Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek'. Leto VIII. št. 14. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 7. aprila 1959 * Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani M/, //?. r-« Prpombe k sloveskemu političnemu programu 5. Slovenci in država. Slovenci se vse premalo zavedamo, da smo soustanovitelji te države, dh .smo kot narod njen sestavni del, da brez nas te države ne bi bilo, da je zato ta država v enaki meri naša, kakor je država Srbov in Hrvatov. Ustanovili1 smo jo s Srbi in Hrvati, da bi imeli v njej svoj dom, da In 'imeli v njej zavarovane svoje narodne pravico in svojo narodno prihodnost. Mi to državo Potrjujemo v prvi vrsti zaradi nas' samih, ker vidimo danes v njej ne glede na vsa razočaranja, ki smo jih doživeli, edino mogoč državnopravni okvir za nase samostojno narodno življenje. Ta država bo predstavljala za nas tem večjo vrednoto, čim bolj se bomo čutili v njej varne. Zato j c z našega stališča največji škodljivec drž*aiv e tisti, ki izrablja moč in sredstva države proti našim narodnim koristim. Očitali so nam, da smo separatisti; očitali so Ham to tisti, ki so hoteli državo udinjati hegemo-nistienim prizadevanjem enegai naroda in so dejansko rušili idejne in pravne osnove te države. Ni je vrednote, kateri na ljubo 'bi smeli odi kate- i'e*» koli naroda zahtevati, da sebe žrtvuje. Odi-ta,ti nekemu narodu v celoti, da je proti drža v en. je nesmiselno početje, ker s takim očitkom naravnost zanikamo pravico neke države do obsto ja. Narodi so bili pred državo, in država je le organizacijska oblika naroda. Država zajema svoj smisel, svojo pravico do obstoja iz svoje službe nabodu. Odnos naroda do države je odnos gospodarji! do svojega ,doma. Vsi tisti, ki hočejo pri nas napraviti iz države nekega malika, nek o vrednoto mimo in izven naroda, ki zahtevajo, da se narodne 'koristi podrejajo nekim navideznim državnim koristim, imajo svoje prikrite račune in »o na las podobni oblastnikom bivše Avstrije, ki so zahtevali od slovanskih narodov, da žrtvujejo svoja narodna prizadevanja občedržavnim koristim, ki so seveda bile koristi vladajočega naroda, oziroma njegove vrhnje plasti. Narodna korist je osnovna korist, in državna korist se mora z narodno‘kriti, če naj bo država močna in trdna- Res je. cla lalvko predstavlja, država tudi neke samostojne čustvene vrednote, kar vidimo tam, kjer narodna in državna prizadevanja sovpadajo in so zgodbvinska izročila izoblikovala močno državljansko zavest. A pri nas more iti — kar je »Slovenija« že večkrat poudarila — državna zavest Sil m o skozi narodno zavest, druge poti do nje ni. Naj bi se te preproste, a osnovne resnice zavedali vsi, ki v našem državnem življenju odločajo. Državna zavest ni nekaj, kar nastine preko noči, ali v dveh desetletjih. Kdor pri na,s ni dober Slovenec — tu mislim na našega preprostega človeka — ne more biti dober državljan, ker gleda na državo zgolj z vidika svoje neposredne osebne koristi in bo zato kaj lahko podlegel vplivom tuje propagande. Samo krepka naroda zavest lahko zavaruje našega človeka pred to propagando. Kjer smo narodno vzgojo zanemarjali, ne bo državljanska vzgoja nič zalegla, ker nima nikjer pravili korenin. Slovenci koit državni narod nimamo svojih zgodovinskih rzrocil. Kakor v Avstriji smo gledali tudi v spremenjenem položaju v državi neko zu-naJ, n«f. nad nami stoječo silo, od katere smo se čutih odvisne. Beračili smo za dobrote, kjer bi bi h motali zahtevati svoje pravice. Naše razmerje do države m bilo razmerje državnega naroda, ampak razmerje služabnika nasproti gospodar ju. Iz takega razmerja ne more rasti prava državi jamska zavest. lo naso politično nezrelost so znali vsi ntralisti izrabljati v svojo korist. Zahtevali so, no zaru. »"»j ega zemljepisnega položaja livalež- joč2rejmeT na*e Varu"*y° države, to je vlada-naroda in ne poudarjamo preveč svojih narodnih prizadev in zahtev, ker to bi bilo nehvaležno nasproti državi in privilegiranemu nosilcu državne moči. A zavest politične in ,državljanske odgovornosti se moro roditi le iam, kjer se narod zaveda svojih pravic do države. Nismo bili zato soustanovitelji te države, da bi zamenjali enega gospodarja za/ drugega, ampak da bi sami koit državni narod bili predstavniki in so nosilci državne moči in državne volje. Osvobodili smo se tujega gospostva s strahovito žrtvijo ene tretjine svojega naroda. Noben drug narod ni svojega osvobojen ja tako drago plačal. Tem bolj smemo v svoji državi zahtevati vse pravice svobodnega naroda. Popolno nerazumevanje zgodovinske naloge in zemljepisnega položaja te države kaže, kdor trdi, dta Slovenija za državno celoto ni nujno potrebna. Usoda vseh treh državnih naroodv je tesno povezana z neokrnjen osti o te države. Vsaka politična 'katastrofa, ki bi zadela nas, bi zadela tudi ostala dva držaivna naroda'. Navezani smo Veselo veliko noč želimo vsem sodelavcem, naročnikom in prijateljem našega tednika! V praznikih Vstajenja naj navda vse slovenske ljudi živa vera v vstajenje malih narodov vkljub teminam, ki jih abdajajo. V današnjih dneh se dogajajo najbolj neverjetne izpremembe hitreje, kakor bi kdo pričakoval. Po velikih viharjih je nebo bolj čisto, kakor po nedolžnih nevihtah! Tudi slovenstvo bo doživelo vstajenje v celoti! Uredništvo in upravništvo tednika „Slovenije“. zaradi političnega in zemljepisnega položaja na medsebojno sožitje, in vsi moramo želeti, da bi bila ta država močna, trdna in ugledna. To pa bo le, če bodo stali' za njo kot svojo državo vsi njeni narodi. Kdor koli bi torej danes oviral notranjo narodno ureditev te države v smislu enakopravnosti vseh treh narodbv, bi bil državni škodljivec v pravem pomenu besede. Slovenci zato ne bomo nehali terjati vse pravice državnega naroda, ker vemo, da s tem ne služimo samo sebi. ampak tudi državi in njeni prihodnosti. Naša politična polpreteklost Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja, samo nihče se. ne mara od nje učiti. Gotovo je najbolj podučna naša najbližja preteklost, gotovo je pa tudi, da jo posebno mladina najmanj pozna. To je bilo vedno tako. V stari, Avstriji so profesorji zgodovine redno obdelali z vso natančnostjo zgodovino do leta 1848., o Babenberžanih smo se morali naučiti vse podrobnosti, celo kako je kdo klel, za zgodovino po letu 1848. pa je zmanjkalo časa, da smo samo v nekaj obrisih celo snov obravnavali. Vsak zgodovinar bo moral priznati, da je bila doba pred razpadom Avstrije ena najvažnejših v slovenski zgodovini. Ta dobo je nekdo imenoval »dobo štirih Janezov«, io je dobo dr. Kreka, dr. Šušteršiča, dr. Tavčarja in Hribarja, pri tem je drugi poredno pripomnil, dia1 sta bila največja politika med njimi prav za prav Franc Šuklje in dr. Evgen Lampe. Politikom te dobe radi očitajo, da so samodrob-tinčarili na Dunaju, da so v tem pogledu razvadili naše politično občinstvo, da je dobilo napačen pojem, da pomeni politiziranje samo iskanje drobtinic na jezikovnem in gospodarskem polju, velikokrat še samo za posameznike. Pravični zgodovinar bo pai moral priznati, da je ta doba dosegla, da je tudi ljudstvo samo dobilo zavest 'in prepričanje, da smo Slovenci ne samo po jeziku, ampak tudi politični narod, da smo političen subjekt. To prepričanje se je pokazalo tudi v tem, da se je najmočnejša slovenska stranka prekrstila v »vseslovensko ljudsko stranko«. Seveda je bila mogočosit za dejansko narodno politiko zelo majhna. Mogoče je bilo prirejati manifestacije tega političnega prepričanja in mogoče je bilo to politiko nekoliko izvajati v državnem zboru na Dunaju. Ta državni zbor je bil 'podoben ladji, na kateri se vsi potniki zavedajo, da je navrtana in da bo treba iskali rešitve. Vsi pa skrbno prikrivajo to zavest in kažejo na zunaji naj več j o brezskrbnost. V tem državnem zboru .so brezskrbno reševali tekoča vprašanja, zraven so vodili sem in tja obravnave, v katerih’ so se kosali najboljši govorniki posameznih narodov, kdo bo na' javnost napravil večji vtisk. Lahko priznamo, da so takratni zastopniki slovenskega naroda častno zastopali našo stvar. Na drugi strani je bilo po kuloarjih dosti pretkanih spletkarjev, avstrijski dvor je bil na tein področju prvi, pa tudi nekateri naši zastopniki so se v tem dobro izkazovali in tudi kas- neje v naši državi se ta navada ni dala zatajiti. V dunajskem državnem zboru so se zastopniki slovenskega naroda za zastopnike enotngea političnega naroda, ki pa za slovenski narodni program kot tak prii takratnih okoliščinah niso mogli ničesar storiti. Ena najvažnejših njih n ib skrbi je bila skrb za kranjski deželni zbor in odbor, da kljub tesnemu okviru tedanjih ustavnih predpisov razvije krepko slovensko avtonomijo. Pod njihnim okriljem je kranjski deželni zbor in odbor to svoje delo izvršil tako odlično, da so bili na to ponosni tudi politiki iz Štajerske, Goriške in Primorja, cela slovenska javnost je imela to delo za splošni slovenski narodni politični uspeli. Zunanje oznamenilo vsega političnega dela pa je bila naj ostrejša demokracija. Dr. Janez Evangelist Krek ni bil demokrat samo zaradi takratne mode, ampak resnično po svoji naravi, tako da drugačen sploh biti nii mogel. Zaradli' tega trdijo tisti, ki so dobro poznali njegov značaj, ne pa »oskrunjievalci mrličev«, da bi 'bil demokrat in zopercentrulisit tudi danes, če bi še živel. Drugi seveda so bili tudi demokrati na vsa usta, kar jih pa ni prav nič oviralo, da ne bi potem, ko je moda zavrgla demokracijo kot preživelo in označila kot modno blago diktatorje in voditelje, postali najhujši samodržci, pandluirji in klečeplazci pred novimi maliki. Če pregledujemo galerijo slik naših slovenskih političnih ljudi, vidimo, da je vsak, če je le dosegel nekoliko političnih uspehov, ali pa če je brez uspehov prišel slučajno do politične moči, takoj postal velik samodržec. Zato ni čudno, da se je po res znatnih uspehih to primerilo tudi dr. Šušteršiču. Bil pa je toliko spreviden, da je bil pripravljen samodrštvo deliti z dr. Lampetom in tudi z dr. Krekom, vendar odkrito demokratični dr. Krek v tem pogledu ni poznal popuščanja. Zato je prišlo do znane borbe med njima, v katerii je dr. Krek za svoje stališče od začetka našel odkrite pripadnike samo v delavstvu in v 'katoliškem akademskem starešinstvu. Ko je videl, kako druga slovenska javnost malo resno vzame demokratično stališče, je izjavil, da misli, da je bilo vse njegovo dosedanje delo zastonj. Takratno moško stališče katoliškega akademič-nega starešinstva je v slovenski javnosti vzbudilo pretirane nade, da bo v prihodnje, ko se število katoliških razumnikov primreno pomnoži, vsaj v talko imenovani slovenski katoliški skupnosti postalo vsako samodrštvo nemogoče. Pri tem pa niso računali ljudje s tem. da lahko samodržtvo dobi Modna Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite najugodneje pri Pauline, JZiufrlio4*a ob vodi, blizu Prešernovega spomenika I>olj sodobno ime in .da so tudi med razumniki plazilci in prilizovalcL Političnega dela posameznih narednikov in kor-poralov v mestih in po deželi ni treba posebej opisovati. To delo se je izživljalo v podrobnem organiziranju strank, in v političnem medsebojnem zmerjanju zelo nizke stopnje, ki je pa zelo zadovoljilo nagone takratnih poti zob ražencev. S preobratom in Vstopom slovenskega naroda v jugoslovansko državo so bile najprej in naj- bolj ikorenito zavržene največje dobrine prejšnje politične dobe. Fran Suklje je lepo popisal, kako žalostno je bila zavržena slovenska avtonomija kot žalosten spomin iz Avstrije. Na dlrugi strani so začeli z vsemi sredstvi naravnoist pretkano ospo-ravati prej že 'kol samo po sebi umevno prepričanje, da smo Slovenci politični narod in da se hočemo kot taki 'izživljati. Vrazovstvo, ki ga je tako pravično zaznamoval Ivan Cankar, je bilo postavljeno na oltar in voditelji vseh strank so se začeli vrstiti in mu zdaj eden, zdaj drugi vihteli kadilnico. Demokratizem je začel postajati fraza, njegovi dotedanji pripadniki so on vrha doli začeli razlagati, da ne. more vzdržati zoper boljševizem, pač pa da se je izkazal zoper boljševizem fašizem, kateremu je treba pripraviti pot. Svoje dni bo lahko napisati lepo analizo, kako je tako imenovano slovensko izobraženstvo to pot pripravljalo in kalko lahko so se našle žrtve, ki so bile pripravljene igrati vlogo ducejev. Naiša mladina, kakor rečeno, to dobo tik za nami hudo malo pozna. Vsak pai mora priznati, da bi bilo zanjo to poznanje hudo koristno. Pojmi te polpretekle dobe in pojmi sedanje dobe so si v tako ostrem nasprotju, daje njih primerjava, hudo podučna. Če bodo pojmi dobe, ki je tiilk pred nami. spet v tako ostrem nasprotju, jih bomo mogli razumel i in obvladati samo, če bomo poznali natančno tudi pojme polpretekle dobe. Sicer pa, ali ni naš namen, skušati doseči, da bi se vršil politični razvoj slovenskega naroda, v ravni črti? Ouidam. JNS in predsporazumsko stanje Bili so časi, ko so reševali oblastniki hrvaško vprašanje tako, da so odredili, dat ga ni. Postavili so ga kratko in malo z dnevnega reda. Ti časi so za nami. Danes, ki ga štejemo mi od 8. oktobra 1937 naprej, je gornje vprašanje postavljeno na dnevni red, navsezadnje celo uradno. Po skušnjah zadnjih dvajsetih let v tej državi nas spomin opozarja na potrebe skrbi, da se ne bi ustvarila samo nevarnost, da vprašuje ne bi bilo rešeno1 prav, temveč obstaja že sedaj celo nevarnost še bolj usodnega pomena. Nevarnost od tistih, ki so bili sposobni razglasiti, da je hrvaško vprašanje že s tem, da je sploh postavljeno na dnevni red, tudi rešeno. Tako stališče bi bilo sicer norčevanje iz danega vprašanja, ali takih norčevanj iz vprašanj vseli strok smo že doživeli nič kolikokrat. Zato so bili poskusi v navedenem smislu kot nalašč pripravni zato. da se vzdržuje v nedogled sedam ji notranji nered ob navidezni pripravljenosti vseh. da se ta neredi popravi, ne da bi se »pripravljenost« kdaj nehala. Omenjena nevarnost obstaja. O tem smo prepričani, zaito smo dolžni nanjo opozoriti. Ta hip samo še ne vemo natančno, kje tiči, kdo jo neguje. Če pa ocenjujemo domneve po politični preteklosti ne samo krivcev stan ja, v katerem država tičii, temveč tudi krivcev, da je stanje države tudi a'kutno, tedaj se nam pač morajo naperiti oči na tiste čini tel je, ki jih je bilo treba naravnost z zadlnjo umetnijo in od zgoraj navzdol izkopati iz zemlje, da je bilo še nekaj časa mogoče tiščati Hrvate in ljudsiko voljo sploh ob zid. Najvidnejši izraz mišljenih čini tel jev so dekretne stranko ustanovljene od predlagatelja Petra Koci perja in tovarišev in dovoljene od ministra Petra Kociper ja in tovarišev. Med temi čini tel ji je paič JNS že po svojii častitljivi starosti sfedem let prva. Ugotavljamo stvarno, da se JNS spri jaznjuje z razvojem, ki je njej, njenemu obstojnemu, razlogu, njenemu naku, njenim načinom dela in njeni bodočnosti pogubonosen. S to ugotovitvijo hočemo reči, da pričujoča izvajanja nikakor niso izliv kake slepe sovražnosti do nje in njenih ljudi, temveč prirode n nasledek izkustvene previdnosti nasproti njenim zagotovilom, katerih uresničenje je prihranjeno — neznani bodočnosti, da, katerih vrednost je odvisna celo od1 tega, koliko nevidne sedanjosti bo JNS priznala pred javnostjo. Uradno stališče JNS nasproti hrvaškemu vprašanju smo doznali v tekui proračunske razprave v senatu, kjer se JNS — in to tudi po našem mišljenju upravičeno — ni pridružila mišljenju nove večine v senaitu, sestavljene v precejšnji meri i/-bivših vojščakov JNS, naj se o proračunskem predlogu ne razpravlja nič. Povedala sta to stališče dr. Kramer in d!r. Andjelinovič, prvi kot nekakšen JNS-Slovenee, drugi kot nekakšen JNS-llrvat. Kakšno' je stališče nekakšnih JNS-Srbov, bo ostalo bržčas za vedno neznano, ker so nekakšni JNS-Sr.bi — če se zelo ne motimo — vsi v drugem taboru. Kar sta povedala, se ujema tudi z objavo vodstva JNS, in to je v bistvu sledeče: Stranka vztraja pri načelu jugoslovenstva, postavlja pa to načelo sine die v omaro. Strinja se s tem, da se hrvaško vprašanje reši, kako, to za njo ni važno, misli pai, da bi se pospešila izvršitev, če poseže krmair po koncentraciji vseli strank. V nepolitičnem življenju je povsem prirodno, če tisti, ki se potapl ja in mu moli iz vode še glava, kliče po reševalcih, najsi bodo kateri koli. ko tako rekoč kliče po koncentraciji reševalcev. V političnem življenju je klic po koncentraciji za rahel odtenek komičen, ali tudi še priroden, kajti proti temu klicu bo samo tisti, ki še ne ve, da: se tudi potaplja, ali ki si domišlj uje. da se še ne potaplja. Bilo bi torej — ob enakih pogojih za vse stranke — krivično, če bi nasprotovali načelu koncentracije. Uporabnost načela pa se takoj spremeni, če pomislimo na okolnosit, da — z nemalo zaslugo )NS same — pogoji dela niso enaki nasproti vsem strankam. Stališče JNS ni preudarno niti logično. Je pa tudi dovolj razločno, da vsebuje priznanje popolnega neuspeha svoje lastne politike, lo priznanje samo noče biti že kdaj izrečno in (o priznanje sc bori tudi z namenom, prikriti občutek, da se bliža čas, ko bo treba priznati ne samo neuspeh lastne politike, temveč tudi neživi jen jskost osnovnih načel, na katerih je počivala, in še počiva ta njena politika. Stranka, ki zatrjuje, da ji rešitev vprašanj, ki predstavljajo vse stiske danega položaja, ni važna, samo da se kaka rešitev najde, nas postavlja pred1 uganko ugotoviti, kaj prav za prav sama hoče, in to ne, kaj hoče v nedoglcdni prihodnosti, temveč kaj hoče sedaj. Računati pa moramo, da bo stranka od nas izraženo svojo »nevtralnost« zanikala. Zaradi tega pristavimo, da sta oba zagovornika )NS v senatu, dr. Kramer in dr. And jeli novic, s skoraj istimi besedami izjavila, da sprejme JNS vsakiero rešitev hrvaškega vprašanja, ki jo bo usvojilo namestništvo. Ker pa je funkcija strank vprav ta, da v državnem življenju po svo-jem delovanju in po .svojin zahtevkih 'izražajo voljo svojih pripadnikov v obravnavanju odprtih vprašanj, je ta izjava odločilnih izraznikov JNS v senatu smiselno v nasprotju z obličico, da mora biti sporazum p Ido soglasja med krono in ljudstvom, pa tudi v nasprotju z naravno vlogo strank kot takih. Na tako — reči smemo, legadno — stališče se sme postaviti samo stranka, ki stvarno noče prevzeti odgovornosti za vsebino sporazuma, temveč hoče nekako prevaliti to odgovornost na kogar koli, ali pa stranka, ki ne ve. kaj naj bi predlagala. V obeh primerih bi morala taka stranka sploh molčati. Prav med tema dvema* »ALI« se je po dosedanjih izjavah J N S t eža v n o odločiti. Mislimo pa, da je JNS, ki očitno zahteva za sebe priznanje svoje pravice, d|a se uvažuje navzlic vsemu, kar je — tudi to priznava — zagrešila, dolžna javnosti razložiti, kaikšne določne predloge ima, če jih ima, in ali je za 'te predloge kot svoje pripravljena odgovarjati ali ne. Dokler tega ne stori, je njena vpnaprejšnja podreditev pod vsakiero rešitev aktualnih vprašanj dvomljivega pomena, najsi omejuje svojo podreditev na gori omenjeni pogoj. Imamo namreč vzroke domnevati, da je tudi ta podreditev z nekim drugim delom drugih pripadnikov iste stranke v zvezi, in sicer v najnevarnejši zvezi: v taktični zvezi. Nobeden izmed iziraznikov JNS ni omenil namreč načrta vidnega pripadnika JNS, čeprav je bil ta načrt že napravljen, preden sta stopila iz rajnika JNS na govorniški oder senata. Zatrjujejo nam, da ta načrt ni namenjen javnosti, temveč samo ožjemu strokovnemu krogu, v katerega pa štejejo — kakor smo imeli priložnost opaziti — nekatere pripadnike, ki niso pravniki, in v ka-loi ega ne štete jo drugih lastnih pripadnikov, ki so pravniki Pni tem se nemoteno že dalje časa širi &la.s, da -dotični stroiko'v.i)j aik JNS ni napravil svo-jega načntai brez vabila s strani, ki čisto gotovo m v seznamu udov JNS. Kako naj si javnost razloži sedaj tole: a) viden ud JNS dobi baje izven strankinega območja nalogo napraviti ustavni načrt in ga napravi, ta načrt pa javnosti ni dostopen: b) odgovorni predstavniki iste jNS izjavljajo v senatu: nn sprejmemo vse, kar bo zgoraj odobreno. hkrati pa molčijo o načrtu. Ali ni nujno 'blizu domneva, da JNS ne želi niti. da bi javnost o načrtu razpravljala, dokler še ni glede načrta* nobenega predsodlka, niti noče biti odgovorna za vsebino tega, za določen čas »zasebnega« mnenja? Povsem m a strani puščamo svoj občutek, d'a Poskusi 'določnega obrisa1 vprašanj, kii naj se rešijo baje sporazumno, ne spadajo med štiri stene, temveč pred javnost. Izrazili hi samo zelo prirodno potrebo, da JNS izpove, ali in v kakšni meri je »ustavni« načrt bivšega podbana dr. Otmarja Pirkmajerja z naslovom »Glavna načela našeg unu-trašnqeg preuredjenja. Ljubljana 1939.«, njena svojina, njen predlog, njeno mišljenje. To mona javnost vedeti, da bo sploh mogla ceniti in razumeti bistvo politike JNS. To mora javnost vedleti predvsem zaradi tega, ker se je JNŠ v preteklosti že večkrat poskušala skriti za hrbtom izvenstran-karskih či nit el jev državne oblasti. To ji je tako domače, da se dr. Andljeliinovič niti v svojem, govoru v senatu ni. mogel vzdržati, da nebi namignil tudi na to. laka igra bi bila seveda pri iskanju sporazuma pogubna. Z besedo na plan! Glavni, izrazito povedani napor JNS v trenutku je dosega koncentracije. Seveda koncentracije, pri kateri ne bi manjkalo JNS. Ponesrečenca, ki je bil potegnjen Iz vode, da ni utonil, izročijo reševalci navadno njegovim svojcem, katerih naloga je, da poskrbijo za morebitno zdravljenje, čeprav mogoče samo zaradi prestanega strahu. Tak ponesrečenec gotovo ni dekrzmožen kar precej, ko se mu še vodla odceja iz obleke. Ta primera nas zavaja k sklepu, da moramo priliti k načelu koncentracije nekoliko — vode, čeprav ne bo to tista, ki jo prilivajo v nekem drugem taboru tisti, ki bodi pravijo, da smo — vsaj Slovenci že koncentrirani, ali pa, da v morebitno koncentracijo samb JNS ne spada. Opozoriti moramo na besedilo sporazuma z dne 8. oktobra 1937. Tam stoji kratka beseda o strankah, ki imajo zaslombo v narodu. Čas in miselnost te listi ne nam porok ujeta, da misli jo podpisniki na stranke, ki — niso dekretirane. Kajti aili imajo te stranke zaslombo v narodu ali je nimajo, to ta hip ne vemo, ker se te stranke še niso poskusile z drugimi v tajnih volitvah, zlasti ne kot opozicionalne. To morajo premisliti vsi, talko tisti, ki se vnemajo dandanes za koncentracijo strank! medtem ko še ni dolgo, ko so se vnemali za kon-. Političnih nasprotnikov po taboriščih, kakor tisti, ki jim kakršna koli koncentracija ni všeč ali pa. bi hoteli, da naj vidi javnost samo v JNS umetno in dekreti rano tvorbo. Čeprav smo torej za koncentracijo, se mii najprej vprašamo: kalkšen namen imej ta koncentracija ? če je res, da ima; namen vrniti ljudstvu demokracijo, ki mu je bila odvzeta, n,ima praktičnega pomena delati koncentracijo s tistimi, ki so pomagali odvzeti ljudstvu demokratično sovlada-nje. ali s tistimi, ki so to stanje vzdrževali notri v naše dni. In pri tem gremo zaradi splošne koristi tako daleč, da ne bi. hoteli izključiti od koncentracije nobene stranke, vsekakor pa bi ji hoteli prihraniti sodelovanje osebnosti, ki spadajo mde pravkar omenjene »tiste«. Če bi zaradi tega katera koli stranka morala izpasti iz upravičencev za vstop v koncentracijo, bo to samo. dokaiz, da te stranke stvarno^ ni, ker obstaja samo iz tistih osebnosti, s tem bi pa bilo hkrati rešeno vpra1-šanje, ali ima dotična stranka zaslombo v ljudstvu, ali pa je nima. Da jo imajo, sme ta hip veljati samo glede političnih skupin, ki se pojavljajo spontano, iz sredine ljudstva, Koliko je iina>-jo, pa bodo povedale bodoče svobodne volitve .s taj nim glasovanjem. Mislimo, da je prav. če ne prikrivamo, da je po nufiem prepričanju koristna za. izvedbo odkritega in trajnega sporazuma za ureditev notranjih razmer samo koncentracija vseh sil, ki so morale tičati do danels v brezupni opoziciji zato, ker razvoj dokazuje, tla je bila politična smer teli sil pravilna, zdravilna in ustvarjajoča, kar zadošča tudi zato, da se v območje teli sil polagoma pritegnejo tudi nepolkvarjeni pripadniki taborov, ki so se vrstili na oblasti. Da JNS tega mišljenja ne deli, ji ni mogoče zameriti. V tem položaju: pa tudi ni osamljena. T v Ur« i« 8» Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"! Štev. '14. SLOVENIJA Stran 3 Važno nerešeno vprašanje Osrednja društva denarnih zavodov in Zadružne zveze v Ljubljani in Zagrdbu so v začetku marca predložila pristojnim Krogom posebno spomenico, s katero jih opozarjajo na nerešeno vprašanje predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih dolgov. Naša država se je s saintgermain-sko in trnanonsko mirovno pogodbo zavezala, da lx> prevzela vse obveznice bivše Avstro-Ogrske, ki so se tedaj nahajale v posesti jugoslovanskih državljanov. V smislu teh obvez bi se bilo vse to moralo urediti že v letu 1921. Druge države, ki so prevzele podobne obveznosti z mirovnimi pogodbami, so te obveznice v določenem roku zamenjale za svoje lastne in na ta način ohranile pri svojem prebivalstvu zaupanje do državnih papirjev. Naša država pa kljub jasnim določilom pogodb svojih obveznosti še do danes ni izpolnila. V Belgradu so sicer vedno obljubljali, da bodo to uredili, in so celo v finančnem zaikoinu za leti 1930. (1930. in 1931.) 1932. vstrn-vili znesek 15,200.000 dinarjev za odplačilno službo za obveznice, s katerimi naj bi se zamenjala predvojna posojila Avstro-Ogrske. Iz neznanih vzrokov pa je vse to ostalo le na papirju in upravičenci še do danes niso prejeli novih papirjev in niso dobivali obresti. Potrdila o tem, da je država svoje dni odvzela stare obveznice, se tudi niso dala nikjer vnovčiti niti se ni dalo dobiti kakšno posojilo na podlagi teh potrdil. Spomenica! našteva potem, kdo je zaradi neplačevanja obveznic oškodovan in pravi: 1. Mnogo imetnikov teh obveznic je izgubilo vse premoženje. Na stara leta so ostali brez vseh sredstev in mnogi so padli v breme javnim korporacijam, ki jih morajo vzdrževati, če tudi bi imeli pravico do novih obveznic. Med zasebnimi imetniki je bilo mnogo takih, ki so bili ob nakupu teh obveznic mladoletni in se je njihov (pupilni) denar po zakonu porabil za nakup obveznic, da bi mogli od obresti živeti. Nadalje so se med mjimii nahajali umobolni im drugi taki ljudje, ki ne morejo svobodno razpolagati s svojo * m o vi no. 2. Obči ne, ki so naložile del svoje imovine, zlasti buli različne fonde in ustanove v te papirje. Sedaj ti t°ndi in ustanove ne morejo izvrševati svojih nalog. 3. Škofije in drugi cerkveni uradi in zavodi, kjer je mnogo njihovega denarja ter denarja raznih župnih nadarbin, mašnih skladov, samostanskega denarja in podobno naloženega v teh papirjih. 4. (Najrazličnejše ustanove, skladi in štipendije (bolnice in podobno) za podpiranje revežev, za dijaške štipendije itd., ki deloma sploh ne morejo delovati in izvrševati svoje občekoristne naloge, ker jim manjka •skoraj vsakršne dohodke. 5. Kr. banske uprave kot naslednice bivših dežel, ki imajo naložene v teh obveznicah zlasti različne fonde. 6. Razne druge javne korporacije, zlasti še zavodi socialnega zavarovanja (Pokojninski zavod, Osrednji urad za zavarovanje delavcev |SU.ZOR|) kot prevzemniki prejšnjih bolniških in nezgodnih blagajn. Bratovske skladnice). 7. Denarni zavodi vseh vrst (banke, hranilnice, posojilnice). ki so kupovale te papirje za trajno naložbo. S tem so zelo podpirale državni in deželni kredit. Po vojni so zabredli nekaterih teh zavodov v -največje težave, ker niso dobivali nobenih obresti od svojih papirjev in so morali odpisovati ogromne izgube na glavnici. Zato so nekateri zavodi še danes pasivni in ne morejo vršiti v zadostni meri svojih nalog. To je na primer razlog, zakaj ,so morali denarni zavodi pobirati nekaj čaisa višje obresti kakor bi bilo treba, če bi bili dobivali v redu obresti za svoje papirje, katere so ‘morale zlasti hranilnice kupovati. Slovenske hranilnice so kupile za 56 milijonov kron teh papirjev na priporočilo jugoslovanskega finančnega ministra, ker bi se ibile morale sicer te obveznice, če bi bile ostale v .zamejskih rokah, izplačati deloma v izlatu (vsaj v višini 27 odstotkov v zlatu!). Torej so prihranile držarvi velike — večmilijonske zneske. Mi bi k spomenici dodali samo še to, da je ravnanje odločujočih v Belgradu tem bolj nerazumljivo. če se upošteva, koliko dolgov so posamezne pokrajine prinesle v novo skupno državo. Nova, država je prevzela od Srbije predvojne dolgove v višini 2.217.000.000 dinarjev in njene vojne dolgove v višini 15.313,000.000 dinarjev. Temu nasproti znaša od Avstro-Ogrske prevzeti del dolgov 1.350.000.000 dinarjev. Opazovalec Slaba primera »Dela,vsak« politika« od 28. t. m. prinaša sestavek dr. Živka Topa.loviča, pod naslovom »Kdor noče brata za brata, ima tujca za gospodarja«. Sestavek meri na slovaško pol iti ko> zadnjih mesecev in dni, ki je dovedla do odcepitve Slovaške in podjarmljenja Češke. Bistvene njegove misli so izražene v temle odstavku: Najlaže je ■združevanje med plemensko in jezikovno sorodnimi. Oni se lahko združijo v eno državno celino, skupnost. Ta skupnost je krepka in trajna. Se se osnuje na podlagi svobode in enakosti. Toda tudi ob danih notranjih težkočah z ozirom na ureditev države je treba čuvati skupnost. Zakaj brž ko odreče ta skupnost, je propadla svoboda vseh. Po mnogih in dolgotrajnih skušnjah v stoletjih je ljudska modrost skovala pregovor: »Kdor noče 'brata za brata, hoče tujca za gospodarja.« Dokler je obstajal v skupni državi Čehov, Slovakov in Ukrajincev demokratični režim, je bila država krepka, ker je narodna delovna večina iz vseh treh narodov dobro čuvala skupnost. V Slovaški sami je ■ 0/o volilcev v svobodnih in tajnih volitvah glasovalo za stranke, ki so delovale v skupni vladi v Pragi. V opoziciji so bili klerikalci, ki v svobodnih volitvah niso nikdar dobili več kakor 30% glasov. Kolikor smo mogli, smo glede Slovakov in njih razmerja do Čehov povedali svoje mnenje. Delali smo tako od svojega prvega letnika. Zmeraj smo kazali, da češki hegemonizem in centralizem ne more buditi med Slovaki bratovske ljubezni in s Jem utrjevati zavesti državne skupnosti. Niti ne, če je tak hegemonizem in centralizem kulturen • n ne sloni samo na zapostavljanju in izkoriščajo* laka je pač človeška narava,: nosilcu krivic ne zaupa niti, kadar nosi pravico. In moramo reči: ne brez vzroka. Gotovo;, politične sprevidnosti niso pokazali slo-vaski voditelj, prav nobene ob dogodkih zadnjih dni Lansko jeseni so dosegli dejansko samostojnost, in kar jih je §e bilo nevšečnosti, bi se bile da e zlepa poravnati. Ali prav v tem primeru se je pokazalo, kako je češki centralizem oslabil nfčIfo°4? n na;odno zayest, da sta mogla priti ljuba aske (lva PreJsnJa madžarska, domo- 1 opaloviceva izvajanja torej v bistvu, če že naravnos ne zagovarjajo, pa vsaj opravičujejo bon1 {ent.ra' en? In hegemonizem. V tem nas naj-lil(evPtJ|'JC 'Vep.Vo. naštevanje odstotkov vo- ToDal ' n ' -,o njegovem sploh sami' centralisti, saj so bili z malimi izjemami, skoraj zmeraj pri nas voljeni ljudje, ki so v Belgradu podpisovali razne edinstvene programe in razglase. Sicer pa je dobro, če si tudi tisto besedo o bra-tovstvu ogledamo bliže. Ni ga menda telesno in nravno zdravega človeka,, ki ne bi hotel imeti brata za brata, a seveda samo takrat, če je ta brat tudi res brat in se obnaša kot brat. Brata ki bi nas hotel strahovati in izrabljati, ki bi nam hotel kratiti naše pravice in nam jemati naše imetje, da bi se bogatil z našim trudom — takega brata ne maramo. • J." f‘.e zna Topalovič sanio malo opazovati ljudi in ,zi yjenje, teda j bo spoznal, da je sovraštvo do rivicnega brata zmeraj večje kakor sovraštvo c o krivičnega tujca. Kajti k zavesti krivice pride v tem primeru še ogorčenost zoper človeka, ki gazu nravne in socialne vezi družine. Ne vemo če je to nameraval, ali dejansko se je postavil lopalovič s tem sestavkom med zagovornike na-sega centralizma v trenutku, ko se mu majejo stebri, in ko se trije narodi naše države pripravljajo, da si urede medsebojno razmerje na podstavi svobode in pravice, kar bo. kar mora biti v korist tudi državi sami. Čudna „ideja“ »Jutro« je 25. p. m. delalo reklamo za senatorske govore pripadnikov JNS. Potem, ko je v uvod-n!ku primerno občudovalo svojega »državnika« dr. Kramerja, pohvali še dr. Andjelinoviea', ki da je na einak način, kakor dr. Kramer za: Slovence govoril v imenu Hrvatov. V imenu tistih Hrvatov namreč, ki pripadajo JNS, torej stranki, ki je med Hrvati tako rekoč sploh ni. Takole hvali »jutro« 'tega »državnika«: 1 okazal je, kakojse je j u gos lo venska ideja čestokrat zlorabljala in še čeišče nepravilno razumevala cla so ji zato po krivici naprtili odgovornost za ne-s i o stvari, ki iso same po sebi v najostrejišem na-sprotstvu s pravilno pojmovanim jugoslovenstvom V enakem smislu kakor dir. Kramer je tudi on poudaril nujnost takojšnje rešitve hrvaškega vprašanja s temeljito preobrazbo našega notranjega življenja. Govorit je tako, kakor mora govoriti zrel politik, ki realno gleda na položaj in se zaveda svoje odgovornosti. Iz navedenih besed se vidi, da se je jugoslo- ven And jeli.novič izražal v najvišji meri previdno, to se pravi tako na splošno, da bi ga vsaj nihče ne mogel prijeti za besedo. »Jugoslovan« k a1 id ej a se je zlorabljala«, pravi. Menda se vendar ni kar sama sebe zlorabljala, kakor bi najraje diaila slutiti trpna' oblika? Torej jo je moral izrabljati le nekdo, ki je to mogel storiti, ki je imelo to idejo v zakupu, in oblasti. Upamo vsaj, da tudi Andje-linovič ne bo mogel reči, da jo je izrabljal kdor koli od tistih, ki so jo odklanjali in niti stikov niso imeli z njo. Mogli so jo izrabljati pač samo taki, ki so jo oznanjali kot naj večjo politično resnico. 1 o pa, ni bil spet n i hče drugi, kot jugotsloveni, ki so se zbirali oikojli Andjelinoviča, Kramarja, Žerjava, Živkoviča. Če je pa jugoslovenska "ideja take zvrsti, da so jo njeni lastni nosilci, zlorabljali, potem je pač žalostno zanjo, in še bolj žalostno je, če se je ta ideja še češče, kakor zlorabljala. »nepravilno razumevala1«. Kajti1 nejugoslo-voni so to »idejo« od vsega začetka zelo pravilno razumeli: hegemonizem, centralizem, protidemo-kratičinoist, avtoritarna; nasilnost — to so njeuje bistvene oznake. Prav zaradi teh njenih lastnosti so jo ravno tako dosledno ckI klanjali. Ostanejo zopet samo jugosloveni, ki po samih in 'lastnih besedah velikega jugo slovein a Andjelinoviea svoje lastne ideje niso prav razumeli. O tem se pa res ne splača govoriti dalje, vsak lahko zase preudari, ka j je več vredno, ali nosilci neke misli, ki svoje lastne misli ne razumejo, ali pa misel, ki je tako čudno sesvaljkana, da jo zlorabljajo tisti, ki iso jo postavili na svet. Na isti miselni ravni in višini je tudi Andjeli-novičeva t rditev, da «o j ugasl o venski ideji naprtili po krivici »odgovornost za neštete stvari, ki so ■same po sebi v inajostrejšem nasprotstvu s pravilno pojmovanim jugoslovenstvom«. A nd j el i novic se tudi v tem primerni previdno izogiblje, stvarnim navedbam glede stvari, ki bi se naj bile tej imenitni ideji po krivici naprtile. Ker pa se jim izogiblje on, hočemo pokazati mi še enkrat inanje: centralizem, hegemonizem, protidemokratičnosit, nasilnost. Te stvari so pa zastopali in izvajali pri nas brez izjeme, pa prav brez vsake izjeme, samo in zmeraj jugosloveni. torej ljudje, ki so edini jugoslovensiko idejo poklicali' v naše javno živ- I jen je, ki so edini delali v njenem imenu in ki so imeli za svojo popolno in izključno pravico, da smejo delati vise v njenem imenu. Kajti ni je bilo menda še tako zoprne in grde stvari, ki je ne bi bili s to »idejo« razlagali in opravičevali. In če so bile te neštete stvari v naj ostrejšem nasprotju z j ugoslovanstvom, zakaj meki so' jilli potem delali tisti, ki so zmeraj trdili, da, edini vedo, kaj je pravo jiigoslovenstvo? Če pa hoče Andjelino-vie priznati, da so jugosloveni sami delali v najostrejšem nasprotstvu s pravim jugoslovenstvom, potem bi morali najprej vsaj povedati, kako mislijo delati poslej. N e glede na. to, da. noben pravi Slovenec, noben pravi: Hrvat ne bo zaupal niti ideji .ki je lastni stvaritelji ne razumejo in jo zlorabljajo, niti njenim nosilcem, pri čemer je vse eno, če je to nerazumevanje nasledek umske ali nravstvene nezadostnosti. ^ Naj torej že gredo in zginejo z našega političnega torišča s svojo idejo vred. Če pa pravi »Jutro«, da je tako zmedeno besedovanje govorjenje »zrelega politika«, potem so politična modrovanja in premišljevanja: dobrega vojaka Švejika pravi zgled državniške sprevid-nosti in daljnovidnosti. Kvečjemu, če misli, da je Andjelinovičevo realno gledanje v tern, da je postal kar razkačen, ko so si, nekoč upali vpričo njega slovenski bolniki med seboj govoriti slovenski. Kajti realno in trezno gledanje nacionalnih edinstvenikov olbstaja, v tein, cla slovenskega jezika ne razumejo, često manj, ko na primer italijanščino ali francoščino, in da bi morali) zaradi njiline edinstvenosti Slovenci svoj jezik zatajiti i'n izdati. Ponesrečen alibi Alibi imenujejo pravniki dokaz, da kdo ob nekem važnem dogodku ali v važnem trenutku ni' bil navzoč, ampak da se je nahajal drugje. Ni treba razlagati, da je tak dokaz v mnogih pravdah lahko odločilnega pomena. »Samouprava,« pa bi hotela prenseti ta alibi tudi na politično polje. Ali natančneje, na polje centralistične finančne politike. In ker govorijo in pišejo Slovenci in Hrvatje o škodljivosti centralistične finančne politike, je uganila »Samouprava«, če ne bi kaizalo. govoriti tudi o škodljivosti sedan je finančne politike za — Srbe. Očitno izhaja iz psihologične podstave, če bo vpila še ona. se bo glas Slovencev in Hrvatov v tem hrušču zgubil, i njihovim pritožbam zoper centralistično finančno upravo in politiko bo vzete vsaj nekaj nravstvene moči. Zato pa je prinesla »Samouprava« dne 30. p. m. sestavek pod, naslovom: »Za vse kraje naše države sc moramo prizadevati enakomreno«. V njem pa sc pritožuje, da: je bil severno zahodni del Srbije, nekdanje požarevsko in ikrajniško okrožje, v dvajsetih letih zedinjenja hudo prikrajševain. »Samouprava« je bila zvesto Stoja,dinovičevo glasilo, in za njegove vladavine je prinesla vsaj enkrat na dan njegovo sliko s priljudnim, vdanim podložnikom namenjenim nasmehom. Zakaj se neki ni oglasila takrat, ko je njena, beseda' vise bollj zalegla in ko je tri leta prepevala čast in slavo trem debelim proračunom? Zakaj se je .spomnila s ever n oz aihodne Srbije šele v teh dlneh. Iko je tako rekoč v nekakšni majhni opoziciji? Pa seveda, poleg želje, da oskubil iklic Slovencev in Hrvatov po enakopravnosti1, bi še hotela vcepiti Srbom prepričanje, da so navsezadnje kri- vi drugi, najbrž Slovenci in Hrvatje, če se njim ne godi bolje. Sicer bi človek pričakoval in logika bi to zah htevala, da bo zdaj »Samouprava« zahtevala popolno finančno samoupravo izat Srbe, kakor jo zahtevajo zase Slovenci in Hrvatje. O tem pa ni v v§em dolgem sestavku niti ene besede, še migljaja ne. Zato tudi vemo, po čem je taka skrb. Zvišanje železniške voznine Z novim pre,računskim letom smo dobili spet zvišane železniške voznine. Kakor znano, donosa j o slovenske železnice še zmeraj nekako četrtino vseh dohodikov jugoslovanskih železnic. Naše donosne železnice bi torej nič ne potrebovale zvišanih voznin, tudi pri sedanjih vozninah bi ne isamo lahko železniške uslužbence bdijo plačali in tisoče osebja na novo nastavili. Od poviška torej ne bo šla niti para našim železničarjem in železnicam ali splolli našemu gospodarstvu v pridi, ampak ves presežek sc bo obenem z dosedanjim obilnim dohodkom oid-vajal na jug, naše gospodarstvo bo pa spet oslabljeno za lepe denarje. Vse to pa samo zaradi tega, ker imamo po zaslugi jugoslovenskega nacional-stva centralizem, ki ne da nam Slovencem in Hrvatom niti dihati. Zanimivo je pri vsem tem zlasti, da so se najbolj zvišale voznine pri tako imenovanih nedeljskih in izletniških vozovnicah. To povišanje bo tudi sorazmerno Slovenijo najbolj zadelo. 'Kajti naš človek, zlasti tudi naš nameščenec in delavec ne poseda radi cele nedelje po kavarnah pa mlati tam prazno slamo, a m na k gre, če le more, s svojo družino kamor koli ven, da se nekoliko* razvedri in da si obene mokrepi telo. Tak izlet v naravo je za našego tovarniškega delavca in pisarniškega uradnilka naravnost fiziologična potreba. Vse to mu bo s povišano voznino precej podraženo. marsikomu pa sploh onemogočeno. Naše pošte v znamenju centralizma Sestavek, ki smo ga priobčili pod tem naslovom v zadnji šte.viliki, spopolnju jemo še z naslednjimi podatki. Kako je naše poštno osebje preobremenjeno, dokazuje dejstvo, da je na primer leta 1937. moglo samo 172 uradnikov popolnoma izkoristiti svoj dopust. 316 uradnikov ga1 je moglo izkoristiti samo nekako do polovice, in sicer 5302 dnvea od 10.0 V) dni, kolikor jih jim je šlo. Nobenega dopusta pa ni imel 201 uradnik, četudi bi jim bilo šlo 5360 dni. Od pripadajočega dopusta v celoti 10.068 dni sp ga smeli poštni uradniki v Sloveniji izrabiti samo 9.974 dni, torej manj kot polovico. Še neugodnejše pa so razmere pri zvaničnikih, ki so mogli, izkoristiti .samo 2.552 dneva od 8.784 dni, iin pri služiteljih, Iki so dobili v celoti samo 1.362 dni dopusta, medtem 'ko jim ga je šlo 4.776 dni: To pa se vse seveda lepo ujema s centralizmom. Belgrajsiko poštno ravnateljstvo ima samo 25 poštnih uradov in zanje 1675 uslužbencev — brez osebja v poštnem ministrstvu seveda^ ki ga je 280 —, ljubljansko poštno ravnateljstvo pa ima ■>.»0 poštnih uradov in 1540 uslužbencev! Seveda, samo tako je tudi mogoče, da dona-šajo slovenske pošte tretjino vseh dohodkov. Jasna beseda Na sestanku dr. Mačka z vladnim predsednikom Cvetkovičem pripominja »Hrvatski dnevnik«, da; so že večkrat bili podobni sestanki in razgovori, da se je ob njih zmeraj poudarjala potreba sporazuma s Hrvati, pri čemer so se trosile lepe .besede — a ostalo je zmeraj samo pri besedah. Nadalje pravil: V politiki iščemo dejanj, v katerih se bodo uresničile besede. A beseda, ki se je spominja hrvaišiki narod in ki mu je zmeraj v mislih, je svoboda. Dokler ne postane svoboda dejanje in dokler se .ne uresniči, ne bo .hrvaški narod zadovoljen. Hrvaškega vprašanja ni mogoče rešiti s polovičnimi uikrepi. Lahko se p op ra viij o osebne krivice, lahko se menja politična smer, lahko se ublaži reižiiin, toda vse to ni cena, za katero, bi odločili ali celo opustili zahtevo, da se reši hrvaško vprašanje. Večkrat so z neke strani omenjali, naj bi >se Hrvatje zadovoljili, da se uresničijo njihne zahteve postopoma. Mi pa smo zmeraj zahtevali, 'da se reši hrvaško vprašanje na enkrat in v celoti. Ni mogoče, dajati svobodo v obrokih, ker ni svoboda noben denarni zahtevek. Ona je kakor vsak. ki ga je treba vdihavati s polnimi pljuči. Svoboda tudi ni nolbena miloščina, ker iima nanjo pravico vsak Slovencev ne zastopa dr. Albert Kramer in ne kdo drugi K pogajanjem, ki jih je imel in jih bo še imel dr. VI. Maček v Zagrebu z združeno srbsko opozicijo. hodi tudi dr. Albert Kramer. Ljudje pri nas pa mislijo, pravi in resnični Slovenci se pa tudi hudo jeze, češ da zastopa pri1 zagrebških pogajanjih za preureditev države Slovence dr. Albert Kramer. Resnično slovensko čuteči ljudje imajo popolnoma prav, če odrekajo dr. Kramerju vsako in tudi najmanjšo pravico, da bi zastopal pri tako odločilnih stvareh, kakor so zagrebška pogajanja, slovenski narod in slovenske koristi. Da pomirimo vse prave slovenske ljudji, povemo na glas, da dr. Albert Krainer pri pogajanjih z dr. VI. Mačkom ne zastopa ne Slovencev ne Slovenije, ampak je bil pri sestankih navzočen le kot tajnik jugo-slovenske JNS, namreč Peltra Živkoviča, ki je bil prisiljen podvreči .se vodstvu dr. Mačko, kajti sedaj mora plavati, hočeš nočeš, tudi JNSarska ju-goslovenarijai v dir. Mačkovih vodah, pri čemer pa ne pomeni in ne očtloča stvarno ničesar. Vsako drugo mnenje je brez podlage. Slovenci pa pri zagrebških pogajanjih nimajo tudi nobenih drugih zastopnikov. Zakaj ne. vedo vsi. iki se zanimajo za politične zadeve! Mali zapiski Udeležba pri preračunu Letošnji preračun ima tudi postavko »brezplačen tisk«. Zanj je določenih 1,066.000 dinarjev. Od tega pridela Belgradi 866.000 dinarjev, na Zagreb 165.000 dinairjev, na Ljubljano pa 35.000 Klinarjev. Od dovoljenih kreditov dobimo torej 3,28 odstotke. Za javne dajatve pa prispevamo nad 16 odstotkov. Nacionalni centralizem Na občnem zboru Društva industrijcev im veletrgovcev v Ljubljani je poročal predsednik Stane Vidmar takole o naši preobremenitvi z javnimi dajatvami: Direktnih držaivnih davkov, in sicer zetmljarine, zgradarine. pridobnine, rentniine, družbenega davka in pavša,branega prometnega davka je bilo predpisano v Sloveniji v leta 1937. dim 175,300.000. leta 1938. din 185,500.000. plačamo je Ibilo leta 1937. 133,300.000, a leta 1938. din 138,560.000. zaostanek, iki pa bo gotovo izterjam, je znašal leta 1937. din 42,000.000, a leta 1938. din 47,000.000. Davek na posloviti promet je znašal v Sloveniji 1. 1937. dim 127,000.000, 1. 1938. pa 132,500.000. Uslužbemsiki daivelk je znašal I. 1937. din 45,100.000. I. 1938. pa dim 48,100.000. K vsemu temu pridejo še druge manjše davščine talko, da je plačala Slovenija neposrednih davkov leta 1937. din 305,000.000, leta 1938. pa din 315,400.000. ali 10 milijonov din več. Novo vodstvo Narodne banke Za novega guvernerja tega glavnega državnega denarnega zavoda je imenovan dr. Dragotin Proti e, ki je bil rojen leta. 1886. v ISelgradu, za novcgai pod guvernerja pa Ljubiša Mikic, ki je bil rojen leta 1898. v Nišu. 400.000 dinarjev za planinski dom Neko turistično društvo v Mavrovih Hanih je postavilo za olajšavo pristopov na Šaro, Korab, Bistro in Govedarnik v Južni Srbiji planinski dom. V ta namen je dobilo od države veliko 'podporo 400.000 dinarjev. Slovensko planinsko društvo ima nad 50 koč in. domov, pa je moralo vse brez izjeme postaviti iz lastnih sredstev, in če hoče kaj novega postaviti, se mora zmeraj pošteno zadolžiti. Srbsko planinsko društvo ima sicer veliko število členov, vendar pa očitno nima veselja, da bi svoje dohodke porabljalo za take namene. Kakor kaže zgo-rajšnji primer, mu tega tudi treba ni. Svobodne volitve »Hrvatski dnevniik« °'d 3. t. m. prinaša seznam ljudi, ki so bili ali odpuščeni iz javne službe ali drugače kaznovani, ker niso bili v Stojadiinoviče vdi svobodnih volitvah dne 11. decembra1 1938 za ’ . • Seznam sega čez celo stran, pri čemer niso vsi preganjanci niti Osebno navedeni. »Hrvatski dnevniik« pristavlja, da pr inaša ta seznam ob dohodu vladinega predsednika Dragiša Cvetkoviča v Zagreb in da je to samo del tistih,, ki jih je zadela taka usoda; Državotvorna slika V bel grajski skupščini je neki poslanec stavil no v ladnega predsednika več vprašanj glede Dragomira Stojani n ovira, braita prejšnjega ministrskega predsednika Mmlana Sto j adi novica Ta Dragomir m le lastnik dnevnika » Vreme ampak vodi tudi francosko času iško agenturo »Fournier«. Ta agencija pa siri po zatrdilu tega poslanca, neresnične novice o naši diržavi, ki so nam v vsakem pogledu škodljive. Stvari ne bi niti omenjali, tako samoobsebna je za Stojadinovičevo diktaturo, in če bi bil Sto-jadimovič še' zmerom ministrski predsednik, bi njegov brat lahko delal še hu jše stvari, ne da bi kdo erhni.1. Samo to naj še spet kedaj opozorimo, da so bil'i preganjani in isuinničeni tisti, ki lanskega r ecembra niso bili zanj, in da je še zmeraj po našem mestu polno lepakov iz tistih časov, ki dopovedujejo njegovo nesebično in nepogrešljivo imenitnost. Samo ena je pot »O.bzor« pravil, ko piše o pogojih za rešitev lirvas'kegai vprašanja: medtem je jasno, da se more rešiti hrvaško Vprašanje samo tako, da se hrvaškemu nairodu 'zagotovi njegov narodmi, politični, kulturni, gospodor-■s.kii in finančni ra'zv-oj, pri čemur bi dajal za državno skupnost toliko, kolikor odpada sorazmerno :na njegov del. Zato se hrvalško vprašanje niti ne more pravilno .reševati, ako se izhaja iz druge ipodstave, kaikor je dejanska enakopravnost Hrvatov. Snbov im Slovencev v vseh panogah državnega življenja. Našim bralcem so te besede gotovo jasne in razuml jive, saj smo mi tako pisali in zahtevali od vsega, začetka, in jugosiloveni so nas zaradi njih razglašali za separatiste in ikdove kaj še vse. Le to bi dostavili, da veljajo te besede in te zahteve za nas v še večji meri, kakor za Hrvate, ker je bilo enakopravnosti za nas še manj 'kakor za Hrvate. Konec francosko-nemškega odboro Leta 1935. so ustanovili v Parizu »Comite Fran-ce-Allemagne« (franeosko-nemški odbor) za pospeševanje medsebojnih stikov in za zbližanje med obema narodoma Predsedstvo tega odbora jo sedaj sklenilo, da glede na zadnje dogodke v Srednji Evropi prenena z delom in da skliče občni zbor, ki bo sklepal o doknčni razdružitvi. Slabo poročanje »Slovenski list«, ki bi naj bil glasilo slovenskih izselnikov v Argentiniji, prinaša dne 24. letošnjega februarja takšnole novico: Dr. Mačka zapuščajo Pripadniki bivše HSS iz vasi Koritna pri Osijeku so prestopili pred kratkim v J HZ. Njihovi zastopniki so se zglasili v tajništvu JRZ in prosili za vstop v stranko. Svoj korak so utemeljevali s spoznanjem, da so 11. decembra glasovali za dr. Mačka v prepričanju, da bo poslej vodja hrvaškega naroda usmeril delo v pozitivno smer. Ker pa so sc v svojih pričakovanjih prevarili. so sklemili stopiti v JRZ, ker se jim zdi, da je gospodarska politika vlade taka, da edina utegne koristiti tudi gospodarskemu izboljšanju v hrvaški vasi. Argentinija je sicer res nekoliko daleč od nas, a če že kdo tam poroča in kdor koli poroča o naših razmerah, bi moral imeti vsaj toliko pogleda in posluha za naše razmere, da ne bi česnal, kakor da so Hrvatje čez noč začeli zapuščati svoje narodne vrste in se udinjali centralistični stranki. Sicer pa Slovencem samim tako izročanje samo škodu je. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana. NOVA ZALOŽBA V L3UBL3ANI * z- z o. z. KONGRESNI TRG Priporoča Ivana Cankarja zbrane spise 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja T, »Ul niso samo n.i naloM.n« »a.odnl tekst. ampa* so nalposumnalSa Izpo.ad slo»enste»a duha, K»i nrinnmfAin• F s Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Steič, Ori!az?odo^fumetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik. Uvod v glasbo; Jak. Kelemina. Literarna veda. na, iker uma nanjo pravico vsak človek in vtsaik narod. » w . | Poseben oddelek za pisarniške potre s .n t