal, da je on pravi gospod. Zato pravimo kmetom: Zavrzite enkrat SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM BRALCEM KMETSKEGA LISTA UREDNIŠTVO UPRAVA £ od sebe tisto prokleto ponižnost in tisti bedasti strah pred »gospodo«! Zavedajte se, da večina »gospode« služi in sicer bridko in težko služi, kmetje pa ste res pravi in neodvisni gospodje! Ponos naše stranke! Naša Slovenska kmečka stranka je ponosna na to, da šteje v svojih vrstah največ zavednih in ponosnih kmetov. Niso to samo premožni ali celo bogati kmetje — tudi siromaki so vmes, teh je pravzaprav največ. Toda tudi siromak je lahko zaveden in ponosen, če se zaveda svoje neodvisnosti in svoje pravice. Ponos je namreč vse nekaj druzega kakor tista prazna baharija, ki je je žalibog tudi v naši deželi precej. Ponos je nekaj lepega, nekaj možatega in krasi svobodnega moža, baharija pa je prazna slama. Ponos imajo lahko samo ljudje, ki se čutijo svobodne in neodvisne in taki ljudje se nikdar nikomur ne priklanjajo in nikogar ne prosijo za kakšne milosti, ampak hočejo samo svojo pravieo in zahtevajo to, kar jim gre! Takih ljudi stoji v naših vrstah že nekaj stotin in nekaj tisoč, toda to je še mnogo premalo! Ponovne volitve pa so dokazale, da število ponosnih mož med nami stalno raste. Stalno raste število mož, ki ne priznavajo več nobene komande, ne farovške in ne posvetne, ampak ki hočejo sami gospodovati, ker so oni sami resnični gospodje in nihče drugi! In naš cilj in naš ideal je, da postane cela kmečka Slovenija ponosna, ponosna pa zato, ker noče priznavati nobene gofposke komande več, pač pa hoče biti pripravljena, da z vsemi ostalimi sodeluje kot enakopraven med enakopravnimi. Mi bomo delali z vso silo in močjo, da ta svoj kulturni cilj čimprej dosežemo. Zato pa mi z vso odločnostjo obsojamo tisti način »ljubezni do kmeta«, ki ga vidimo žalibog še dandanes med nami vse preveč, in ki gre za tem, da se kmete slepi in lovi z raznimi podporami in z raznimi strahovi in s pritiskom od zgoraj za take politične cilje ene stranke (ali pa več strank), katerim je glavni namen gospodstvo nad kmeti, ne pa gospodstvo kmetov nad drugimi. V tem oziru čaka naše pristaše še silno mnogo dela! Mi vidimo pač vsi na svoje oči, kako se gospoda trudi, da bi obdržala kmete še naprej na svoji vrvici in da bi kmet še zanaprej ostal poslušna in pokorna živina v gosposkih rokah kot je bil in kot je žalibog večinoma še dandanes. To pa mora nehati — kmet ne sme ostati več političen hlapec gosposkih hlapcev, ampak mora postati na svoji zemlji svoj gospod, kar v resnici tudi je, samo da se tega še večinoma ne zaveda. Če se bodo pa kmetje enkrat tega zavedali, kar smo zapisali zgoraj, se ne bodo več brez potrebe priklanjali »gospodi,« ki sploh ni gospoda, in ne bodo več prosjačili za podpore itd. okoli gospode, ampak si bodo svoj kruh rezali sami in si sami med seboj delili svoj davčni denar. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zaroda KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI registrovana zadruga t neomejeno zaveze Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun brez odpovedi po 6%, proti šesttedenski odpovedi po 7% in proti trimesečni odpovedi po 8%. Stanje vlog Din 20,000.000-—. Jamstvo za vm vloge presega večkratno vred nest vlog. Še ena podrta laž. Nobena stvar tako ne ovira napredka v političnem življenju, kakor bajke, tradicionalne laži in predsodki. Pride nekdo od bogvekod, pa jo izusti in zapiše, prijetna je očem in ušesom in samoljubju, pa čeprav je neresnična, da se da otipati, narod jo verjame, sprejme in zida na njo kot na golo resnico. Ena takih grdih in ostudnih laži je, da smo mi bogata in premožna država. Res je, da imamo od prirode pogoje, da bi to moglo biti nekoč morda resnično, danes pa smo še daleč od tega in spadamo med najrevnejše zemlje na svetu. Isto velja za takozvano ravnopravnost, enakost ali bratstvo, kakor nekateri, ki jim je to dobičkanosno, radi tako izmišljotino imenujejo. In koliko truda in napora velja vsakega posameznika, predno tako škodljivo izmišljotino razbije v naši javnosti. Ena takih usodepolnih laži v našem javnem življenju je tudi bajka, da je Slovenija industrijska pokrajina. Koliko polen se je metalo pod noge zlasti s to krilatico naši stranki. »Kaj pa hočete vendar, saj skoro vsi v Sloveniji živimo le od industrije!?« — so nam ugovarjali po shodih in časopisih. In ta laž je šla tudi v Beograd. Kadar smo zaradi prevelike obdavčenosti ugovarjali, kadar smo kazali na našo revščino, vselej so nam zabrusili v obraz: »Pa vi imate vendar največ industrije v naši državi!« Tak nam je bil odgovor v Beogradu. Ali najbolj žalostno je to, da je med nami, v naši sredi, vse polno ljudij, ki poznajo koga, ki izdela nekaj škatljic biksa ali kaj podobnega in sam zadovoljno vzdihuje: »Da, da, mi imamo industrijo!« — Za lansko leto je Slovenija plačala delavskega davka 12 milijonov dinarjev, Srbija pa samo 2 milijona. Ob tej grozni in slepcu očevidni krivici so brž zavpili: »Pa vi v Sloveniji imate vendar vso industrijo!« — In ponižni Slovenci so brž prikimali: »Da, da, industrijo imamo!« Statistika pa je dokozala, da je bilo v Srbiji obdavčenih 146.000 delavcev, v Sloveniji pa samo 88.000 in vendar taka krivična razdelitev! Zdaj pa je generalni tajnik centrale industrijskih korporacij g. dr. Cvetko Gregorič sestavil statistiko industrijskih podjetij, in kaj čitamo? V vsej državi je industrijskih podjetij: 4041, od tega odpade na Slovenijo, piši in beri, vsega 431 podjetij, torej komaj 10% ali eno dese.ino. V Srbiji pa je 756, v Vojvodini 751, v Hrvatski in Slavoniji 1356, v Bosni 478 in v Dalmaciji 269 industrijskih podjetij. In vendar je Slovenija plačala delavskega davka 12 milijonov, Srbija dva milijona. K skupni vsoti pa je Slovenija plačala več kot tretjino, dasi ima komaj desetino podjetij. Ali bomo še zanaprej s ponosom vpili, da živimo največ od industrije in se pustili na podlagi te laži tako kruto odirati? ( In če poleg tega, da ima Slovenija tako ogromno škodo vsled te laži, pogledamo stvar še s splošno kmetskega stališča, vidimo, da je med 12 milijoni kmeti v naši državi samo 4041 industrijskih podjetij, ki imajo absoluten upliv na našo gospodarsko politiko. Zaradi nekoliko pivovarnarjev je zavarovano naše pivo s 6 in pol dinarji uvozne carine pri litru. Gospod Bajloni si je dobro postlal. Kilogram sladkorja je zavarovan s petimi dinarji uvozne carine. In kako še le drugi proizvodi! Zato smo izgubili avstrijski trg za našo živino in prašiče ter vino. In zato nismo dobili češkega trga, nego smo ostali brez trgovinske pogodbe. In tako nam gre na vseh koncih in krajih! Kako dolgo bo kmetsko ljudstvo še tako brezbrižno, da bo pustilo vajeti v javnih poslih drugim ljudem, mesto da samo odloča, vodi in gospodari?! Najnovejša podrta laž, da je Slovenija največja industrijska pokrajina, naj podre tudi druge laži, da bo vsem pogled jasen in siguren, če ne hlapčevanja in izmogavanja ne bo ne konca in kraja. Ivan Pucelj. Zakaj pa ravno „Kmelski Ust"? Navada je, da ravno za Božič in za Novo leto začne grmeti po celi deželi. Grme pa razni gromovniki najbolj proti našemu »Kmetskemu listu«. Grmi na prižnicah, grmi na shodih, grmi v farovžih, grmi v gostilnah in po kmečkih hišah, vsepovsod grmi proti nam! To grmenje je za nas jako dobro znamenje. Dokazuje nam namreč dvoje: Prvič, da pišemo in pripovedujemo kmetom resnico, in drugič, da se nas pokvarjena gospoda vseh vrst boji. Nas oboje samo veseli in radosti, kajti ravno grmenje pokvarjene gospode nam pravi, da smo na pravi poti. Star pregovor pravi, da resnica oči kolje! Mi se trudimo ,in se bomo še trudili, da povemo kmetom resnico o vsem, tudi o kmetih .samih, če je treba, da se kakšna napaka iz naših vrst odpravi. Ravno to naše prizadevanje pa silno bode v oči tisto gospodo, ki hoče kmete obvladati z lažjo, da bi še naprej lahko kmete komandirala in jih izkoriščala za svoje namene. Tega pa mi ne damo in ne bomo dali! Nam n. pr. za nobeno ceno ne gre v glavo, zakaj bi ravno župnik ali kaplan komandiral celo faro tudi v posvetnih zadevah. Ali mar zato, ker zna par latinskih in grških besed? Mi poznamo ljudi, ki znajo tudi nekaj tujih besed (navadno jih zna vsak »boljši« natakar), pa so zaradi tega vseeno neumni kot noč! Prav tisto velja tudi o drugih šolanih ljudeh. Če zna na primer zdravnik »pravilno« odrezati komu nogo, kaj mora zato tudi najboljše vedeti, kje naj teče kakšna železnica?! To velja tudi za druge stroke človeškega znanja. Vse take stvari pa mi kmetom javno pripovedujemo, mi kmete učimo in jim pripovedujemo, naj se ne dajo od gospode farbati in vleči za nos, kakor so se dali in se še dajo dandanes, ampak naj gledajo, da se sami usposobijo za komandiranje nad samimi seboj! Te in podobne naše besede pa gospodo vseh vrst silno bolijo in pečejo in zato in prav samo zato vpijejo in gonijo proti nam! To je seveda čisto naravno, ker tako zabita in zapita vsa pokvarjena gospoda le ni, da bi hvalila nas, ki smo njeni najhujši nasprotniki! Za prave in zavedne kmete pa mora biti ravno grmenje pokvarjene gospode proti nam najboljši dokaz, da je samo naš »Kmetski list« pravi, resnični in nesebični kmečki prijatelj, ki se pokvarjene gospode prav nič ne boji! Bal se je bo pa toliko manj in napisal bo resnice toliko več, kolikor bolj ga bodo kmetje naročali in podpiTali. Mi sicer vemo, da je danes težko za denar, mislimo pa, da si par jajc že marsikdo lahko utrga, ki danes še ni naš naročnik. Kjer je dobra volja, gre vse! Prijatelji in tovariši kmetje! Napnite ravno sedaj za Novo leto vse sile, da se bo naš list, ki je pravzaprav vaš list, čim bolj razvil! To pa se more le, če dobi kar največ naročnikov! Pojdite torej od hiše do hiše m zbirajte in nabirajte in pošljite naslove na naše upravništvo i' Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Poprimite krepko za delo in šlo bo, ker mora iti! MJNMMVMHBHaMBBiflhMMMA , ><.<1^11,1 .nmo .^iMi—iti DOPISI Prekmurje. Baubau iz Kleklovih novin. Novine pišejo delo dr. Korošca, da vsi že dnes označujejo, kak velko miroliibno i državotvorno delo je on včino. Pišejo, da so dem. i radičevci sami j Pregnali parlament tak daleč, da je prišlo r*o tistih nesrečnih strelov. Ar so ne mogli '"riti v vlado, so šteli za vsakšo ceno ni-kai takš;ga naoravit, naj bi svet vido, da b^ez njij nemre biti poštene vlade. Račun toga nepoštenega dela so plačali s svojim življenjem trije pošteni poslanci, tisti pa, šteri je t-a;več kriv bio, se je v tistom hipi lepo pod klop potegno. I v tom najboljše razburkanom času je ^obo v^o v svoje roke dr. Korošec. I kakšo herbijo ;e dobo? Prazne kase, velke duge 1 Teme'e ništernih dem. i radičevskih poslancev šteri so ve^ko čobo napravili i začnoli da nedo bogali vlado, ne plačevali da-"e tak dugo, dukeč ne dobijo sami vlado v -oke. T resan. Tej ludje so odšli iz parlamenta ; ro T-ačunaM zvun niega delati. Pred leti jim "p 'fHi novedau Radič, da njim ne trbe dače '""a+i i da je prišla eksekucija, da nesu pla- Fadič pa mesto, da bi je brano, pa je na Angleško. D-. Korošec pa na vse to delo dem. i ra-"vvica mirno pravi: Že gratajo pametni. Što " ^ de1ftn "emire. ga zapremo. Državo smo si ~~F d-1i vsi i r6d i mer mora biti i je potreben -"m vsem posebno pa kmetskemu ljudstvu. — D". Maček, voditel Hrvaške stranke po Fadrevoi smrti, je na ponudbo dr. Korošca, pcvei ka šče i se da Hrvatom, naj bo samo mer v državi od govor o. da zdaj že nikaj več re tno?oče očiniti. Tak kah deca. V istini, najvekša revo1 a je to, da je vodita eden Slo-wnec Maeek i Srb Prebičevič, domačih vodite1 jev pa nema jo. Tako »Novine« pišejo. To se vidi kako hinavsko i zavito čejo ne še Prekmurce gg. okoli novin oči brisat i n?m mesec o vodi kazat. Češ da so radičevci krivi, da je Puniša Račič strelau na te poštene poslance, kak zdaj pravijo, šterili nega več, prije pa so bili nepošteni, brezvirci, nori, posebno kak so šteli pripoznat Radiča za nenormalnega. i to par dni pred umorom odnosno s^e^anjem. Kakor pišejo, da so šteli dem. i radičevci priti v vlado za vsako ceno, da naj bi svet videl, da brez njih nemre biti poštene v1?de. Ve pa je to tak istina, da brez dem. i radičevcev nemre biti poštene vlade i to se :e ^okazalo že 20. junija i je video celi svet. N; še zadosti »Novinam« i gg. okoli »Novin«, da so trije dali življenje za svoj narod, oni bi biH radi. da bi še ednoga štrtiga, šteri se je v tistem kipi kak se je strelalo potegnil pod kloo. To se vidi kako so v parlamentu pazili pos^nci S. L. S. šteri se je skriu pod klop i za šteri ga jim je bil brščas žao, da ga ni troiil strel Puniša Račica i to je bil menda Pucelj aH pa Prebičevič ali pa oba. Pišejo da je dr. Korošec dobo vlado v najbolje razburkanem času, da so prazne kase itd. Mi jih pa vprašamo kdo pa je bil pred Korošcem v vladi odnosno kdo je vladau i gospodarili celih 10 let? Kdo je meo celi čas v rokah finančno ministerstvo i druga boljša ministrstva ali ne Beograjski cinearji? Naj reče g. dr. Korošec njegovim zaveznikom kam so dali denar, da so prazne kase ter pravi, da so slabo zadoženo gospodarstvo sprejeli. Ker pa se on boji svojih zaveznikov da bi jih vprašal za gospodarstvo si tega ne upa, ker z^a da mu pokažejo vrata. Hajdi napol je! On si misli bolje je biti tiho pa naprej služit, saj ne gre iz mojega žepa, saj se pa moj narod "ame zauna; pa naj plača in plačuje, da pro-radem itak, akoravno grem v opozicijo, in če grem v opozicijo, še poprej propadem. Ako pa sem v vladi, pa vsaj ta čas nekaj zaslužim vsaj do obračuna naroda do prihodnjih volitev. Pišejo, da je Radič pravo da naj ne plačajo davka, ve pa to nije nikaj hudega učino. Pa Štefan Radič ni reko, da ne smejo plačat davka, pač pa je reko kolko plačajo. Srbi tolko i mi i to bi bilo pravično. Dr. Korošec pravi, da bodo Hrvatje gratali pametni pa i tudi bodo Slovenci gratali pametni kakor Hrvati. Pravi da državo smo si zgradili vsi i r6d i mer je potreben nam vsem, posebno pa kmečke-mi ludstvi. Kdo pa je bolje miren i pošten kakor ravno kmetski narod i tudi voditelji kmetskega naroda so edini ki so pošteni, edino oni so v službi kmetskega naroda. Da je Štefan Radič zahteval pravico, da se davki izenačijo, da Srbi ravno toliko plačajo davka kakor prečani, revizijo ustavo, da ni hotel bit h^pec cincarije, da ni hotel trobit v njihov rok. kakor je g. Korošec, da ni hotel podpisat posojilo, katerega bi potem mogel njegov narod plačat s težkimi žuli in katero posojilo bi Beograjska cincarija uporabila za svoje namene in mi prečani pa bi ga samo plačevali. Za-'0 še ni bil vzrok da se mora Radiča in druge ostreijat, kakor pišejo vsi klerikalni listi. *'o,ein ako se naorimer v eni občini protestira, 'a eden ali večina odbornikov niso za kakšen Predlog se tiste ki so proti in ki hočejo, da se pošteno dela. enostavno postreli. Da pa H. S. S. nema svojega voditelja to je pa tudi istina. saj so ga pa ustrelili. Da pa je dr. Maček Slovenec, Prebičevič pa Srb, Pucelj pa mesar, to pač nima nikaj v sebi, to je ra res decinsko. To je ravno kunšt, da Pucelj kot mesar pa upa djat v žakelj deset do-Horov sv. pisma in se tudi ne sramuje svojega "oklica. Pa pravi dr. Korošec, da je dr. Maček Večinski in ravno nasprotno, saj niti ne upa v Zagreb in zato pa ie poslal kanonira za vel-vi?a župana. Ali trebaio bo še dosti kanonira v Zagreb poslat predno bodo njega ščitili in 108'ušaM. Prekmurci ra, ne dajte se več farbat od ^Novin« in ako že štejete »Novine«. štejte iih ~>a tudi dm?e liste! Posebno štejte »Kmetski ,5st.«, kateri je naiboijši za kmetski stan. Lahko se prepričate, da on nič ne laže in da nikaj ne zaviia ter ne živi od laži. Tudi *a Jist je kristjanski. nima nobenega farizeja traven, ampak same idealne može. »Novine« pa še le tudi štejte pa premir-iate jih z drugimi listi in potem boste videli in se prepričali, da v resnici lažejo, tako, da iih niti ne boste več šteli, se vam bodo uga-bile. »Novine« pišejo v štev. 51 z dne 16. decembra 1P28, da drugi liste pošiljajo brezplačno, kar pa ni istina. Da pa oni pošiljajo »Novine« nekaterim brezplačno in to še celo so poseli enemu gospodu čast. kaplani, ki jim ie rekel, mejte si vi vaše lažnive novine te iim ie nazaj poslal, pa jih ne maram, pa či mi jih tudi brezplačno pošljite, zatoh ker lažejo. »Novine» vam tudi prepovedujejo, da drugih listov ne smete šteti in to zato, ker se bojijo, da bi vi preveč znali i to takše stvari, štere vi ne bi smeli znat, kajti če bi vi culi obe plati zvona, bi se vi kraj vračali od njih, bi jim ne bili več verni in oni se tega ranš bojijo, da bi se narod SLS izneviro. Prekmurski kmet. Beltinci. Ker sem bil že dvakrat zaporedoma napaden v »Novinah« od nekega obre-kovalca, ki razume politiko ravno toliko kakor zajec na boben in kakor tudi o davkih. Pravi, da jaz lažem po demokratskih novinah, da so davki večji in da je kriv to dr. Korošec i tak naprej. Piše tudi, či je občina navrgla visoke davke, kak preje nikdar ne, da ie te to vlada kriva, to se pravi dr. Korošec. Da pa temu obrekovalcu lahko dokažem, naj si vzame v roke »Slovenca« z dne 13. t. m., kateri prinaša in sam priznava, da so uradniki in de^vci plačali letos za 1C9 odstotkov več državnih davkov (brez občinskih doklad) Je bilo glasovitih v starih časih. Danes obstoji samo eno čudo, zalo pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je in de^vci sami pa 1-19 odsto+kov več kakor lani. Da bo to znal, naj drugič bolje pogleda »S1 ovenča« in da bo imel še bolj jasno sliko, naj pogleda »Jutro« od 15. t. m., štev. 293. na drugi strani. Da je zemljiški davek večji, kakor tudi hišni davek, davek na kresila itd. in to še brez občinskih doklad, pa kmetski davkoplačevalci sami najbolje znajo. Da bi pa jaz moral pred kom molčati zato, ker sem iz drugega kraja in ker se mi res tako dobro godi v naši Jugoslaviji, kier vlada hegemonija (ker se že ta podlež tako nesramno izrazi), pa nikoli in nikoli ne, ker to znajo samo SLS tak doma i tudi v Beogradu v parlamenti. Hrvati pa, ki so kričali in ne samo molčali in kimali in se potegovali za narodne pravice, so jih pa začeli streljat. Klerikalci pa rečejo, da so si sami krivi. To v toliko, da bodo znali čitatelji in pristaši kmetskega pokreta se ravnat in presojat delo naših največjih škodljivcev ideje kmetskega pokreta. Fran Rešek. Sromlje. Zakaj so časopisi? Časopisi so zato, da ljudem poročajo o raznih dogodkih in novicah. 'Kmetski list je poročal o krstu nekega deteta popolnoma resnično in bolj skrajšano, kakor se je dogodilo. Nič ni bilo zvito v listu. — Mehikanska nuna se je, kakor slišimo po radiju, javila v Sromlje, da je nedolžna. — Kar naš Kmetski list poroča, je popolnoma prikladno za podeželskega človeka, zato ga bomo po vseh močeh priporočali in razširjali. Posebno pa še zato, ker tudi eselesarji radi segajo po njem. Frankolovo. Tudi pri nas se je pričelo energično delo za ustanovitev kmečke mladinske organizacije. Res končno je potrebno, da se naša kmečka misel razširi in da se kmečka mladina izobrazi gospodarsko in politično, da bo sposobna zastopati kmečki narod v smislu našega kmečkega programa v vseh političnih in drugih korporacijah, da bomo imeli povsod močno kmečko zastopstvo. Da ne bo tako žalostno kakor sedaj, ker edino odločujejo o nalaganju davčnih bremen oni, ki jih ne "zadenejo in ki se jim ni treba truditi s težkim delom, da spravijo denar za razne davke skupaj. Moramo si vzgojiti iz kmečkih vrst ljudi, ki bodo znali sami misliti in soditi po svoji glavi, ne pa, da se bodo pustili voditi od najbolj pokvarjene gospode. Moramo se tudi postaviti v bran oni 1 frakarski gospodi, ki kmečki narod zaničuje in zasmehuje, kljub temu, da od kmečkih žuljev živi. Le pokažimo, da je kmet studenec življenja, da je le kmet tisti temeljni kamen, na katerem celi svet sloni. Ako se bo ta temeljni kamen zrušil, tedaj bo res svet kričal: gore, pokrite nas, zemlja, pogrezni nas! Zato pa ravno, mladina, naša dolžnost je, da ta temeljni kamen ustvarimo močnega in vržimo raz sebe tiste jezdece, ki nam krivijo kosti. Frankolovski hribovc. Cirkovce na Dravskem polju. Pri nas je vedno kaj novega. Iz ljubljanskega konzer-vatorija je dospel po dovršenem obiskovanju z odličnim izpitom virtuoz na orglah gosp. A. Plohi. Mnogo, mnogo sposobnosti je za ta poklic kazal, zato mu čestitamo, kakor tudi g. Ravšlnu kot dobrotniku, da je postal profesor glasbe. — Radi prijave vžigalnika se ni nikdo odzval, zato je popisovalna pola pri občinskem uradu prazna, katero bo treba vrniti g. dr. Korošcu, da iz nje konstatira novo do-živečo polomijo. Če ne gre, pa ne gre. Dovolj je vsega. Tako se sliši pri nas na Dravskem polju. Ej, Korošec! Ti up in nada klerikalcev, čes prevrata Tvojega je že blizu. Pri nas je mnogo slepih miši, ki žive od samih upov in nad klerikalne stranke. Tudi te so, kakor vse drugo, od klerikalne vlade doživele veliko obdavčenje. Toda, glej čudo, naenkrat so spre-g'edali in mi jim pravimo klerikalci. Ravno tako slepi se pojavljajo v Pangercih, ki so našemu občinskemu, tudi najboljšemu predlogu nasprotni. Iz tega je razvidno, da jim je za dobro občinsko gospodarstvo deveta briga. Le nasprotujte, ljudstvo Vas že sodi po Vaših delih. Ker Vam manjka sposobnosti za obč. odbornike, svetujemo prvemu, poprimi se bolje gorice in cerkvenih računov. Drugemu svetujemo večjo pozornost pri hmelju, a tretji pa naj gre v mlin si dela iskat, v občini ga ni zmožen. Z nasprotovanjem dobrim predlogom ne bode nič pridobil. Čuje se, da si bodo ti klerikalni odborniki iz Pangerc nabavili stroj za sušenje blata po cestah, ker jim ni za vožnjo gramoza na občinsko cesto ob Jabljanski gmajni. Tudi nasprotujejo nabavi motorne brizgalne, ki je za naš kraj neobhodno potrebna, a v slučaju požara pa jako kritizirajo o našem slabem gasilskem orodju. Kaj? Ni H to tudi demagogija, koje so se naučili iz Beograda? Tudi tem slepim se naj oči odpro in naša občinska naloga bo lahkejša, oviranje dobrega se pravi razdirati. Upamo, da Vas v novem letu 1929 obišče sv. Duh, kateri Vam bo pamet razsvetil, da bomo lahko v obč. odboru složno delovali v bodoče, to Vam prisrčno želi odbornik SKS iz Mihove. — M. K. C. Čadram. Čebelarska podružnica za konjiški srez ima svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v nedeljo, dne 30. decembra 1928 ob 2. uri popoldne v tukajšnji šoli. Ts+otam se vrši 1 uro pozneje tudi občni zbor Sadjarske in vrtnarske podružnice za konjiški srez. Vabljeni vsi čebelarji in sadjarji. Gorenjska ob zatonu leta 1928. Leto 1928 si bodo pač morali naši Gorenjci obdržati v prijetnem spominu. To leto nas bode spominjalo vlade največjega Slovenca, katerega časopisje je skozi skoraj tri leta, ko je bil tov. Pucelj v vladi, rohnelo, pisalo o drobtinah, katere je pošiljal tov. Pucelj Gorenjcem. Pucelj je bil v viadi sam, Korošec ima seboj 20 korajžnih fantov, ki mu pomagalo deliti drobtinice, a ni po njih ne duha ne sluha. Ko je bil v vladi Pucelj po dobroti hrvatskega naroda, so zrasli lepi gospodarski spomeniki po celi Gorenjski. Če pa pogledamo letos, se pošlje sem in tam kakšno kilo cementa, ki se v večji meri porabi za druge namene. In za ta cement ni dal razven Slovencev ljubljanske oblasti nikdo nobenega vinarja, Koliko pa je prejela državna blagajna na taksah od prošenj za te podpore. Če bi ta denar ostal doma, bi z lahkoto ta cement delili, ne da bi za to bila visoka postavka v proračunu. 0 tem pa gospodje molčijo. Vse je pričakovalo letošnje leto potic, kolačev, zlasti od pridnosti g. Serneca. Ali kakor kazen božja je ljudstvo ob koncu leta obdarovano, da pregledujejo finančni organi sobe. Ti vestni finančni pregledniki, ki se človeku smilijo, ker imajo 1 Din 50 par na dan doklad, ponoči pa 2 Din 50 par. tako da jim že kmečko ljudstvo, ki je, ob takem postopanju vlade skrajno razburjeno, še vendar toliko usmiljeno, da jim d& kakšen grižljaj kruha ali vsaj prosto spanje pri peči. Saj Korošec, ki ima 75.000 Din mesečne plače poleg dveh dispozicijskih fondov, je popolnoma nanje pozabil, pač še pomagal z naredbo, da se za božične praznike fajercajgi in stara kresila popisujejo. Gorenjci so bili na ta kresila zelo ponosni, zlasti ob narodnih slavnostih. — Goveja živina, zlasti krave, so padle pod ceno, saj po zaslugi in modrosti teh ljudi smo zgubili dva inozemska trga, Prago in Dunaj. Ljudstvo je v potrebah kakor še nikoli. Za Božič smo dobili za 600 milijonov povišan državni proračun in poleg njega 70 milijonov oblastnega. Kmečke hiše, kjer ni gc-zdov, so se pričele resno majati. Kaj za to, samo da se prestavi nekaj neubogljivih uradnikov. Komanda je pa le naša. Če pa poslanec zahteva, da se pokaže za kaj se ta denar rabi, dobi odgovor, to je pa naša stvar. Mi pa mislimo, da je naša tudi. Kakšne šikane po občinah, kjer so župani, ki mislijo s svojo glavo, kako stroge revizije, vsak dan grožnje z razpustom itd. Kako Gorenjska rabi gospodarskih razgovorov, ker na Gorenjskem bode tujski promet, mlekarstvo, sirarstvo in plan-šarstvo glavni vir dohodkov našega kmeta, ali izmed vseh treh naših gorenjskih oblastnih pos^ncev ni o teh važnih stvareh niti eden ust odprl ob proračunu. Samo pozdrav Av?ruštinovi mami od g. Korošca je pa veliko premalo. Zg. Šiška. Dopisniku »Slovenca« v štev. 293 povemo, da je slabo poučen, ali pa ne ljubi resnice, ker piše, da je bil proračun za leto 1929 sprejet v isti višini kakor prej, mi pa pravimo, da je drugače. Do sedaj so imeli občani obdavčen samo alkohol, od sedaj naprej pa bodo imeli tudi vodo, pa seveda ne vsi, ampak samo 33 hišnih posestnikov po številu, to pa zato. da se vidi dve vrsti občanov, eni bodo pili obdavčen samo alkohol, drugi pa tudi vodo. Tudi v proračunu do sedaj še nismo videli 400% doklade na posebno pridobnino, to je čisto nova postavka. Glede postavke o cerkvi nam je pa znano, da zeleni polovico take vsote, kakor je v proračunu, dajejo posamezniki prostovoljno, kadar je cerkev v potrebi. Dopisnik bi se bil pa na sveti dan pri maši lahko prepričal o potrebi nove fare, ko je bilo v cerkvi v Kosezab vsega skupaj okrog 40 ljudi. Namesto nove fare, naj občina skrbi, da se odstranijo vsi na cesti stoječi zidovi in ograje ob cesti, kakor n. pr.: pri Lukmanu Matjanki, Komanu, Županu itd. Dolžnost občine je, da te odstrani ter v te svrhe votira večje zneske. Ravno to, kar je na tako prometni cesti kakor je skozi Zgornjo Šiško pri sedanjem avtomobilskem prometu, mora na vsak način proč, sicer pa skrbite, da bodo vsaj leščerbe gorele po ograjah, ki sto-jiio na cesti, da ne bo karambolov. — Volitve v krajevni šolski odbor so bile pa po sledečem receptu: Deloma vsem našim čitateljem ie znano, da so se po migljaju od zgoraj poljubili pri nas demokratje in klerikalci, ki imajo skupaj v občinskem odboru 16 mož, de^vci in kmetie pa 9. Voliti bi se imelo v ce^m predsednik in 5 odbornikov, pri tem smo zahtevali prvega zastopnika za nas in tudi de7avci so zahtevali svoiega kajti nova šo!a bo stala nad 3 milijone Din ter smo bili upravičeni zahtevati svoje zastopnike,- ker kadar se gre za milijonske vsote, so pač upra- vičeni, da imajo nadzorstvo, kako se uporabljajo njihovi milijoni. Večina je to zahtevo odklonila, manjšina pa tudi ni hotela, da večina njih navzočnost porabi samo za sklepčnost in je sejo v znak protesta zapustila. Takoj drugi dan pa je že dobilo vseh devet odbornikov, ki so sejo zapustili, v obliki novoletne nagrade to-le vsebino: Ker ste z včerajšnjim neupravičenim postopanjem pri občinski seji s svojo odsotnostjo sejo onemogočili, se Vas kaznuje na globo 200 Din v prid občinske blagajne, glasom občinskega reda za bivšo Kranjsko. § 42. Proti temu je dovoljena pritožba v teku 14 dni, ne vštevši dneva vročitve, na gospoda sreskega poglavarja v Ljubljani. Pritožbo je vložiti pri podpisanem županstvu. Ako k prihodnji občinski seji ne pridete, ali jo kakorkoli onemogočite, Vas bode občinski odbor kaznoval po § 20 občinskega reda za Kranjsko, na globo 2C00 Din, vrhu tega bi izgubili svoj mandat ter aktivno in pasivno volilno pravico za dobo treh let. Na Vaše mesto bi se vpoklical v občinski odbor namestnik. Županstvo občine Zgornja Šiška dne 19. decembra 1928. Ivan Zakotnik. —Da bo javnosti znano, kako zna soditi župan po paragrafih, zato prepišemo §§ 42 in 20 občinskega reda za Kranjsko: § 42. Odbor ne more sklepati, ako ni navzočih vsaj dve tretjini odbornikov. Ako pa so bili odborniki sklicani k posvetovanju o enem in istem predmetu (t. ! predmetu prve seje) že v drugič, a jih vseeno ne pride zadostno število in se to število ne da dopolniti z namestniki, katere je k drugemu posvetovanju istočasno povabiti, zadostuje, da je odbor sklepčen, ako je navzočih vsaj polovica odbornikov, kadar se odborniki skliče jo v drugič ali povabi to namestniki, treba jih je izrecno na to določbo opomniti. Vsakega odbornika in namestnika, kateri k tej drugi seji ni prišel in se ne rticire. opravičiti, ima župan pravico kaznovati z globo do 20 kron, katera gre v občinsko blagajnico. O pritožbah zoper prisojene globe razsoja deželni odbor. § 20 pa pravi: Vsak cibčan, ki ima pravico biti ; izvoljen, mora izvolitev sprejeti, ako je izvr.lien pra-; viki o za odbornika ali namestnika a.li v starešinstvo. Izvolitvi se smejo odreči samo: 1. duhovniki in javni učitelji; 2. dvorni, državni, deželni in javnih zakladov uradniki in služabniki, ki Se služijo; 3. vojaki; 4. nad 60 let istare osebe; 5. tisti, ki so opravljali službo v občinskem starešinstvu celo volilno dobo, za i dobo prve prihodnje volitve; 6. tisti, ki imajo na sebi I kakšno telesno hibo, katera bi jim branila opravljati uradne dolžnosti, ali ki trajno hudo bolehajo; 7. osebe, katere so vsled navadnih opravil pogosto, ali dalje časa vsako leto z doma. Kdor bi se brez takega > izgovora branil sprejeti izvolitev ali sprejeto službo , dalje opravljati, zadene ga globa, katero odmeri lahko do 200 kron deželni odbor, ako ga občinski zastop naprosi. Globa gre v občinsko blagajnico. (Pripomba: Za take razsodbe je potrebno, da človek županuje vsaj 24 let in mora biti tudi za to parkrat odlikovan, sicer bi takih razsodb ne bil zmožen. Zato pa tudi koaliciji čestitamo in ji želimo srečno novo leto!) Lesce. Tov. Ažman zopet župan v Lescah. Sresko poglavarstvo je z dnem 13. decembra poslalo ponovno dekret tov. Ažmanu, da prevzame zopet posle kot župan občine Lesce. Že poleg zadoščenja, ki ga je prejel pri sodišču s svojo oprostitvijo, mu je tudi politično oblastvo dalo polno zadoščenje. Mi pravimo, ako bodo razni predsedniki SLS poleg njih drugi, in razni svaki skrbeh tako za svoie prage, kakor skrbijo za Ažmanovega. bodo gotovo vsi čisti. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. * « * Duplje na Gorenjskem. V nedeljo dne 18. t. m. so bile v občini Križe občinske volitve. Naše društvo je lahko ponosno, saj so izvoljeni v podobčini Duplje trije naši odborniki napram dvem klerikalnim. Vsi trije so fantje in člani društva kmetskih fantov in dek^t v Dupljah. Nosilec liste je bil predsednik društva tov. Štular, izvoljena sta bila še tov. Kuhar in Rozman. Pa bo še kdo rekel, da smo Thipljanci zaspanci! vinogradnišiva S kolom po vinogradniku. — Klerikalci hočejo vinogradništvo uničiti in vinogradnike iztrebiti. (Govor poslanca inž. Franca Zupančiča v oblastni skupščini.) Redni dohodki, to je oblastni davki, so v splošnem občutljiva obremenitev davkoplačevalcev. Posebno težko breme je oblastna naklada na vino in na vinski mošt, posebno z ozirom na to, da je ta oblastna doklada dvorezna, ker zadene v enem delu vinogradnika kot producenta, istočasno pa zadene tudi kmetovalca, obrtnika in druge sloje kot kon-sumente. Pri presojanju, ali je ta naklada upravičena v tej višini, je potrebno, da se ozremo in natančno pregledamo prilike, v katerih se nahaja naša oblast in neugodne prilike, v katerih se nahaja naš slovenski vinogradnik. Pri nas so v splošnem brezdvoma najtežje prilike za vinogradništvo, posebno pa še v naši ljubljanski oblasti. Saj nam je znano, da so prilike že v mariborski oblasti boljše. Razlike glede produkcijskih cen so sicer malenkostne daleko nas pa nadkriljuje mariborska oblast glede kvalitete vin. Vsled tega tamkaj mogoče lažje prenesejo to trošarino, kakor pa v naši oblasti. Vendar je pa v mariborski oblasti oblastna naklada na vino tudi letos nižja, kakor je bila že lansko leto nižja za 50%. Če pa primerjamo sosednjo Hrvatsko, če primerjamo Banat, smederevski okoliš v Srbiji in posebno Dalmacijo in primerjamo tamkajšnje produkcijske prilike z našimi, je Čisto gotovo, da bomo dobili popolnoma drugo pojmovanje glede višine in opravičenosti vaše doklade na vino. V sosednji Hrvatski so prilike mnogo ugodnejše, posebno v hrvatskem Primorju in na otoku Krku, kjer so prilike skoraj iste kot v Dalmaciji sami. Zelo ugodne prilike ima Srem, posebno pa tudi Banat. Najugodnejše pa so prilike v Dalmaciji, kjer znašajo stroški za produkcijo enega litra vina samo 2-50 Din. Ne mnogo na slabšem so druge pokrajine, ki sem jih preje navedel. Proti vsem tem pa je naše vinogradništvo na posebno težkem stališču in naša produkcija je z ozirom na to, da je podnebje v naši oblasti manj ugodno za vinogradništvo, mnogo težja. Računati moramo pa tudi v prvi vrsti s tem, da so naši vinogradi navadno oddaljeni od naselbin eno ali dve uri, ker je moral naš vinogradnik poiskati v prvi vrsti primerno in ugodno lego, kjer trta uspeva, ne glede na to kako daleč od vasi leži. To je gotovo važen argument (razlog) za to, da se mora naše vinogradništvo drugače presojati, kakor recimo ono, kjer ima vinogradnik svoj vinograd pred hišo in nosi direktno z gnojišča gnoj v vinograd in mu ga ni treba voziti v hrib eno ali dve uri daleč. Nadalje je vsled slabih letin pri nas produkcija težja. Pri nas zelo odloča podnebje glede produkcije. Kajti mi vemo, da dostikrat po-zeba vzame že spomladi vse. Potem vemo, da so naši vinogradi mnogo bolj (izpostavljeni toči kakor drugi kraji, ker je pri'nas vsled bližine Alp toča mnogo pogostejša, kakor v drugih južnih krajih države. Tudi druge vremenske neprilike so pri nas mnogo težje za vinograde, kakor drugod. Vemo, da je pri nas tudi peronospora in da so pri nas gnilobe na dnevnem redu ter da je obramba proti njim mnogo težja. Ako .vse to uvažujemo in imamo na podlagi vseh teh razlgoov pred očmi vedno edi-nole stvarno kalkulacijo (računanje) produkcijskih stroškov, bomo na podlagi praktičnih izkušenj, na podlagi podatkov od vinogradnikov samih in na podlagi letošnje produkcije prišli do popolnoma drugačnega zaključka in se prepričali, da je pri nas vinogradništvo nerentabilno. Ne samo, kakor že povdarjeno, da so splošno kmetijski obrati nedobička-nosni, povdarjam to še prav posebno glede vinogradništva. Koliko stane obdelovanje vinograda? Jaz sem sestavil tukaj s pomočjo točnih podatkov iz naše Dolenjske in tudi s pomočjo strokovnjaka Kmetijske družbe g. Kafola izkaz stroškov za obdelavo enega orala vinograda na Dolenjskem. Stroški se delijo sledeče: na delo, materijalne izdatke in amortizacijo: Pod delom imamo sledeče postavke: za obdelavo 1 orala, to je 5.700 m2, vinograda je treba delovnih dni po posameznih opravilih: 1. režnja in snaženje trt 12 delovnih dni, 2. L kop, grobanje trt 25 delovnih dni, 3. kolitev in vezanje trt in šparonov 10 delovnih dni, 4. vezanje, okopavanje, pletev itd. 32 delovnih dni, 5. II. kop 12 delovnih dni, 6. škropljenje trikrat — vzel sem tukaj povprečko, ker dostikrat je treba škropiti in žveplati tudi večkrat — in žveplanje dvakrat, 12 delovnih dni, 7. III. kop 12 delovnih dni, 8. gnojenje, trgatev in razna dela 25 delovnih dni. Torej od prvega početka dela v vinogradu do trgatve je skupaj potrebnih za obdelovanje enega orala vinograda 140 delovnih dni. če računamo to nepretirano po 20 Din za dan — kajti računati moramo s tem, da je treba dati delavcem dobro hrano — znaša to skupaj 2.800-— Din. To so izdatki za fizično (telesno) delo, materijalni (stvarni) izdatki pa so sledeči: Din 1. nabava 60 kg galice po 8 Din 480 — 2. nabava 25 kg žvepla po 4-60 Din 115-— 3. za nabavo apna in ličja .... 200-— 4. za 200 kg umetnega gnojila . . . 500-— 5. 15 voženj po 100 Din .... 1500-— 6. nadzorovanje, davki itd. skupaj 1200-— Skupni materijalni izdatki znašajo Stroški za amortizacijo pa so sledeči: 1. 5% od nasaditvene glavnice za 1 oral, ki znaša 20.000 Din . 2. VJin. — S tem odd- iUom je dana vsakomur priltka, torej tudi n jreviej im slojem za pristoo v io človekoljubno d u^tvo. V oddelek B, O, D, oz. B/1, C/i, »/i s podporami od 2000 do 32000 Din se sprejmejo do nnddljnega ie še vse astlravc; osebe od 21, do 50. leta. ?ahtevajtR še danes zastonj pristoono izj-ivo! — „Eden za vse. v$i za pnt>ga ** IZ STRANKE Drašiči. V Društvenem domu v Metliki je imela SLS 9. t. m. shod, na katerem se je zbralo večinoma naših ljudi od kmetske stranke. Križev pot so potili klerikalni govorniki, ko so jim naši brali levite, kako jemljejo stoterim revnim denar, da dajo par bogatim podpore za cement, kateri bi sami lahko zgradili po deset gnojničnih jam, pa jim še denar ostane v hranilnici. Tudi v trtnici ni vse tako kot bi moralo biti. Razna dela in popravila bi se morala dati na licitacijo. Ne vemo, kako pridejo do tega, da so imeli vožnjo skoro le sorodniki delovodje v trtnici, ki niso tako potrebni zaslužka, kakor mnogo drugih. Nobenega srca nimajo klerikalci za sirotinjo, čeprav hodijo k spovedi in čeprav smo pri davkih prav vsi prizadeti. Rob. — Pri nas v Robu smo imeli v nedeljo 16. t. m. shod Slovenske kmetske stranke pri Bregarju. Udeležba je bila tako ogromna, kakor je v Robu nismo navajeni. Pa saj ni čuda. Zdaj ko imamo vlado dr. Korošca, ko ima SLS vso moč in oblast v državi in oblastni skupščini, pa slovenska kmetija najbolj propada, delavec pa ima čimdalje manj zaslužka. Shodu je predsedoval tov. A. Ge-roni, poročal pa je tov. Ivan Pucelj. V skoro dveurnem govoru je pojasnil ves položaj v državi, vse nesrečno delo SLS za beograjske cincarje in zoper slovenskega kmeta in delavca ter tudi nove davke oblastne skupščine. Tu pa je bil posebno občutljiv Peterlin st. in sin Feliks; oče in brat oblastnega poslanca Peterlina. Ni jima šlo v glavo, da bi njihov sinček kaj slabega delal, ko je pa v »Domoljubu« tako pohvaljen. Pa kadar sta kaj za-godrnjala, sta jih dobila pošteno nazaj od tov. Puclja med veselim smehom mnogoštevilnih poslušalcev. Ko sta nekoč malo preveč ko-rajžno poskušala motiti, se oglasi postaven fant: »Mir, če ne vas bomo nesli na zrak!« Pa se brž oglasi star možakar: »Pustite jih, pustite, saj delata, kakor bi bukve odpirala, da lahko Pucelj še boljše govori in da nič ne pozabi!« Glasen smeh je spremljal te besede. Shod, ki se je začel ob 11. uri, je bil v miru in redu zaključen ob 1. uri popoldne. Po shodu pa so ostali še dolgo v pomenku. Zlasti so se kmetje pritoževali nad slabimi cenami prašičev, ki so po 1. decembru zaradi nove trgovinske pogodbe Koroščeve vlade z Avstrijo in pa zaradi izgube praškega trga po isti vladi izgubili vsako veljavo. Zlasti hudi so tudi zaradi žigosanja vžigalnikov. Ko jim je tov. Pucelj razložil švedsko posojilo, lepe dobičke, ki jih bodo delali švedski fabrikantje pri nas z vžigalicami, so rekli kmetje: bomo pa žerjavico držali v peči stalno, saj smo iz gozdov doma! Ustanovni občni zbor krajevne organizacije na Pristavi se je vršil v nedeljo dne 16. t. m. na Pristavi. Zbora se je udeležil tudi tovariš predsednik okrajnega odbora Kupčič. Zborovanje je vzorno vodil tov. Verdenik, o zunanjem in notranjem političnem položaju pa je poročal tajnik iz Maribora tov. Škrabar. Zbor je pokazal, da se je zopet vrnil stari duh med naše borce. Prijavno se je večje število naročnikov za Kmetski list. Izvoljen je bil sledeči krajevni odbor- predsednik Ivan Kmet, podpredsednik Martin Šprah, tajnik Merkuš Franc, blagajnik Murko Jakob, krajevni zaupnik Josip Verdenik; odborniki: Vinko Anton, Merkuš Rudolf, Vinko Martin, Kovačič Jurij, Merkuš Miha, Gole Anton, Murko Alojzij, Požar Jakob, Marinič Franc, Glažar Franc; namestniki: Požar Janez, Pernek Jurij, Horvat Martin, Širec Fran, Krušič Jožef in Horvat Anton. Ptuj. Seja okrajne organizacije SKS za ptujski okraj se je vršila v Ptuju dne 9. decembra 1928 ob lepi udeležbi zaupnikov iz celega okraja, kjer so se obravnavale organizacijske zadeve. K predmetu so podali tovariši Kupčič, Kirbiš, Vuk, Kuhar, Verdenik, Čeh, Štumberger in drugi važne nasvete. Za zanimiva gospodarska in politična poročila gre zahvala tov. Prepeluhu in tov. dr. Rapotcu! — Redni občni zbor okrajne organizacije SKS za ptujski okraj se vrši v nedeljo dne 27. januarja 1629 v »Društvenem domu« z začetkom ob 9. uri predpoldan, na kar se tovariši že sedaj opozarjajo, ker se osebna vabila ne bodo razpošiljala. Na občni zbor je povabljen narodni poslanec tov. Ivan Pucelj in upamo, ako mu bode dopuščal čas, da se gotovo odzove našemu vabilu. Dnevni red priobčimo pozneje v listu. — Ob neslavnem zatonu starega leta, katero je slovenskemu kmetu, delavcu in obrtniku mesto napredka in blagostanja prineslo toliko nemilih razočaranj, prosimo vse tovariše in pripadnike kmečkega pokreta, naj vztrajajo v naši pr'avični borbi, naj podvojijo svoje delo, da nam postane novo politično leto 1929., zlasti v gospodarskem oziru, uspešno in veselo! V to pomozi Bog! — Za okrajni odbor: tajnik. V Mislinju se je vršil v nedeljo, dne 23. decembra sestanek kraj. organizacije SKS. Poročal je tov. tajnik Škrabar. V Golavibnki se je vršil dne 23. decembra občni zbor krajevne organizacije SKS za Šmartno pri Slovenjgradcu in Golavobuko v gostilni tov. Košutnika. Občnega zbora sta se udeležila tudi član načelstva SKS tov. Cajnko in tajnik Škrabar, ki sta obenem poročala o političnem položaju in kmetskem gibanju. V krajevni odbor so bili zvoljeni sledeči tovariši: predsednik Ivan Kac, pos., Šmartno; podpreds. Franc Kralj, pos., Šmartno; tajnik Anton Žerjav, pos., Šmartno; blagajnik Franc Robnik, pos., Turiška vas; odborniki: Anton Zorman, pos., Dobrova; Anton Garnbret, pos., Šmartno; Urh Lužnik, pos., Dobrova; Rudolf Fele, pos., Dobrova; Franc Svetec, kolar, Turiška vas; Martin Slemenik, pos. in železn., Golavabuka; Mika Zorman, gost., Golavabuka. • • j Specialist Operater \ i za ušesa nos in grlo j • • dr. Janko Hafner i ordinira v Ljubljani : Mikloš čeva ces jal Joker ter mu predočeval slučaje, ki se lahko pripetijo vsled nepoznanja terena. »Saj nisem kak začetnik,« je energično zavrnil nadporočnik Jokerja. Ni hotel tuje pomoči, ker je bil vedno mnenja, da za njega ni lov ako mu mora čuvaj kazati divjad. »Ali pomislite, gospod nadporočnik, kraj vam je povsem nepoznan in v bližini je tudi mnogo nevarnih mest, kamor lahko zajdete,« meni Joker, ki ni hotel pustiti nadporočnika samega. Ostalo pa je le pri nadporočnikovi odločitvi. Kmalu po zajtrku smo zapustili prijazno kočo ter se napotili po znani stezi proti kraju, kjer smo prejšnji večer zaslišali petelina. Po poteku dobre ure hoda, smo dospeli na golico, kjer je klepal »nadporočnikov« petelin. Na robu golice smo se ustavili ter se oddahnili nekoliko. Počivali smo kakih pet minut ter ostrili sluh, se bo li oglasil petelin. Toda vse zaman, našega znanca ni bilo na tistem boru, kakor prejšnji večer. Pač pa se je glasil tam nekje na robu golice. »Premaknil se je,« je menil Joker in grobo zaklel. »Nič zato, vseeno ga ne pustim,c odvrne nadporočnik. »Vidva le idita nad onega drugega, jaz bom opravil sam s tem.« Joker ni več ugovarjal; sprevidel je, da bi bila vsaka beseda zaman. ZaLo sva se z Jokerjem tiho odpravila na drugo goličavo, kjer je klepal »moj« petelin. Ker je bila ta goličava na drugi strani hriba, zato ni bilo mogoče od daleč razločiti, ako poje petelin na istem mestu, kakor prejšnji večer. Dospevši po ovinku na sleme goličave, ^OVICE Današnja številka »Kmetskega listam se je za dva dni zakasnela radi Božiča. Dr. Trumbič, član poslovnega odbora KDK v Zagrebu, se je preteklo nedeljo vrnil iz inozemstva, kjer je bival skoro mesec dni. Obiskal je v Parizu in Londonu svoje stare prijatelje in najvplivnejše politike. Vse inozemstvo je za naše upravičene slovenske in hrvatske zahteve. Žrtve dr. Koroščeve policije. V zagrebških zaporih ječi 37 hrvatskih omladincev, katere je Koroščeva policija aretirala ob priliki demonstracij dne 1. decembra t. 1. Tolik-o zaprtih ljudi še nikdar ni bilo v naši državi radi politike, kakor pod nasilnim Koroščevim režimom. Nekaj so jih za Božič izpustili. Naš urednik oproščen. Preteklo soboto sta se vršili dve razpravi po tiskovnem zakonu pri deželnem sodišču v Ljubljani proti našemu uredniku Milanu Mravlje-tu radi onih člankov, kateri so bili zaplenjeni v »Kmetskem litii«. Deželno sodišče je našega urednika v obeh slučajih oprostilo. Važen nov zakon. Dne 12. decembra 1928, pod štev. 289/XCII., je vlada dr. Korošca razglasila zakon, s katerim se dodeljuje Josipu Gostinčarju (sedanji podpredsednik ljubljanske oblastne skupščine) od dne 26. novembra 1927 stalna mesečna podpora 3000 dinarjev brez pravice do draginjske doklade. Gospod Gostinčar bo imel lepe praznike, ker bo dobil izplačano za nazaj okoli 40.000 dinarjev in potem vsak mesec redno 3000 Din. Natečaj. Konzorcij »Grude« rabi za bodoči letnik primerno povest, ki bi obsegala približno 5—6 pol. To povest nagradi Konzorcij »Grude« z-zneskom do Din 3500-—, če je povest originalna, prevod pa primerno manj. Pozivamo vse pisatelje, ki se žele tega natečaja udeležiti, da dostavijo rokopise pod geslom in popolnim imenom v zapečateni kuverti uredništvu »Grude« najkasneje do 5. januarja 1929. — Konzorcij »Grude«. Bomba na zagrebškem sodišču. V ponedeljek dopoldne je našel neki stražnik na oua mast za usnje za čevlje za športinzaširapac napravi usnje prožno in < nepremočljivo stopnicah sodnega poslopja v Zagrebu v papir zavito bombo. Bombo je policija izročila divi-zijskemu poveljstvu. Zakaj in kdo je položil bombo na stopnice, ni znano. TEDENSKI KOLEDAR. 30. decembra, nedelja: David. 31. decembra, pondeljek: Silvester. 1. januarja* torek: Novo leto. 2. januarja, sreda: Ime Jezusovo. 3. januarja, četrtek: Genovefa. 4. januarja, petek: Titus. 5. januarja, sobota: Telesfor. SEJMI. 31. decembra: Kočevje, Zagorje. 2. januarja: Ribnica, Radohova vas, Sv. Jurij ob j. ž. 3. januarja: Črnomelj, Dol. Logatec. 4. januarja: Domžale. Oskrunjen grob. Pretekli teden je umrla v Dobrici mlada Srbkinja, ki je bila po srbski šegi pokopana z vsem njenim nakitom, uhani, prstani in nizom dukatov. Kmalu po pogrebu so sorodniki na pokopališču z veliko grozo ugotovili, da so grob oskrunili roparji in popolnoma izropali pokojnico nakita. Zločinci so mrtvi deklici kar odsekali prste in ušesa, da so prišli do nakita. Veličastna zmaga rumunske kmečke stranke na volitvah. Dne 12. dec. t. 1. so se vršile parlamentarne volitve v Rumuniji. Glasovalo je v celem 2840.041 volilcev. Od tega je dobila rumunska kmečka stranka 2.208.518 glasov in 349 zastopnikov, kleroliberalci 185.514 glasov in 13 zastopnikov. (Ta stranka je bila pred volitvami v vladi vseh deset let in pripeljala s svojo korupcijo rumunski narod na beraško palico.) Madžari so dobili 171.017 glasov in 15 zastopnikov ter socijali-sti 38.340 in nobenega zastopnika. Volitve, ki jih je vodila kmetska vlada, so bile popolnoma svobodne in so dale kmečki stranki tako večino, kakor jo kmetski narod tudi zasluži. Obtok bankovcev v Jugoslaviji znaša okoli 5500 milijonov dinarjev, kovinsko kritje (zlata) za te bankovce pa imajo v blagajnah narodne banke za 348 milijonov. Davek na samce bodo s prihodnjim letom v Italiji podvojili. Kakor znano je Musso-lini obdavčil vse samce z izgovorom, da mora imeti Italija za prihodnjih petdeset let najmanj 60 milijonov prebivalcev. Sedaj jih ima 40 milijonov. Seveda je to samo izgovor, kajti v resnici ni mogel nobene druge stvari obdavčiti kot samo še ljudi, vse drugo je že obdavčeno. — Tudi Koroščeva vlada bo kmalu do tega prišla. Sedaj so na vrsti kresilni kamni in vžigalniki, še malo, pa bo pri samcih. Okna, peči, dimnike in vrata pri hišah so že vse popisali. Prijeta tatinska tolpa v Mariboru. Pretekli teden so razkrili v Mariboru večjo tatinsko družbo, ki je že več mesecev kradla kakor srake po raznih gostilnah, trgovinah in privatnih stanovanjih. Ko je bila mera polna, so čudno družbo polovili in zaprli. Sestojala je iz več moških in ženskih članov. nama je udaril na uho znan glas, ki naju je elektriziral: petelin je pel na starem mestu, sredi goličave. Po kratkem oddihu sva se pripravila za naskakovanje, kajti petelin je bil oddaljen od naju le kake tri streljaje. Kaka dva streljaja je bil položaj še precej povoljen, ker je bilo dovolj drevja za kritje. Drug za drugim korakajoč in za drevesa se krijoč, sva dospela z Jokerjem do mesta, kjer je bilo misliti na pravilno naskakovanje, kajti kritja je bilo naprej zelo malo. Pri vsakem udarcu sva napravila po dva koraka, pri tem sva morala paziti na svet, ki je bil zelo razdrapan in ska-lovit. V mraku je bilo težko paziti na zapreke, in po velikem naporu sva se približala boru na kakih šestdeset korakov. Naprej nisva smela več, ker ni bilo kritja, tudi bi naju gotovo opazil petelin. Ustavila sva se pri nizkem boru. Srce mi je bilo kot kakemu mladeniču, ko sem takole opazoval ptiča, ki se je šopiril na boru. Ne smete pa misliti, da me je razburjala strast po plenu, ne! Le misli so mi uhajale domov v naše gore, v ono tihožitje, kjer smo skromno živeli in včasih samo sanjali o daljnjih deželah. Pred menoj na borovcu je pel gozdni trubadur, oznanjevalec lovčeve pomladi. Nem v svoji strasti se je šopiril v svatovskem razpoloženju na boru in vabil svojo družico na svatovanje... V vojni so ljudje otopeli, postali so trdi, ali kadar so prišli gotovi trenutki, ki so osvežili spomine na ožjo domovino, takrat se je omehčalo še tako trdo srce. Ravno tako je bilo tudi z menoj! Bili so to trenutki, ki so bili zame najslajši in ki so me poveli nazaj v stare, srečne čase, ko se ni poznalo ne sovraštva, ne prelivanja nedolžne krvi. Sanjal bi še nadalje pod drevesom, da me ni v tem zdramil odmev strela, ki je bil oddan najbrže iz nadporočnikove puške. Tudi Joker me je s sunkom vnovič opozoril na petelina. Povsod je bila vojna! Hladnokrvno sem pomeril mrzlo .cev na petelina in sprožil. Glasno je odmeval strel od sten in vesel »juhu« iz Jokerjevih prsi je bil znak, da sem pogodil... Petelin je ležal pod drevesom, mlad je še bil, ni se veselil dolgo svoje mladosti. Poginil je »junaške« smrti, ravno tako, kakor je poginilo na tisoče naših mladih mož. »Bil je že skrajni čas,« je rekel Joker, ki je šel pobrati petelina, zataknivši mu vršiček zelenja v kljun, meni pa za čepico. Po isti poti sva se vrnila polagoma na drugo stran vrha, pogovarjajoč se o tem in onem. Dospevši do mesta, kjer sva se ločila od nadporočnika, zapaziva, da se ta ni še vrnil; to so nama potrdile stopinje v snegu, ki so vodile le tja in ne nazaj. Zato kreneva po nadporočnikovih stopinjah, v nadi, da ga najdeva na mestu, kjer je streljal petelina. Precej časa sva rabila do mesta, kjer se je v snegu poznalo, da se je pričelo naskakovanje in od tega mesta še sto korakov je bil samoten bor. Na tleh je bilo vse polno stopinj; tudi par kapljic krvi v snegu in nekaj perja sva opazila okoli drevesa, znamenje, da je pogodil nadporočnik petelina. Čudno pa se je nama zdelo, ko ni bilo nikjer nadporočnika. Joker je zahopal, a odzval se mu ni nihče — samo odmev od bližnjih sten ... »Kam je vendar nadporočnik odšel? je menil Joker, »saj bi moral biti vendar tukaj, ko je dovolj znamenj, da je na tem mestu streljal petelina.« »Mogoče ga je le obstrelil in je šel potemtakem za njim,« mi šine v glavo, kar tudi omenim. Joker zahopa še enkrat in ker se mu tudi sedaj ne odzove nihče, obideva v polkrogu ta prostor, ki je bil skoraj kopen, le tupatam je še ležala velika plast snega. V bližnjem snegu sva zapazila kmalu nadporočnikovo stopinjo, takoj za tem še drugo in še več, ki so peljale na rob goličave in potem navzdol. Od tistega mesta je padal svet strmo navzdol, povsod je bilo samo skalovje, skoraj nedostopno. Naprej je bilo zasledovanje skrajno naporno, ker je ležal sneg samo še po nižjih mestih. Sempatja sva našla odtisek čevljev, a še to je bilo tako zmešano, da se nisva mogla orijentirati. Ker sva bila z Jokerjem istih misli, namreč, da je šel nadporočnik za ob~ streljenim petelinom, se je Joker pogostoma posluževal hopanja, ki pa je ostalo brezuspešno. Polaščala se naju je neka tesnoba, a bala sva si razodeti, kar sva mislila. Že ta strmi in skaloviti svet, ki je bil po mestih naravnost strahovit, ker je padal navpično k ozkim in globokim jarkom, ni obetal nič dobrega. S skrajnim naporom sva se spuščala z Jokerjem navzdol, iščoč pri tem znamenj, ki bi nama kazale pot za nadporočnikom. »Boste videli, da se je nadporočnik ponesrečil!« je izrazil Joker svojo misel, ki jfr razjedala tudi mene. Maršal Cadorna umrl. V Genovi je 18. decembra t. 1. umrl bivši vrhovni komandant ita^janske armade v svetovni vojni maršal Cadorna. Italijani ga slave kot najsposobnejšega generala v Evropi. Čeprav so nam vsem znane vse njegove izjalovljene ofenzive na Soči. ko ni mogel prepeljati »hrabre« vojske čez Kras, vendar moramo reči, da je imel res posebno sposobnost, da je svojo armado skupaj držal in da mu niso ušli vsi domov. Prijet morilec. V Zagrebu je bil pred par meseci zavratno umorjen slovenski bra-n'evec Alojzij Škorjanc. Morilec je brez sledu izginil. Te dni je zagrebška policija aretirala nevega brezposelnega moškega, ki je med zasliševanjem priznal, da je on morilec Škor-janca. Po umoru se' je oblekel v obleko svoje žrtve in odpotoval v Ljubljano in se te dni zorset vrnil v Zagreb, kjer so ga prijeli in zaprli. Frančiškani se pečajo tudi s ponareja-rjem vina. V Mcstarju je tržno nadzorstvo iz-s^dPo 5900 litrov ponarejenega vina v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu. Občina je na^žPa samostanu denarno kazen v znesku 12.CC0 Din, vino pa zaplenila in izlila v reko. ZVnma v štedilniku. Trgovčeva žena Ana Župa v Splitu je našla te dni v pepelu š+edPnika zlatnine v vrednosti 30.000 Din, ki ji je bila pred tedni ukradena. Ukradla jo je njena shižkinja ter skrila v pepelu. Služkinjo so aretirali. Novi Sad. Vesele božične praznike in s~e5no novo leto žeHmo vsem fantom in de-k1etam»ter naročnikom »Kmetskega lista« fantje iz 7. polka v Novem Sadu: Viktor Za-pMar iz Mirne. Anton Zakrajšek, Ribnica, Ivan Petek, Dolenja vas. Alojzij Živic, Sto-piče Alojzij Jerman, Šmihel in Franc Pate, Trebnje. Fordovo tovarno pri Londonu bodo pričeli prihodnje leto graditi. Gradili bodo tri leta in bo mogla tedaj izdelovati 200.000 avtomobilov na leto. Zaposlenih bo 15.000 delavcev. V tovarno bo investiral 5 milijonov funtov (en funt — 276 Din). Kraj gradbe se imenuje Dagenham. Kralj je pobegnil v Afganistanu, kjer je izbruhnila revolucija gorskih plemen. Kralj in kraljica se skrivata po gozdovih in skušata priti v boljševiško Rusijo in tam prositi za pomoč. Afganistanski kralj je bil dober zaveznik Rusije in Angleška mu je podkurila pod nogami, kajti je bila prevelika bližina ruskega strica angleški Indiji prevelika nevarnost za angleške lorde in milijonarje. Zato poskuša Anglija afganistansko državo iztrgati iz ruskega zavezništva. Železniške nesreče se v naši državi kar vrste in skoro ne mine dneva, da ne bi nekje skočil vlak s tira, drugod trčil skupaj z dragim vlakom itd. Tako so se dogodile pretekli ponedeljek kar tri železniške nesreče. Pri Novem Sadu je skočil prvi tovorni vlak s tira in pri Vardištu drugi, pri Sarajevu pa sta trčila dva vlaka skupaj in razbila lokomotive in več vagonov. Novo podjetje v Zagrebu. Z sodelovanjem svetovnega koncema Aktiebolaget Sepa-rator v Stockholmu osnovali so domači interesenti v Stockholmu delniško družbo, katera se bo bavila s prodajo mlekarskih strojev, poznanih po vsem svetu pod imenom »Alfa-SeParator«.—To leto preteklo je ravno 50 let, odkar je leta 1978. izumil švedski inženjer dr. de Iaval prvi separator. Ta izum se je tekom časa tako obnesel. da danes ni prostora na ceM zemeljski krogli, kjer bi ti separatorji ne bili vpeljani. Kot najboljši dokaz za to služi deistvo. da je danes v uporabi 3500.000 4ifa-Seoaratorjev. V naši domovini se že tekom nekaj let opaža stremljenje za izboljšanje nTekarstva. Gotovo je, da se bo mlekarstvo s povečano produkcijo masla in sira še bo1] razvijalo in ne bo dolgo trajalo da bode naša zemlja v položaju da maslo izvaža, ne pa da mlečne proizvode uvaža, kar je bilo dos^j na žalost večkrat slučaj. Novo osnovana družba »Alfa d. d. separatorji in stroji za mlekarstvo« (Zagreb, Boškovičeva ulica 46), katera se bavi s prodajo Alfa-Separatorjev, strojev za mlekarstvo in vseh predmetov za to stroko, nuditi hoče možnost vsakemu gospodarju, da si za racijonalno vodstvo mlekarstva nabavi potrebne stroje in aparate. Vojna v Južni Ameriki. Med južnoameriško državo Bolivijo in Paraguajem so zadnje tedne nastali silno napeti odnošaji. Med obema državama so pretrgani diplomatski odnošaji in na državnih mejah je prišlo do ostrih in krvavih spopadov med vojaštvom obeh držav. Velesile skušajo za vsako ceno preprečiti vojno in Zveza narodov je že ponudila svoje posredovanje. Pravi vzrok spora je prodiranje severnoameriškega kapitala v Južno Ameriko. Ako se tam razvname vojna, bo zopet stala zadaj Amerika in lifrala vojni mate-rijal in posojevala denar tako, da bi prišla cela Južna Amerika pod njeno popolno odvisnost. Požar v Beogradu. Sredi Beograda je preteklo soboto pogorel veliki kino. Kako je do požara prišlo še niso mogli ugotoviti. Škoda znaša nad 2 in pol milijona dinarjev. Za 20.000 Din drobiža ukradenega. V su-šaško luko je pripeljal francoski parnik »Te-nerife« iz Francije več zabojev kovanega drobiža za našo državo. Pri prevzemu so ugotovili, da manjka vreča za 20.000 Din. Uzmo-viča pridno zasledujejo oblasti, a ga še niso dobile. Atentat na detektiva. Za božične praznike se je mudil v Zagrebu detektiv Grauer iz Beograda, kateri je svoj čas zalezoval Steoa-na Radiča po vsej poti po inozemstvu. Detektiv je sedel v kavarni »Forzo«. Nekdo ga je poklical k telefonu. Ko je korakal proti telefonski kabini, je nepoznani atentator streljal od zadaj in ga pogodil z enim strelom v hrbet, z drugim pa v levo nogo. Težko ranjenega detektiva so prepeljali v bolnico, atentator pa je brez sledu izginil. Nova proga na Jadran? V Tuzli se je 11. t. m. vršila konferenca predstavnikov onih bosansko-hercegovskih opasti, ki so zainteresirane za zgraditev nove jadranske proge na podlagi ponudbe newyorške tvrdke Foy Brothers International Corporation, ki je izjavila, da je pripravljena zgraditi železniško progo pod pogojem, da oblasti prevzamejo garancijo. Na konferenci se je razpravljalo o trasi, ki bi se morala izmeriti, tako, da bi mogla tvrdka sestaviti svoje proračune. »Mogoče je pa samo zašel, ko se v teh gorah ne spozna,« sem pridel in skušal odvrniti zle slutnje, ki so se me polaščale. »Še par sto korakov, potem ne bo mogoče naprej, ker bova dospela do znanega prepada, kjer sta se pred leti ponesrečila dva turista. Ako se nadporoenik ni že prej vrnil po kaki drugi poti, potem se je gotovo ponesrečil.« Tako je razodel Joker in parkrat ustrelil iz svoje puške. Še bolj oprezno sva se spuščala navzdol, gledajoč neprenehoma na vse strani, da bi kje zapazila kako vidno znamenje- ki bi nama pričalo, da se je nadporoenik mudil na tistem kraiu. Plazila sva se dobesedno po vseh štirih, prijemajoč se za grmičje in za ostre skale, ki so štrlel iz zemlje. Najin cilj je bil rob. ker od tam bi imela pogled po vsej ozki dolini, ki ie ležala med navpičnimi stenami. Po skrajnem naporu sva končno pridrsala do roKa kjer sva se ustavila. Mrzel pot naju je cbMval in govoriti nisva mogla. Svet je padal popolnoma navpično na-v7dok Po^hka sem se sklonil preko skale in pogledal med navpične stene ... Moj Bog — skoraj bi strmoglavil, kajti zavrtelo se mi je v g1 a vi in krčevito sem se oprijel veje, da nisem omahnil v brezdno. Joker je to zapazil te*- me povlekel za nogo, kar mi je vrnilo zavest tako da sem se popolnoma obvladal. Po-g7ed tja navzdol je bil zares strašen: od obeh s^ani so stale navpične skale, ki so oklepa1 e ozko strugo gorskega potoka. Pravega rl-evia ni bPo le kak polomljen bor se je ža^stno nagibal preko skalovja, med koje se je stiskalo nizko grmičevje. Solnce je le malo- ' kdaj pogledalo v ta mračen kraj, ki je hranil sneg do poletja. Sprva nisem opazil nič, kar bi me moglo vznemiriti, hotel sem se že umakniti nazaj. Vendar sem se stegnil še nekoliko bo(1j preko skale. Pogled mi je obtičal na nekem črnem predmetu, ki je ležal kakih 125 metrov pod robom pri nekem grmu in bolj na desno od mesta, kjer sva stala z Jokerjem. Nisem mogel natanko določiti kaj leži pri j grmu, zato sem se umaknil in dal prostor Jo-kerju, da bi s pomočjo daljnogleda ugotovil, kaj je na stvari. Joker je zavzel moje mesto, naravnal daljnogled na predmet ter kmalu ugotovil, da leži pri grmu ubit divji petelin; dragega ni opazil nič posebnega. Zato sva se podala bolj proti desni od kjer se ie dobro videl petelin s prostimi očmi. S pomočjo daljnogleda sva posmatrala bližnjo okolico... In takrat je prišel tisti trenutek, ki mi še danes pretresa mozeg. Kakih petdeset metrov pod petelinom sva zapazila častniško čepico. Navpično padajoča stena nama je zapirala pogled v strugo, preko katere je strmoe^vil naš nadporočnik, to nama je bilo jasno kot beli dan. »Slutil sem.« je rekel Joker s tresočim glasom, »pomoči mu ni več. naj počiva v miru.« Solze so stopile tudi meni v oči in spregovoriti nisem mogel niti ene besede. Šele po dolgem času sem vprašal Jokerja, kaj nama je ukreniti. »Od te strani ni mogoče brez priprav v strugo, zato je najbolje, da se vrneva v Bozen ter javiva voiaški oblasti o nesreči.« Tako je bilo mn.enje Jokerja. Po šesturni naporni hoji sva se vrnila v Bozen ter se javila pri poveljniku bataljona. Kmalu za tem je bila odpremljena rešilna patrulja, koje vodnik je bil Joker. Dasiravno trudna, sva se vseeno žrtvovala za najinega tovariša-lovca. Hodili smo celo noč, ker smo morali napraviti velik ovinek, da smo dosegli strugo gorskega potoka. Šele proti jutru smo dospeli; premostivši zadnje zapreke do mesta, kjer je ležal ponesrečenec. Ležal je v strugi potoka med dvema skalama in voda se je penila preko njega ter mu izpirala razmesarjeno glavo. Vojaki smo bili vajeni takih prizorov, a vseeno se nam je kri zledenila pri pogledu na ponesrečenca, i Grozno je bilo gledati glavo, polno strašnih ran, v katere se je zajedala voda in odnašala vse kar je mogla ... Molče smo naložili ponesrečenca na nosila. Sanitejci so ga odnesli v Bozen, kjer je bil pokopan na ondotnem vojaškem pokopališču. Z Jokerjem sva napravila na mestu, kjer se je ponesrečil naš lovski tovariš, lesen križ z napisom in datumom, spomin, ki naj priča o tragediji mladega življenja, kojega nit se je utrgala daleč od njegove ožje domovine. Žalostna sva zapuščala s priiateliem Jo-, kerjem oni zapuščeni kraj. Voda je tajinstve-J no žuborela in se penila preko skal in zde1© j se mi je, kakor da nama šepeta posmrtno I pesem.': * Hostar je končal svoje pripovedovanje, natlačil je zopet pipo tobaka, zapušil in se zamaknil v oblake, ki so se kopičili na nebu. Mrzle noge so začetek vsakega prehlada. Zatorej se mora uporabljati za čevlje, ki so izpsotavljeni večjemu štrapacu, posebno pri mokro-mrzlem vremenu, Schmoll-ovo Gumi-an-mast za usnje. Samo Schmoll-ova mast za usnje naredi čevlje nepremočljive, druge cc^e masti za usnje so narejene iz surovin, ki čcv"jem prej škodijo k*ot koristijo. Schmol-'o a Gumtran-mast za usnje je preizkušena že 53 'et in jo izde'uje ista tvrdka, ki izdeluje "ve'ovnoxnano terpentinovo kremo za čevlje mo^pasto. Ne dajte si vsiliti drugih znamk! '/V-V'- pp^ar v Berlinu. V neki radio-v EerMnu se je te dni dogodila straš-'•""czija ce^oida, ki je povzročila ogro-'far kakršnega mesto ne pomni. Re-s"mo 18 delavcev, drugi so postali 'n Vatikan se bodeta pobotala. V 'e'a na rešitvi spora med Vatikanom r o v^do. na podlagi katere bo do-~~ r-ek pas ozemlja do morja kot svojo e rvT»o državo, spojeno z dosedanjim neod-vatikanskim ozemljem. Kakor hitro 'p s~or rešen kateri traja že od 1. 1870., -ež nastopil zopet rimska tla in se gi-^vo^odno po svetu. Od leta 1870. se je — ^ smatral vsaki papež kot vatikanski 'n Tii prestopil izven ozemlja Vatikana. ■ 1'oledar 7a 1. 1920. Delegacija '".v V»»pv čilskega solitra v Beogradu je za ! i^da^ strokovno-kmetijski koledar, oi-.-"v^ava;o obdelovanje zemlje, gnoje-gnojili, posebno s čilskim so-7 o!i'ne poskuse v različnih oblikah in r> -' n-r-ora gradiva. Ta kmetijski koledar . hre^plafino vsakemu, ki se zanj l^m^nim potom pri Poddelegaciji pro-"pv Tskega solitra v Ljubljani, Tavčar-uMca l/II. J- Me'11're. Kakor nam javljajo iz Metlike, bode vršil v mesecu januarju zopet vinski semenj rod okriMem Vinarskega društva za PeV/rajmo. Letošnja vina so vkljub slabemu vremenu v pretečenem letu prav dobra in bodo gotovo naš'a dosti odjemalcev. Kraj in čas iavimo naknadno. Za novo leto 1929. O bratje, težka je beseda za čas, ko leto novo se odpira, navžili v starem smo se vsi prezira, gorje in boj iz novega nas gleda. Zato molče samo: Pogum! In žive vere želimo vsi za nove čase, da naša moč se postoteri, rase in veža se brez (končne mere. V spominih, iki so trpki in krvavi, naj vir moči bo za prihodnje dneve, v ponosu ljubimo odseve, ki naša bol pripravlja jih prihodnji slavi. I. A. Josip Se vijak: V jeseni. se Kaj povešaš veje, golo ti drevo, ker nihče ne stegne po tebi roko, da osamljeno stojiš nad zemljo, kot bilo bi od vseh zapuščeno. Ni''če se ne spomni tebe zdaj, čeprav poleti si obilo sadja nam redilo in s cvetjem vrtove si krasilo. Vsa narava v tugi spava, vse kar poleti je cvetelo, sedaj od nas slovo je vzelo, kakor da zamrlo bi zavedno. Ptičice se preselile so v kraje tuje, ostali smo osamljeni kot tujci na domači zemlji. Minuli so veselja dnevi, z njim od nas se tudi poslovili naši mladostni časi, :ki so kot cvet spomladi naše. Vse kar v jeseni nas je zapustilo, bo spomladi se vrnilo, a le mladostna leta naša za vedno so izgubljena. Fadio-program od 29. decembra 1928 do 3. januarja 1929. 29. decembra, sobota: 12.30: Reproducirana glasba. 17: Koncert Radio-orkestra. 18: Pevska izobrazba, predava g. Tavželj. 18.30: Delavska ura. 19: Nemščina, pououie ga. dr. Piiskernik. 19.30: Človek Ln Bog, predava vseuč. prol. dr. Veber. 20: Slovenska »oli-cetna« godba, kupleti, radio-orkester. 22: Poročila. 30. decembra, nedelja: 9.30: .Prenos cerkvene glasbe iz iranč. cerkve. 11: Koncert Radio-kvarteta. 15: Lafuka glasba. 16: Planinski spomini, prof. Mlakar. 16.30: Reproducirana glasba. 18: Veseloigra. 20: Zbor balalajk »Kremeljc, poje ruske narodne pesmi. Radio-orkester. 22: Športne vesti. 31. decembra, pondeljek: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 19.30: Zdravstveno predavanje. 20: Silvestrov večer: recitacije, petje, godba, kupleti, Radio-orkester. 22: Poročila. 1. januarja, torek: 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz Jranč. cerkve. 11: Koncert Radio-orkestra. 15: Re-iproducirana glasba. 15.30: Huraoristično Slivo, pisatelj Milčinski. 16: Lahka glasba. 17: Drama. 20: Radio-orkester. 22: Poročila. 2. januarja, sreda: 12.30: Reproducirana glasba in fenrzna 'poročila. 18.30: Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčlnski. 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. 19.30: Značaj grške znanosti, predava vseuč. prof. dr. Bradač. 20: Božični orgelski večer. — Radio-orkester. 22: Poročila. Za tiskovni sklad so nabrali v gostilni pri tov. Pavlu Rozmanu v Stražišču pri Kranju Din 112'—. Zavednim tovarišem iskrena hvala! Dekleta, ne hodite v Francijo! G. veliki župrfu i.f>;s je narvr »sil, da objavimo sledeče: Izseleniški ko-misarijat našega poslaništva v Parizu je z dopišem z dne 7. decembra 1928, štev. 2064, naznanil nrstrpn : Neštetokrat se je tekom prošlih let dogodilo, da so naši slovenski neoženjeni rudarji in delavci vabili svoje zaročenke ali svoje znanke iz domovine v Francijo, češ, da jih bodo poročili. Tudi naš urad je sprejel že mnogo enakih prošenj in je v nekaterih ®Iu-ča/ih tudi uspešno interveniral, da se je dekletrm izdalo dovoljenje za doselitev v Francijo. Izkustva kažejo, da je bilo to postopanje pogrešno. Ko pridejo lekleta v Francijo, so primorana, da žive skunaj s ivijimi zaročenci in to toliko časa, da se ženitnins^e listine sestavijo in potrdijo od cele vrste različni1- ob !o.stev, kar traja zelo dolgo. Do resnične ženitve pride 'e redkokrat. Navadno ostaneta fant in dekle skupaj brez redne poroke, mnogokrat se razideta in dekle ■*re delat družbo drugemu in tako d"lje iz rek v roke. Pogostoma se -;e dogodilo, da so se ta dekleta moralno pogubila ali pa padla naravnost v naročje rro-Vitucije. Vsled teh žalostnih dogodkorv se je Izselje-niški komisarijat obrnil na vsa društva z okrožnico, v kateri p'«vdarja, da bo odslej preprečeval doselje-vanje deklet, prvič, ker je to v interesu naših deklet, drugič pa, ker mora biti naše .stremljenje, da obdržim o svojo mladino doma. Naši fantje naj si ustv-rajo svoje domove v domovini, m če se hočejo ženiti, naj gredo dc.mov. Nimamo interesa na tem, da si naši ljudje ustvarjajo ognjišča na tujem, še manj pa, da se v tujini moralno pogube. Sren o in v< selo Novo leto želi vsem sv jim cenj. goltom ROZI ZALAZN1K qo-ti!nirarka r>ri ©-lici p LU 'AN , DUNA ^KA CES!A ŠT. 8 li O M'1 Sr č o N wo leto! o 'D Tiskarski in titograflčni zaood Itn/icjoueznica in založništvo J Glasnika nas!, d d. Ljubljana, Breg št. 12 želi svojim cenjenim gostom LJUBLJANA Sv. Pt tra c sta 25 osa-0* o M C l* V s. N le'o i i n dj ma'c m \ < 9 | p n U' Srečno in veselo Nov 1» fo želi vsem svojim ce j. djemalem v v ll!lll!!!IH!llllllll!!l B. ŽILIC Bllllllllll!'" trgovina z žt^eznino Ljubljar a, Di nf j-ka c> st 1t o vse svojim c nj i>r)remalcem 't: l ipsip ir i Srečno in veselo Novo leto želi konfckci ska industrija Josip Jrančič Ljubljana Šelenburgova ulica 1 • Dunajska cesta 7 O fr Si o U'0 V O' li pa t : i iti M in veselo m IEII13 že'i svojim • djema cem in prijateljem MEDIC - ZA N K I tovarnp olja, fiineža, lakov in bd v, d u'b z <>. z k F 1 A N 1 r V ■ I C i.'i,i -N \ ■. r- , v" 0 d <3 1 O «5 O ii 4 Kmetski pokret bo toliko močan, kolikor bomo zanj storili! ^C ................... wmmmmm*mmmmmmrn*mmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmiKmmmmmmto m Min umu niw —m ■■»■■iiiihimii—ranmmini i in«!■■■— umiiniiMiMMrmTmrii i i m i n il—■iiiuuni Srečno Novo leto želi osem svojim odjemalcem Družba za prodajo Singer šivalnih strojev BOURNE <$ Co., Ljubljana liMIlIllilllllll So. Petra cesta 24 IIHilllHIlIlIlll C Veselo in srečno Novo leto žeti osem svojim cenj. odjemalcem zadrugariem ,.EKONOM" £l!!j| osrednja gospodarska zadruga !i!!ll Ljubljana, Koloduorska ul 7 h. Naročajte Kmetijski kol p dar! je Blasnikova VELIKA PRAT Posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji obsegajoče 12 hektarjev zemlje prodam. — Cena po dogovoru. Janez Gabrijel, Kamna gnra, p. Trebnje. za navadno leto 1829, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najsta rejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja t« odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« je najbolj« to najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri: ]. Blasnika nasl. tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, Breg 12 ALFA-rcčni separatorji, ALFA-separatorji na strojni pogon, ALFA-pripomoč. i za mlekarstvo, ALFA-naprave za parjenje krme, ALFA-posode za razpošiljanje mleka, ALFA-droji za podoj, ALFA-pločevinasta posoda er vsi rezervni deli teh predmetov se dobijo vedno pri: filfa-separatori i strojevi za mljekarstvo Zagrib, BoSRouičeva ulica 46 ali pri njenih zastopnikih. 'elefon 67-43. - 5rzojavi: Alfalaval, Zagreb Fabiani & Jurjovet LJubljana, Stritarjeva ul. 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA za moške in ienske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce! ||1»' Odvetnik dr. Janko Drnovšek \ljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisalno v Brežicah v poslopju orožniške postaje in finančne kontrole. Vina g? sadova b drug » 0 IT OŽu r. z z o. z. '.•s edu eb e o • • c.l" o v„-v f.. ega in .s -e~a i:m .s :e0i 11 gosposkega vina iz jutomerskih in ha-loških goric po konkurenčni ceni naravnost iz kleti pro-ducenta. lil Onojlte z A^PNEmm DUŠIKOM najfinejšim, najuspešnejšim iin učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apne-nim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — informacije o upotrebi in ninužini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TlfORNICA ZA DUŠIK d d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOiSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. Pozor ! Pozor I ; 200 moških oblek iz prvovrstnega češk^a sukna razprodam skoraj za poiovlčno ceno po Prodaja se vrši od 3. do 31. dec. 1929 Po neverjetno nizkih cenah se bodo prodajali tudi vsi drugi konfek. izdelki kakor deške in fantovske obleke, raglani, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plašči itd. N@ zamudite Konfekcijska industrija usodne Josip Ivančič prilike! Dunajska cesta ši. 7 d. d. Ljubljana L f «e«f»n ti. zm® Pofif. rac. 18.833 tritarjeva ulica št. 2 (vogsi s»r«es Skodlo *aapratl megitlrnUi) 2tro-ra pteaaa, t»a#ai|a«an|a taradtta« m itovrSavaaja vsak taan«mfc »a «ajlmlaat«ajaih Ravnateljstvo v Ljub ani, Komenskega ul. 18 t-j ma zavaro^ ja vs h vrst Zav««ujte hčerkam d to! Vaše žeje sporočite na n< v dni dops ci, nakar dob t točna poj snila. ===== Sprej o« mo 2estopnske proti dob i piovi i|i — Poš jite pismene ponudbe! : d Veselo m srečno Novo leto fr <3 zeli vsem soojim cenjenim odjemalcem Franc Kraškovic, Ljubljana j 2 konfekcijska in modna Irgooina i jg llllllliniillllllillHl Stari trg štev. 22 iiiillilliiiiiiiimmi Ij^ O O V s I • in rečno N >vo leto o želi v-em svoj m cenj. odjemalcem | IGNAC ŽARGI o Ljubljana ^ Sv. Petra ce>ta. JU* _______ Prod m pn/ovrstno u eaosestv 264 oralov: vinograd, njive, travniki, gozdovi, električna in tele-foihična napeljava, pri mestu, kolodvoru in toplicah. Slivar, Ljutomer, Slovenija. veselJeJveSlo za NOVO lGtO Pletilnl Švicarski stroj so v današnjem dragem času samo prikladna >n praktična darila! Lep, trpežen in dober šivalni stroj Orlfzrter za dom in obrt je obenem okras vsake h'še in največje veselje vsake dobre gospodinje. — Urania pisalae stroje, jako praktične za potovanje; Dubied švicarske pletilne stroje ter najboljša Gritzner-jtva kolesa nudi po zmernih nizkih cenah = z 10°|0 popustom tvrdka --—= Josip Peteline, Ljubljana -i-— blizu Prešernovega spomenika ob vodi. -