6 PETJA OREHEK - JERMAN
DRUŠTVO NARODNIH NOŠ IN OHRANJANJA
KULTURNE DEDIŠČINE DOMŽALE

8 TEMA MESECA
GLASUJTE ZA PROJEKTNE PREDLOGE
PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA 2024 IN 2025

glasilo občine domžale
28. marec 2024 | letnik lxiv | številka 3 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur

www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html

OBČINA DOMŽALE in
ZDRUŽENJE BORCEV ZA
VREDNOTE NOB OBČINE
DOMŽALE

Vabimo na

osrednjo
občinsko
prireditev
ob 27. aprilu –
Dnevu upora
proti
okupatorju
v soboto, 27. aprila
2024, ob 15. uri v Domu
krajanov v Žejah.
Slavnostni govornik bo
dr. Vladimir Prebilič
Foto: Freepikw

Medvrstniško nasilje na
domžalskih osnovnih šolah
V zadnjih mesecih v ospredje prihaja vse več informacij o medvrstniškem nasilju v domžalskih
osnovnih šolah.

G

re za ponavljajoče se dogodke različnih oblik vrstniškega nasilja. In če
smo nekoč govorili predvsem o fizičnem in verbalnem nasilju, pa medvrstniško nasilje (angleško bullyjing) danes vključuje fizično, verbalno, psihično, socialno,
odnosno, ekonomsko nasilje, nasilje prek interneta (angleško cyberbullyjing), spolno nasilje. In če so
nekatere vrste nasilja hitro prepoznane, so druge bolj posredne in
prav tako izjemno škodljive za žrtev.

Kot omenjeno, iz številnih domžalskih osnovnih šol v zadnjem
času s strani staršev in otrok prihajajo informacije o medvrstniškem
nasilju. O tem so seveda vedno obveščene tudi šole, ki imajo v ta namen vzpostavljen protokol, kako
ukrepati in koga vse vključevati pri
razreševanju nastalih situacij. Šole
se tega dobro zavedajo in se ga tudi
držijo, seveda pa bi si vsi skupaj kot
družba želeli, da do nasilja ne bi prihajalo. Če že, pa da bi bili ukrepi dovolj, da se to prekine, zaščiti žrtve

in ustrezno prevzgoji tiste, ki nasilje povzročajo. In vse vzroke, ki so
do tega pripeljali.
Na tem področju korake dela
tudi Občina Domžale z ustanovitvijo Sveta za varnost, ki bo vključeval tako predstavnike šol, Centra
za socialno delo, Policijsko postajo
in druge pristojne inštitucije. Kako
zelo pomembno je pravočasno prepoznavanje nasilnih situacij, kaj o
tem menijo strokovnjaki, kako delujejo državne službe in predstavniki, smo zajeli v tokratnem obse-

žnem prispevku, katerega namen je
zaščititi najšibkejše in pomagati na
poti do prevzgoje tistih, ki nasilje izvajajo. To bi moral biti tudi primarni cilj – vzgoja, kot pravi glavni inšpektor za šolstvo, ki je v marcu obiskal Domžale in se srečal z ravnatelji, ravnateljicami in drugimi predstavniki naših osnovnih šol. Sporočilo je jasno: ni nam vseeno, kaj se
dogaja v šoli in po šoli, otroke je treba zaščititi. Da bomo do tega prišli,
pa bo treba aktivno sodelovati in se
22
povezovati.

AKTUALNO

KULTURA

OBRAZI TRŽNICE

ŠPORT

Bralnice pod
slamnikom

Tradicionalni 24.
Gostičevi dnevi 2024

Družina Bogataj
s kmetije Pr’ Leskovc

KK Kansai Helios

Štirinajsti mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom letos v
ospredje postavlja knjigo kot izbiro ter bralne navade mladih. Tudi letos poteka od marca do maja, osrednja festivalska gostja pa bo priljubljena nizozemska mladinska pisateljica Anna Woltz, ki bo Slovenijo obiskala med 22. in 24. majem. Je avtorica več kot dvajset knjig za otroke in
mladino, šest med njimi izdanih tudi
v slovenščini, prevedena je v več kot
sedemindvajset tujih jezikov, je večkrat nagrajena doma in v tujini.
2

Tradicionalni 24. Gostičevi dnevi
2024 so bili letos razpeti med Zagrebom, Gostičevim Homcem in Ljubljano. Povsod tam, kjer je živel in največ
deloval prav on sam. Jože Gostič tenorist oziroma slovenski pevski as je
deloval širom sveta, največ pa seveda prav v Ljubljani in Zagrebu. Seveda pa še na Dunaju, v Salzburgu, po
celotnem evropskem kontinentu in
širom sveta. Kot sta zapisali avtorici
Marija Barbieri in Marjana Mrak v obsežni dvojezični monografiji, je bil pevec, kot ga še nismo imeli.
28

Na domžalski tržnici lahko vsak teden ob sredah, petkih in sobotah
obiščete stojnico kmetije in Sirarne Bogataj iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Družina Bogataj na njej
ponuja mlečne izdelke iz senenega
mleka, vse od jogurta, kislega mleka,
masla, smetane, pinjenca, skute, albuminske skute, namazov pa vse do
mehkih, poltrdih in trdih sirov. Vsaka kmetija oziroma domačija, ki se je
ohranila do danes, ima večstoletno
tradicijo. Tudi kmetija Pr’ Leskovc ni
32
izjema.

Košarkarji Kansai Heliosa imajo za seboj uspešen mesec, saj so tudi v marcu nadaljevali niz neporaženosti v
domačem prvenstvu, ki se vleče že od
januarja. Domžalska Sonca so v marcu odigrala tri prvenstvena srečanja
in zabeležila prav toliko zmag. Tudi
v regionalni ligi ABA 2 so se uvrstili
v končnico. Tako uspešni pa Domžalčani to sezono niso bili v Ligi ABA 2, v
kateri so z osmim mestom komaj ujeli
končnico. To so si priigrali prav na zadnji postaji v Širokem Brijegu.
34


Nastopili bodo:
učenke in učenci OŠ Dob,
Moški pevski zbor
Radomlje,
Folklorna skupina
Groblje in
Godba Domžale.
Program bo povezovala
Draga Jeretina Anžin.

ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 25. aprila 2024.
Rok za oddajo prispevkov je
v četrtek, 11. aprila 2024, do
12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti
jasno razvidno, kdo je avtor
prispevka, podpis fotografa in
komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih
ur oddate v Kulturnem domu
Franca Bernika Domžale, zunaj
uradnih ur v nabiralniku na
stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem
glasilu Občine Domžale Slamnik
nenaročeni prispevki ne bodo
honorirani, končno odločitev
o objavi prispevkov in njihovi
dolžini pa sprejema uredništvo.
Za vsa vprašanja smo vam na
voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@kd-domzale.si

MEDICINSKA PEDIKURA
Pančur d.o.o.

031/353 347
IZKUŠENE MEDICINSKE SESTRE
SKRBIJO ZA ZDRAVJE VAŠIH STOPAL.

Slamnikarska 3B, Domžale
nasproti Sanolaborja

2 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

aktualno
Drage bralke,
dragi bralci,
januarja je Občina Domžale
povabila občane in občanke
k oddaji projektnih predlogov
za participativni proračun za
leti 2024 in 2025. V tokratnem
Slamniku vam predstavljamo
vaš odziv ter predloge in vas
vabimo h glasovanju za projektne predloge participativnega proračuna – za prihodnost občine Domžale in mesto srčnih ljudi.
Žal je nasilje, tudi med
mladostniki in otroki, aktualna tema današnjega časa.
Šola in vrstniki so lahko poleg okolja, ki je spodbudno,
vključujoče, navdušujoče,
tudi okolje, v katerem je posameznik izpostavljen izrazito negativnim dejanjem ali
celo več let trajajočemu nasilju. V Slamniku smo raziskali, kako se z medvrstniškim
nasiljem soočajo domžalske
osnovne šole.
V Velikem intervjuju smo k
besedi povabili Petjo Orehek
- Jerman, članico Društva narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale ter
bivšo predsednico društva.
Njena ljubezen do narodnih
noš veje iz vsakega njenega
stavka. V pogovoru za Slamnik nam je razkrila marsikatero zanimivost s področja
oblačilne dediščine.
Naj vas spomnimo, da se
je z marcem začel že štirinajsti mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki poteka v organizaciji založbe Miš in osmih knjižnic soorganizatork, tokrat z
naslovom Knjiga – moja izbira!. Festival bo tudi letos potekal od marca do maja. Vabljeni k raziskovanju svojih
bralnih navad.
Obiskali smo tudi domžalsko tržnico in podrobneje
spoznali družino Bogataj, ki
na njej ponuja mlečne izdelke iz senenega mleka, vse od
jogurta, kislega mleka, masla, smetane, pinjenca, skute,
albuminske skute in namazov do mehkih, poltrdih in trdih sirov. Za vse tiste, ki podpirate lokalno proizvodnjo
in želite vedeti, od kot prihaja hrana, ki se znajde na vaši
mizi.
Pred nami je april, mesec,
ko Domžale praznujejo svoj
rojstni dan. Ob tej priložnosti
se bo zvrstilo kar nekaj dogodkov. Vabljeni, da praznujemo skupaj.
Želim vam lepe velikonočne praznike.

Špela Čarman,
odgovorna urednica

slamnik@kd- dom zale. si

Predsednica republike ob svetovnem dnevu voda obiskala
CČN Domžale - Kamnik
Na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik so v petek, 22. marca, v družbi predsednice republike dr. Nataše Pirc
Musar slovesno obeležili svetovni dan voda.
Ob osrednjem mednarodnem prazniku vode je na prireditvi uvodoma nagovorila udeležence iz vrst
strokovne in širše javnosti, zatem
pa spremljala še okroglo mizo, ki je
letos potekala pod geslom Voda za
mir. Predsednica je svoj obisk ob tej
priložnosti izkoristila še za predhodni ogled kapacitet čistilne naprave,
na katerem sta jo v družbi mag. Renate Kosec, županje Občine Domžale, spremljala direktorica CČN dr.
Marjetka Levstek in vodja področja
tehnologije in investicij Peter Cerar.
Z geslom letošnjega svetovnega
dneva voda Voda za mir so Združeni narodi želeli opozoriti ne le na vlogo vode pri povezovanju ljudi, pač pa
tudi na konflikte med skupnostmi in
državami, zlasti ko je govora o dostopnosti vode in njeni rabi, sanitarnih
standardih, prisvajanju vodnih virov
ter onesnaževanju. Ker je lahko voda
ključ do miroljubnega reševanja svetovnih problemov, ji mednarodna
skupnost za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in miru namenja veliko pozornosti. V kontekstu strateških
usmeritev zunanje politike se je tudi
Slovenija odločila, da na globalni ravni s pomočjo vodne diplomacije pristopi k aktivnemu reševanju problemov, povezanih z vodo.
»Voda je strateško pomemben na­
ravni vir, nekje jo je dovolj, drugje pre­malo. Po ocenah okrog dve mili­jarde
ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode. Zato so na mednarodni rani
nujni solidarnost, odgovorno ravnnje
in dostop do oskrbe z vodo kot osnov-

Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar si je na CČN Domžale - Kamnik najprej
ogledala procese čiščenja odpadnih voda; ogled sta v spremstvu županje Občine
Domžale mag. Renate Kosec vodila direktorica CČN dr. Marjetka Levstek in vodja
področja tehnologije in investicij Peter Cerar.

no civilizacijsko dobrino. Ne smemo je pokazale, kako ze­lo pomembno je,
imeti za samoumevno, saj njene zalo- da razumemo pod­nebne sprememge in kakovost niso neomejene ali traj- be ter tokove naših po­tokov in rek.
ne,« je v svojem uvodnem nagovoru Razdejanje, ki so ga s sabo prinesle
poudarila predsednica republike dr. lanske poplave, nam lahko služi kot
Nataša Pirc Musar in v nadaljevanju nauk, da bo treba več vlagati v prilaizpostavila pomembno vlogo Slo­­ve­nije gajanje. Popoplavna obnova nam pokot nestalne članice Varnostnega sve- nuja priložnost, da jo zastavimo trajta Organizacije združenih narodov ter nostno in sonaravno, da se bomo
koristih učinkovitega čezmejnega so- zmožni z dobro začrtanimi prilagodidelovanja, kjer je voda lahko pomem- tvenimi ukrepi čim bolje zoperstaviti
ben gradnik miru, kar dokazujejo tudi moči naših voda v bodoče.«
V nadaljevanju je opozorila, da vouspehi Mednarodne komisije za porečje Save in Podonavske komisije.
dilno sporočilo letošnjega Dneva voda
»Slovenija je z vodo bogata dežela, v – Voda za mir nagovarja tudi nas kot
endar moramo to ugotovitev vzeti s družbo in naše ravnanje z vodo: »Skopridržkom, saj je v regionalno in pod­- rajda ni posega v vode, ki ne bi spronebno raznolikih okoljih ni povsod žil različnih pogledov in nasprotodovolj, še posebej ne v sušnih raz­me­- vanj, kar pomeni, da je ljudem venrah. Zato moramo našo vodo varo­va- darle mar, kako ravnamo z vodo. Spoti in ohranjati tudi za bodo­če rodove ročilo, ki bi ga morali razumeti tudi v
ter skrbeti za njeno narav­no obnav­ politiki, pa je, da moramo spremeniti
ljanje,« je poudarila pred­sed­nica in sisteme upravljanja z vodami tako, da
dodala: »Poletne ujme so med drugim bodo ljudje že v zgodnjih fazah lahko

sodelovali pri oblikovanju vodnih politik in ukrepov na področju upravljanja voda.« Svoj nagovor je sklenila še
z opozorilom na ključno vlogo vodne
in okoljske stroke za našo prihodnost,
saj bodo podnebne spremembe in s
tem povezani pojavi vse pogostejši in
se bo treba z njimi učinkovito soočati.
Na okrogli mizi, ki je sledila, so sodelovali ugledni razpravljavci: veleposlanica Tanja Miškova, posebna
odposlanka za vodno diplomacijo na
Ministrstvu za zunanje in evropske
zadeve, prof. dr. Tomaž Rodič, direktor Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) ter
vodja vesoljske odprave za opazovanje Zemlje s prvim slovenskim mikrosatelitom Nemo-HD, in mag. Emina
Hadžić, direktorica Zavoda Krog, nevladne organizacije, ki si med drugim
prizadeva tudi za izboljšanje dostopa
do vode, za boljše sanitarne in higienske razmere, za izkoreninjenje revščine ter izboljšanje prehranske varnosti, za enakost spolov in za dostojanstveno ter kvalitetno življenje vseh.
Dogodek, ki ga je gostila CČN
Domžale - Kamnik, so pripravila štiri strokovna društva in združenja s
področja varstva voda – Slovensko
društvo za zaščito voda (SDZV), Društvo vodarjev Slovenije (DVS), Društvo hidrogeologov Slovenije (SKIAH) in mreža Globalno partnerstvo
za vodo (GWP Slovenije). Posnetek
dogodka je na voljo na SDZV YT kanalu na spletni strani SDZV (https://
sdzv-drustvo.si/).
Foto: Klemen Razinger

Knjiga – moja izbira!
Štirinajsti mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom letos v ospredje postavlja knjigo kot izbiro ter bralne
navade mladih.
V soboto, 9. marca 2024, smo s tradicionalnim strokovnim srečanjem
v Knjižnici Domžale odprli že štirinajsti festival Bralnice pod slamnikom, ki poteka v organizaciji Miš
založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Letošnje srečanje smo naslovili s Knjiga – moja izbira?, in se
spraševali o tem, koliko je ob obilici
drugih možnih izbir dandanes knjiga sploh še izbira mladih, kakšne
so njihove bralne navade, izposta- ve domačije, ki je zasnovala Pravljič- mladimi ter z nami delile svoje dragovili pa smo tudi kar nekaj primerov ni studio – projekt, namenjen spod- cene izkušnje ter premisleke o branju,
dobrih praks in projektov, s katerimi bujanju pripovedovalskih kompetenc knjigah in delu z mladimi. Srečanje je
pri otrocih. Nika Pušlar in Sara Med- tudi letos moderiral Ambrož Kvartič.
mlade motivirati za branje.
Že štirinajsti festival Bralnice
Dr. Tina Bilban je predstavila iz- ved sta delili svojo izkušnjo sodelovasledke ankete, izvedene med osnov- nja pri festivalu Itn., festivalu angaži- pod slamnikom tudi letos poteka od
nošolci (11–13 let), ki je med dru- ranega pisanja, dr. Miha Kovač pa nas marca do maja, osrednja festivalgim pokazala, da imajo starši s svo- je navdušil s predavanjem o pomemb- ska gostja pa bo priljubljena nizojim zgledom močan vpliv na branje nosti branja na višji ravni. Strokovno zemska mladinska pisateljica Anna
otrok. Maruša Prelesnik Zdešar in Ja- srečanje smo sklenili z okroglo mizo, Woltz, ki bo Slovenijo obiskala med
sna Merklin sta v iskrivi predstavitvi na kateri se je dr. Tina Bilban pogo- 22. in 24. majem. Je avtorica več kot
govorili o Prebranih sivih celicah, ru- varjala z mentoricama branja Štefko dvajset knjig za otroke in mladino,
briki priljubljene televizijske oddaje Zore z OŠ Venclja Perka Domžale in šest med njimi izdanih tudi v sloMale sive celice, v kateri želijo dati be- Marto Grkman Repolusk z OŠ Toma venščini, prevedena je v več kot sesedo mladim, tako da so prav oni tisti, Brejca Kamnik ter z njunimi učenka- demindvajset tujih jezikov, je večki pritegnejo k pogovorom o knjigah mi Nežo Godler, Brino Ano Burnik, krat nagrajena doma in v tujini. V
in postanejo nekakšni bralni vzorniki. Ajdo Strniša in Lizo Nejo Mlinarič. času gostovanja bo med drugim naPrisluhnili smo tudi mag. Špeli Frlic, Zbrano občinstvo so navdušile s ko- stopila tudi na zaključni festivalski
pripovedovalki in sodelavki Vodniko- pico idej za spodbujanje branja med prireditvi, ki bo 24. maja 2024 ob 10.

uri v KD Franceta Bernika v Domžalah. Dogodku, ki ga bo moderiral Juš
Milčinski, bo sledil ogled filma Nenavaden teden s Tesso, ki je bil posnet po knjižni predlogi Anne Woltz.
V okviru festivala tudi letos poteka ustvarjalni natečaj za osnovno- in
srednješolce – mladi pripravljajo literarne, likovne in video prispevke, ki
jih bo ob zaključku natečaja (rok za
oddajo je 8. maj) pregledala komisija v sestavi Tine Bilban, Ivana Mitrevskega, Katje Lamberšek in Špele Habulin, nagrajence pa bodo razglasili
konec maja na zaključni prireditvi v
Domžalah. Letošnja festivalska knjiga je slikopis Slavice Remškar z ilustracijami Anke Kočevar z naslovom
Kdo je pomagal zajčku?, ki jo bodo
tudi letos prejele sodelujoče skupine v okviru projekta Pravljični palček.
Čaka nas pestra festivalska po­
mlad, saj Bralnice pod slamnikom v
nekaj več kot dveh mesecih obiščejo
številne šole, knjižnice, vrtce in druge ustanove po Sloveniji ter s svojim
programom širijo ljubezen do branja
med mladimi.
Špela Habulin
Foto: Anže Miš

SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO.
Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman /
E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen
Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska
cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a,
1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 3

aktualno

slamnik@kd- dom zale. si

Županja Občine Domžale podelila zahvale
ob svetovnem dnevu civilne zaščite
Zahvale so prejeli vsi aktivirani v intervenciji ob lanskih poplavah.

Ob svetovnem dnevu civilne zaščite,
ki ga obeležujemo 1. marca, je v Centru za zaščito in reševanje Domžale
potekala prireditev s podelitvijo zahval županje Občine Domžale za požrtvovalno delo in pomoč pri zaščiti ljudi in premoženja v času poplav,
ki so občino prizadele avgusta 2023.
Zahvale so 14. marca 2024 prejela
vsa gasilska prostovoljna društva
ter druge zaščitno-reševalne enote, podporne organizacije in podjetja, ki so bila aktivirana v intervenciji ob lanskih poplavah.
Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec je ob tej priložnosti dejala: »Gasilske in druge zaščitno-reševalne enote tvorijo veliko družino srčnih posameznikov, ki so pripravljeni
žrtvovati svoj prosti čas, da lahko pomagajo tistim, ki se znajdejo v stiski.
Že v mnogih primerih, ko so nas prizadele naravne in druge nesreče, se je
naša civilna zaščita odlično izkazala,
ponovno pa v lanskem letu, ko so tudi
našo občino prizadele poplave. Ponosna sem, da smo se uspeli hitro odzvati in sprejeti pomembne odločitve,
s katerimi smo poskrbeli za zaščito
ljudi in premoženja.«
Poleg županje sta svoje vtise o
preteklih intervencijah in delovanju

civilne zaščite strnila tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar in gostitelj dogodka,
direktor Centra za zaščito in reševanje Domžale Andrej Jarc. Izpostavila
sta pripravljenost sistema za zaščito in reševanje na morebitne naravne in druge nesreče, ki lahko doletijo domžalsko občino. Poleg sodobne in kvalitetne opreme gasilskih in
drugih zaščitno-reševalnih enot, za
katere sredstva v svojem proračunu zagotavlja Občina Domžale, enote redno skrbijo tudi za usposabljanja svojih članov in izvedbo preventivnih aktivnosti. Pri tem sta poudarila poseben pomen gasilske organizacije, ki predstavlja najmnožičnejši oziroma najpomembnejši del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Čeprav nas vedno
lahko kaj preseneti, sta Marko Žagar
in Andrej Jarc prepričana, da so kos
tudi večjim izzivom, kar so dokazali
pri lanskoletnem neurju in poplavah.
Zahvale županje mag. Renate Kosec je prejelo 29 gasilskih in drugih
enot civilne zaščite ter podpornih organizacij, posameznikov in podjetij:
prostovoljna gasilska društva Dob,
Domžale mesto, Homec, Ihan, Jarše Rodica, Pšata - Dragomelj, Radomlje,

Aktualne zapore cest
Delna zapora na lokalni cesti Zaboršt–Ihan. V križišču z javno potjo Prelog – Zaboršt in javno potjo Stara cesta se do 29. marca 2024
podaljšuje delna zapora ceste od 7. do 17. ure zaradi večjega obsega
del pri dograditvi komunalnega omrežja – kanalizacije.
Popolna zapora Rodiške ulice. Zaradi priklopa na komunalno
omrežje - vodovod in kanalizacijo bo v ulici JP 571551 Rodiška ulica
predvidoma do 29. marca 2024 od 7. do 18. ure urejena popolna zapora ceste.Popolna zapora Industrijske ceste. Zaradi vgradnje elektro
kabla na cesti JP 572014–Industrijska cesta bo od 4. aprila 2024 do 5.
aprila 2024 od 7. do 18. ure veljala popolna zapora ceste.Popolna zapora Virske ceste. Do predvidoma 10. aprila 2024 bo na Virski cesti
od 7. do 17. ure vzpostavljena popolna zapora ceste od križišča z lokalno cesto Podrečje–Dob do regionalne ceste R2 Želodnik–Domžale.
Zapore lokalnih cest v Ihanu ob izvedbi kolesarske dirke 1.
Velika nagrada Občine Domžale. V nedeljo, 14. aprila 2024, bo
popolna zapora med 10. in 11. uro zaradi promocijskega šolskega
tekmovanja na cestah: LC 073071 Ihan–Vinje (Taborska cesta), LC
071063 Ihan–Dol pri Ljubljani (Breznikova cesta), JP 573142 Emonska ulica I, JP 573141 Šolska ulica. Zaradi mednarodne kolesarske
dirke in dirke za pokal Slovenije bodo med 11. in 18. uro vzpostavljene kratkotrajne popolne zapore na cestah: LC 073071–Ihan–Vinje
(Taborska cesta), LC 073081–Goričica pri Ihanu–Dobovlje, JP 573154
Dobovlje–Žeje, LC 073013 Žeje–Sv. Trojica–Vrhpolje, LC 073012 Gorjuša–Žeje, LC 073062 AC–Cesta na Gorjušo, JP 573094 Prelog–Zaboršt, LC 071062–Zaboršt–Ihan (Breznikova cesta).

Rova, Stob - Depala vas, Studenec,
Študa, Vir, Žeje - Sveta Trojica ter
Gasilska zveza Domžale. Med prejemniki zahval so bili tudi Rod skalnih
taborov Domžale, Radioklub Domžale, Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale, Policijska postaja Domžale, Inšpektorat Občine
Domžale, Center za zaščito in reševanje Domžale ter Občinski štab Civilne zaščite Občine Domžale. Zahvale so prejela tudi naslednja podČestitke in zahvala vsem sodelujočim za uspešno
jetja in posamezniki: HNG, d. o. o.,
PZG, d.o.o., GP Hribar, d.o.o., Peter izvedeno čistilno akcijo.
Korošec, s. p., Miran Pezdirc, SAM,
d. o. o. in Centralna čistilna naprava
Domžale - Kamnik. Med prejemniki V organizaciji Občine Domžale in predsedniki krajevnih skupnosti,
zahval je bila tudi 151. helikopterska krajevnih skupnosti je 9. marca nogometašice ŽNK Radomlje, člaeskadrilja Slovenske vojske, ki je v 2024 potekala uspešna čistilna ak- ni Turistično rekreativnega društva
času poplav avgusta lani sodelovala cija pod sloganom Si za akcijo? Sku- Turnše - Češenik, javni zavodi, šole,
s Civilno zaščito Občine Domžale in paj očistimo našo občino, za kar se vrtci in mnogi drugi. Skakalci SSK
nudila nepogrešljivo pomoč pri od- županja mag. Renata Kosec zahva- Ihan so poleg čiščenja okolice skakalnic, gozda in ostalih površin zbipravljanju posledic poplav ter zašči- ljuje vsem sodelujočim.
Kljub slabšemu vremenu je v so- rali tudi star papir in naredili dvojti ljudi in premoženja.
boto in dan prej več kot 1000 kra- no dobro delo.
Foto: Jure Gubanc
janov in drugih prostovoljcev, tudi
Čistilna akcija je potekala tudi v
najmlajših, čistilo predvsem okolico sklopu vseslovenske prostovoljske
domžalskih vodotokov in odstranje- akcije 6. april – Dan za spremembe –
valo material, naplavljen lani avgu- Najbolj zlata je prostovoljska lopata.
sta med poplavami. Poleg vodstva V petek, 12. aprila, se obeta še občinin zaposlenih na Občini Domžale so ska akcija pogozdovanja Šumberka.
Foto: OŠ Venclja Perka
v akciji med drugim sodelovali tudi

Na Domžalskem smo bili za akcijo

Prijave za
1. VN Občine
Domžale

Za prebivalce občine Domžale, ki se bodo pomerili na občinskem prvenstvu ob 11.15,
je štartnina brezplačna. Prijave so možne do 10. aprila
2024 na prijavim.se. Več na:
kdrog.si/prireditve/

4 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

iz urada županje

Z Bojanom Ivancem
o gospodarskih napovedih
in priložnostih
Cenjene občanke
in cenjeni občani,
prišla je pomlad in z njo se
prebuja tudi mesto. Prihajajo Kuhna na plac, Domžalski bolšjak in DBajk. Pred
nami je praznični april z velikonočnimi prazniki, dnevom
upora proti okupatorju in s
številnimi dogodki v počastitev občinskega praznika, 19.
aprila, ob katerem vam izrekam iskrene čestitke in povabilo, da praznujemo skupaj.
Na Občini Domžale so priprave na praznovanje v polnem teku. Pod sloganom V
čast nam je smo združili občinske prireditve in dogodke, s katerimi želimo izpostaviti naše dosežke in načrte
ter izjemnost in srčnost naših občank in občanov: prejemnikov občinskih priznanj,
častnih občanke in občanov,
pa tudi takšnih, ki niso nujno prepoznavni na prvi pogled kot filmski junaki, temveč skriti in skromni požrtvovalno prispevajo k boljšemu
življenju v naši občini.
Kot ene izmed njih naj ob
marčnem svetovnem dnevu
civilne zaščite omenim člane
domžalskega sistema zaščite in reševanja, ki izpostavljajo svoja življenja in podarjajo svoj prosti čas, da nam pomagajo ob najrazličnejših nesrečah. Kot druge pa izjemne
ženske, o položaju katerih
smo se pogovarjali ob mednarodnem prazniku žensk, in
matere, ki neizmerno vplivajo
na naša življenja in svet okoli
nas. Ponosna sem, da imamo
častno občanko Vero Vojska,
da je na vplivnejših položajih
v domžalskih organizacijah
vse več žensk in hvaležna sem
vsem materam.
Zaradi številnih prostovoljcev je naša občina zame
prostor srčnih ljudi. V začetku marca smo kljub slabemu
vremenu z več kot tisoč prostovoljci, tudi najmlajšimi,
skupaj čistili predvsem okolico vodotokov, za kar se vsem
sodelujočim zahvaljujem.
Hkrati vabim vse občanke
in občane, da podamo roko
drug drugemu, ne le ob aprilskem dnevu prostovoljstva,
temveč ob vsaki, tudi najmanjši priložnosti. Da si stojimo ob strani in skupaj soustvarjamo dobre odnose in
kakovostno bivalno okolje, k
čemur lahko prispevate tudi
tako, da v okviru participativnega proračuna glasujete
za projektni predlog, ki vam
je najbolj všeč.
Želim vam prijetne velikonočne praznike ter čudovit
praznični april.
mag. Renata Kosec,
županja

Na 2. srečanju podjetniškega kluba Domžale tudi o
razvojnih območjih v občini

slamnik@kd- dom zale. si

Občina Domžale finalistka za
priznanje Občina zdravja
Priznanje podeljuje NIJZ občinam, posebej aktivnim
v pristopih za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev.

Županja Občine Domžale mag. Re­na­ta Kosec je 19. marca 2024 v okviru
konference Zlati kamen v Ljubljani
sodelovala na okrogli mizi kot predstavnica ene izmed občin finalistk za
pridobitev naziva Občina zdravja 2024.
Okroglo mizo je vodil vodja strokovne
komisije za izbor Občine zdravja Radi­voje Pribaković Brinovec, predstojnik
Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacio­
nal­nem inštitutu za javno zdravje. V
ožji izbor so se uvrstile še občine Gornja Radgona, Komen, Markovci, Mest­
na občina Celje, Mestna ob­čina Novo
mesto, Radlje ob Dravi, Radovljica
ter letošnja prejemnica priznanja Mestna občina Nova Gorica. Kot je poudaril voditelj, vse izbrane občine odlikuje aktiven odnos do zdravja v lokalni skupnosti in razumevaje zdravja v
najširšem pomenu te besede.
Govorci na okrogli mizi so predstavili ukrepe, s katerimi si prizadevajo
za prebivalcem in njihovemu zdravju prijazno bivalno okolje, vključno
z zmanjševanjem hrupa in svetlobne
onesnaženosti. Županja mag. Renata
Kosec je med drugim povedala, da v
Domžalah potekajo aktivnosti za umiritev prometa v naseljih, preusmerjanje prometa na obrobje mesta, na državne ceste in avtocesto, urejajo se zelene površine in zasaditve dreves kot
zaščite pred hrupom. Nadgrajuje se infrastruktura, kot so pešpoti in kolesarske poti, s katerimi se spreminjajo tudi

navade prebivalcev in obiskovalcev.
Na Domžalskem so, podobno kot v
drugih občinah, potrebe po rekreaciji in gibanju za zdravje velike, zato si
občina prizadeva, da se v največji možni meri okolje nadgradi z možnostmi
za rekreacijo, kot je na primer kombinacija garažne hiše s plezalno steno. Posebna prednost za gibanje v naravi so v občini tudi naravne danosti:
rekreacijska os ob Kamniški Bistrici
ter pešpoti, tudi učne, na Šumberku,
Homškem hribu ter v mokrišču Blata-Mlake.
Voditelj je izpostavil tudi problem
pomanjkanja spanja, saj naj bi kar slaba tretjina prebivalcev premalo spala.
Na to med drugim vplivajo delovni
čas, začetek šolskega pouka, čas prebit pred zasloni, pa tudi sama bivalna
okolja, na primer zaradi prevelike svetlobne onesnaženosti. V občini Domžale svetlobna onesnaženost ni izpostavljena kot problem. »Že pred leti
smo v javni razsvetljavi zamenjali svetilke z varčnimi in ponoči je svetilnost
znižana na najmanjšo predpisano,« je
povedala županja Domžal.
Okrogla miza in slovesna podelitev priznanja sta potekali v okviru
konference Zlati kamen, na kateri se
vsako leto srečajo deležniki s področja lokalne samouprave, predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva
in vlade, ki sodelujejo pri razvoju občin in ga tudi spremljajo.

Na Občini Domžale je 28. februarja izhodišča za nadaljnji razvoj. »Šest2024 potekalo 2. srečanje lokalnih najst območij, ki so bila prepoznapodjetnikov in gospodarstvenikov, ki na kot primerna za razvojno obmoso med drugim prisluhnili predsta- čje, je namenjenih tako za gospodarvitvi gospodarskih napovedi ter iz- ske, poslovne cone kot tudi za izvajazivom in priložnostim za razvoj go- nje centralne dejavnosti. V večini prispodarstva v lokalnem okolju in širše. merov je za identificirana območja še
Predstavljena so bila tudi razvojna ob- potrebna izdelava občinskih podrobmočja v občini Domžale, primerna za nih prostorskih načrtov, izgradnja ali
vzpostavitev poslovnih in drugih con. dograditev komunalne infrastrukture
Uvodoma je prisotne nagovorila ter ureditev dostopa. Območja obsežupanja Občine Domžale mag. Rena- gajo od približno 7500 do 200.000 m²,
ta Kosec: »Naša srečanja s podjetni- največkrat pa gre mešano lastništvo
ki in gospodarstveniki razvijamo v fizičnih in pravnih oseb. Cilj identifidveh smereh. Z vsebinskimi srečanji, kacije razvojnih območij je ponudikot je današnje, želimo lokalni sku- ti lokalnim podjetnikom priložnost,
pnosti približati zanimive, strokov- da svoje dejavnosti preselijo ozirone vsebine. Po drugi strani pa načr- ma opravljajo v lokalnih območij, ki
tujemo vključevanje lokalnih podje- omogočajo nadaljnji gospodarski ratnikov in gospodarstvenikov kot po- zvoj.« V večini identificiranih razvojmembnih deležnikov v pripravo stra- nih območij je predvideno opravljategije nadaljnjega gospodarskega ra- nje obrtnih, skladiščnih, poslovnih
zvoja občine Domžale. Vabim vas, da in proizvodnih dejavnosti. Prisotni so
se s svojimi predlogi vključite v pri- poudarili, da je oblikovanje razvojnih
pravo strategije, o kateri bo več go- območij za nadaljnji razvoj gospodarvora na našem prihodnjem srečanju, stva v občini Domžale zelo pomembna tema. Dve največji razvojni obmopredvidoma v maju ali juniju letos.«
Glavni gost na 2. srečanju podje- čji sta povezani z državnimi projekti
tnikov in gospodarstvenikov je bil – z izgradnjo avtocestnega priključBojan Ivanc, glavni ekonomist pri ka AC Študa in izgradnjo povezovalFoto: planetgv.si
Analitiki Gospodarske zbornice Slo- ne ceste Želodnik–Vodice. Z realizacivenije, ki je predstavil gospodar- jo tega se bo razvoj občine Domžale
ske napovedi ter izzive in priložno- usmeril proti jugu. Katalog razvojnih
sti, tako na lokalni kot na nacional- območij je objavljen na spletni strani
ni ravni in v odnosu do drugih držav Občine Domžale (www.domzale.si).
Evropske unije ter pomembnih sveObčina Domžale razvoj lokalnetovnih gospodarstev: »Slovenija je ga podjetništva in gospodarstva med
imela v preteklem letu kot industrij- drugim spodbuja tudi s sofinanciska država v primerjavi z drugimi ranjem aktivnosti Območne obrtnoevropskimi industrijskimi državami -podjetniške zbornice Domžale. Tako
nadpovprečno rast. Sicer smo imeli na zbornici že oglašujejo serijo brezmanj uvoza in izvoza kot v letu 2022, plačnih delavnic z naslovom Štartaj
smo pa še vedno ustvarili pozitivno Domžale 2024, ki se začnejo 14. maja
razliko med uvozom in izvozom.« 2024. Jeseni pa se obeta domžalski kaPredstavil je trende znotraj posame- rierni sejem, namenjen spodbujanju
znih sektorjev, v gradbeništvu, negi zaposlovanja v občini Domžale, na
in transportu, ter glede zaposlovanja katerem bodo lokalna podjetja lahtujcev. Spregovoril je o lestvici najve- ko predstavila svoje možnosti štipenčjih podjetij v regiji, med katerimi so diranja in priložnosti za zaposlovanje.
uspešna podjetja Helios, MM KoličeDomžalska županja mag. Renata
vo, Mass, Tosama, Sam, pa tudi Shi- Kosec je na koncu srečanja izpostane Brown, s sedežem v domžalski ob- vila: »Podjetništvo je motor za razvoj
čini. Sicer so v lokalnem okolju uspe- gospodarstva in naše občine, ustvaršna podjetja v sektorju trgovine, di- ja delovna mesta, socialno varnost
stribucije, transporta in proizvodnje. za občanke in občane ter ponuja priPoudaril je, da ni pomembno le, ka- ložnosti za razvoj na številnih podrokšen je produkt podjetja, temveč čjih, kot so izobraževanje, zdravstvo,
predvsem, kako ga zna podjetje pro- društvena dejavnost in drugo.«
dati. Po njegovem mnenju se bo podFoto: Rok Majhenič
jetništvo razvijalo še naprej.
V nadaljevanju je direktor Občinske uprave Občine Domžale Janez Ziherl predstavil katalog razvojnih območij v občini, ki je v Sloveniji tretja najbolj razvita občina, s približno
37.000 prebivalci pa sedma po številu
prebivalcev. Občina Domžale ima glede na ugodno geografsko lego visok
delež mladega prebivalstva, dobro izobrazbeno strukturo prebivalstva ter
tradicionalno usmerjenostjo v obrVabljeni na vodeni ogled z vodniki in jamarji po pravljično-doživljajski poti | sobota 6. april • ob 10. uri • Češminov park
tno-industrijsko dejavnost zelo dobra

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 5

iz urada županje

slamnik@kd- dom zale. si

Marec – mesec, ko praznujejo ženske

Aktualni javni razpisi in
povabila Občine Domžale

Marčni županjin pogovor ob kavi z gostjo mag. Marto Kos
V marcu se vsako leto zvrstijo številni dogodki, prireditve in aktivnosti, posvečene ženskam nasploh,
pa tudi materam. Ob mednarodnem
prazniku žensk, dnevu žena, se je
županja mag. Renata Kosec 8. marca 2024 v Predsedniški palači v Ljubljani kot ena izmed portretirank
udeležila odprtja fotografske razstave Spoznajmo znanje in sposobnost v politiki. Na Občini Domžale
je pred tem potekal županjin pogovor ob kavi z gostjo mag. Marto Kos,

le ‘poročenih’ žena. Gre za prazno- skah in koliko je spomenikov ženvanje več kot stoletnih prizadevanj skam. V domžalski občini nobena
za enakovreden položaj in pravice ulica ne nosi ženskega imena, imažensk. Poudarila je, da je kljub da- mo pa spomenika dvema borkama:
našnjemu boljšemu položaju žensk aktivistki Narodno-osvobodilnepraznik še vedno potreben. Razme- ga boja Stanki Varšek - Liji in narore se vsekakor izboljšujejo, čeprav je dni herojinji Rezki Dragar. Županja
položaj žensk po svetu zelo različen, je ob tem dodala: »V Sloveniji nas je
in imajo v Sloveniji ženske volilno 29 županj, to je v slabih 14 odstotpravico, lahko se izobražujejo, si iz- kov vseh 212 občin v Sloveniji. Imaberejo poklic, se svobodno odloča- mo pa v naši občini častno občanko
jo, a še vedno niso enako plačane za Vero Vojska, na katero smo izjemno
enako delo, številčno niso enako za- ponosni, kot tudi na vse direktorice in predstojnice javnih zavodov in
podjetij in druge izjemne ženske.«
Županja mag. Renata Kosec in
gostja mag. Marta Kos sta se strinjali, da praznik žensk še potrebujemo,
bi si pa želeli, da ga sploh ne bi potrebovali. Pa vendar, vsakdan vedno znova razodeva, da imajo moški prednost: so na višjih položajih,
imajo višjo plačo, namenjene jim je
več pozornosti, svobodneje razpolagajo s svojim prostim časom in ga ne
namenjajo opravljanju gospodinjskih del in skrbi za otroke v tolikšni
meri kot ženske. Kot je povedala gostja, so takšne zgodovinsko pogojene razlike, veliko vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja pa imajo tudi
mediji: ženske predstavljajo kot čustvene, skrbne, moške pa kot junake, ki vedo, kaj je treba narediti in ki
predsednico Združenja ONA VE – stopane na vodilnih mestih, v nad- rešujejo situacije.
mreže slovenskih strokovnjakinj in zornih odborih, v posamezni stroki.
Za zaključno misel sta županja in
nekdanjo veleposlanico Republike Poleg tega raziskave kažejo, da žen- gostja poudarili: »Ne glede na staSlovenije v Nemčiji in Švici, pod- ske v Sloveniji v povprečju opravijo rost, rasno pripadnost, veroizpoved,
predsednico Gospodarske zbornice poleg zaposlitve tudi do 200 ur ne- izobrazbo, socialni, ekonomski ter
Slovenije, vodjo vladnega Urada za plačanega gospodinjskega dela le- družbeni položaj si želimo, da smo
informiranje ter novinarko. Pogovor tno, 500 ur za skrb za otroke, prište- enakopravne in enakovredne. Vsaje o tekel o prizadevanjih za izbolj- jemo lahko še skrb za starejše soro- ko delo mora biti cenjeno, pomembšanje družbenega položaja žensk, o dnike.
no je, da se spoštujemo in spodbutem, zakaj potrebujemo dan žena in
Združenje ONA VE, katerega jamo, tako ženske med seboj kot z
o praznovanju ekonomske, politič- predsednica je mag. Marta Kos, si moškimi. V sodelovanju, s spoštone in socialne enakopravnosti in do- med drugim prizadeva za enako za- vanjem različnosti, lahko ustvarjasežkov žensk in deklet.
stopanost moških in žensk v medi- mo boljši svet, kot če bi ga samo moKot je uvodoma pojasnila mag. jih, med prejemniki odlikovanj, na- ški ali samo ženske.
Marta Kos, se v zadnjih letih zaradi grad v znanosti in kulturi ter priPosnetek pogovora je na https://
dvoumnega pomena besede ‘žena’ pravlja preglede po občinah, koli- www.domzale.si/objava/898442.
Foto: Katja Kodba
vse bolj govori o prazniku žensk, ne ko ulic je poimenovanim po žen-

Na skupščini Gasilske zveze Domžale delegate
nagovorila tudi županja Občine Domžale
Lani 1.037 intervencij
Gasilska zveza Domžale, ustanovljena leta 1955, združuje 16 društev
iz občin Domžale in Trzin oziroma
več kot 3500 prostovoljcev, ki sodelujejo pri reševanju in zaščiti ljudi
in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah. Redne letne skupščine Gasilske zveze Domžale v Dobu
21. marca 2024 so se udeležili tudi
županja Občine Domžale mag. Re-

nata Kosec in župan Občine Trzin
Peter Ložar ter domžalski podžupan
Borut Ernestl in namestnik poveljnika Občinskega štaba civilne zaščite
Peter Gubanc.
Na skupščini so delegati prostovoljnih, industrijskih gasilskih društev in poklicne gasilske enote CZR
Domžale ter gostje prisluhnili poročilom funkcionarjev zveze za leto

2023, v katerem je bilo skupno izvedenih 1037 intervencij, in načrtom
dela za leto 2024. Podeljena so bila
tudi priznanja. Priznanje 3. stopnje
Regije Ljubljana III je prejel Anže
Korošec, priznanje 2. stopnje Regije Ljubljana III pa sta prejela Janez
Breceljnik ter Anton Pavlič.
Foto: domzalec.si

V petek, 29. marca 2024, poteče rok za oddajo vlog na javne razpise za:
• sofinanciranje programov izobraževanja odraslih v letu 2024,
• sofinanciranje projektov in programov dela z otroki in mladimi v
letu 2024,
• sofinanciranje delovanja dnevnih centrov za osebe z motnjami v
duševnem razvoju v letu 2024,
• sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v letu
2024.
Objavljen je javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil v letu 2024 in namenja okvirno do 45.000 evrov za subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških posojilih. Rok za prijavo je 9. aprila 2024.
Občina Domžale je objavila povabila k sodelovanju na:
• Kuhni na plac, ki je letos predvidena v mesecih: april, maj, junij,
julij, september in oktober. Za prvo prireditev, ki bo 19. aprila, poteče rok za prijavo 5. aprila 2024;
• Domžalskem bolšjaku, ki je letos predviden vsako tretjo nedeljo
v mesecih: april, maj, junij, september in oktober. Za prvo prireditev, ki bo 21. aprila, poteče rok za prijavo 8. aprila 2024;
• prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj, ki bo 17. aprila, rok
za prijavo poteče 8. aprila 2024.
Več o razpisih na občinski spletni strani https://domzale.si/Razpisi.

Poškodovani most na Viru
porušen
Občina podala predloge za sanacijo v višini 9.900.000
evrov
Dela na lani v poplavah prizadetih
območjih v domžalski občini intenzivno potekajo, med drugim je porušen poškodovani most na Viru. V
prihodnjih dveh letih je s strani republiške direkcije za vode pričakovati realizacijo vrste pobud in predlogov za protipoplavno ureditev
ogroženih območij. Občina Domžale je na pristojno direkcijo za vode
podala predloge za uvrstitev v program sanacije vodotokov v letih 2024
in 2025 v ocenjeni višini 9.900.000
evrov. Predlogi se nanašajo na vo-

dotoke Kamniška Bistrica, Rovščica, Hujski potok, Rača, Pšata, Radomlja, Želodnik, Čudna, mlinščice in Žabnica, obsegajo pa potrebna dela, kot so: ureditev, dvig in utrditev brežin, čiščenje naplavin, sanacija strug, brežin in pragov, sečnja in odstranjevanje vejevja, saniranje erozij in čiščenje sipin, izvedba akvadukta, poglobitev struge ter
sanacija podpornikov, temeljenje. V
predlogu sta vključena tudi začasni
varovalni nasip Nožice in izgradnja
etape 2 – Šmarca–Radomlje.

Občina Domžale začenja
s pripravo celostne prometne
strategije
Ključni korak za oblikovanje varnega in učinkovitega
prometa
Promet pomembno vpliva na naš
vsakdan. Varen in učinkovit promet odpira nove možnosti za oblikovanje občanom prijaznega javnega prostora ter bistveno prispeva k
višji kakovosti življenja v občini. Občina Domžale zato pripravlja občinsko celostno prometno strategijo, ki
je tudi pogoj za kandidiranje občine za javna sredstva, ki bodo dodeljena za izvedbo ukrepov na področju trajnostne mobilnosti. Za izdelavo strategije je bil izbran konzorcij
strokovnih ekip Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, Inštituta za politike prostora in
Ljubljanskega urbanističnega zavoda, sofinancira pa jo Ministrstvo za
okolje, podnebje in energijo s sredstvi evropske kohezijske politike.
S pomočjo celostne prometne
strategije bodo naslovljeni številni
izzivi na področju prometa v dom-

žalski občini. Zmanjševanje motornega prometa in emisij bo prispevalo k čistejšemu okolju in manjši
porabi omejenih virov energije, občankam in občanom, ki bodo to želeli, pa omogočilo izbiro aktivnega
življenjskega sloga tudi na vsakdanjih poteh.
K sodelovanju pri pripravi strategije bodo poleg predstavnikov strokovne javnosti večkrat povabljeni
tudi občanke in občani, da prispevajo svoje predloge in mnenja ter
tako aktivno sooblikujejo strategijo. Na temo prometa v občini bodo
organizirane delavnice in javne razprave, stališča se bodo zbirala tudi
s pomočjo anketnih vprašalnikov,
tako da bo strategija sooblikovana
v sodelovanju z lokalno skupnostjo
in v skladu s stroko. Aktualne novice
in vabila bodo objavljena na občinski spletni strani in v drugih medijih.

6 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

veliki intervju

slamnik@kd- dom zale. si

NOŠE PAŠEJO NA VSAK DOGODEK
IN ZA VSAK PRAZNIK
PETJA OREHEK - JERMAN, DRUŠTVO NARODNIH NOŠ IN OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE DOMŽALE

Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale šteje 80 aktivnih članov in samostojno deluje že 24 let.
Članice in člani društva gostujejo doma in v tujini, na povorkah, kjer predstavljajo bogato oblačilno dediščino, ljudski ples,
glasbo in petje. Prisotni so na sejmih in delavnicah po Sloveniji ter državah bivše Jugoslavije, na katerih s svojimi veščinami
prikazujejo rokodelsko dejavnost ter s tem ozaveščajo ljudi o pomembnosti ohranjanja oblačilne in kulturne dediščine.
no vsako prvo soboto v juniju). Letos bo malo drugače obarvan, ker
sovpada s 140-letnico Godbe Domžale. Lepo vabljeni na dogodek,
imenovan Pozdrav iz Domžal 1. junija v Slamnikarski park.

Mateja A. Kegel
Foto: Tadej Kreft, Kraftart

P

olovico uradnega obstoja Društva narodnih noš in
ohranjanja kulturne dediščine Domžale je vodila Petja
Orehek - Jerman, simpatična in vedno nasmejana Domžalčanka, ki je
za narodne noše dobesedno ustvarjena. Njena ljubezen do narodnih noš
veje iz vsakega stavka, ki ga pove.
Konec marca, le en dan pred najinim intervjujem, je po 12 letih predala predsedovanje naslednici, a kljub
temu ostaja trdno vpeta v delovanje
društva. V pogovoru za Slamnik nam
je razkrila marsikatero zanimivost s
področja oblačilne dediščine, obenem pa izpostavila tudi, kaj pogreša
– na prvem mestu več povezovanja
samih narodnih noš na nivoju regije,
države in tudi večje povezovanje različnih društev in organizacij, s katerimi bi skupaj zastopali barve naših
krajev in Slovenije same.
Dolga leta si bila vpeta v
dogajanje narodnih noš v
Domžalah, od kod izvira tvoja
ljubezen do tega običaja?
Moj dedek je bil Domžalčan in v mladih letih član Godbe Domžale, igral
je krilovko, pa tudi sicer je bil velik
ljubitelj tovrstne glasbe. Tako sem z
očetom in dedkom hodila na prvomajske budnice. Bila sem še majhna, ampak očitno sem takrat videla
godbo, narodne noše in vse to se je
usedlo v meni. Spomnim se tudi, ko
so v prvem razredu spraševali, katere krožke si želimo obiskovati in jaz
sem izbrala folkloro. Nekaj me veže
na vse to, verjamem, da se je dedkova ljubezen do kulturne dediščine z
dobrim zgledom prenesla name. Folkloro sem plesala v osnovni šoli, pozneje pa sem se pri 26 letih z izposojeno nošo prvič udeležila parade ob
120-letnici Kulturnega društva Godba Domžale, zato se izredno veselim letošnjega dogajanja ob 140-letnici godbe in mojih 20 let, ko s ponosom oblečem gvant. Zdelo se mi
je fantastično, počutila sem se zelo
dobro, uživala sem in tako se je ta
moja ljubezen, ki je tlela v meni, razvila. Sledila je pot do društva, s katerim sem hodila na glavne povorke,
od Avstrije, Laškega do Kamnika. Ko
sem imela 30 let, sta mi moja starša za darilo kupila blago za obleko
– to je pomenilo sedem metrov svile
in se dogovorila s šiviljo Mojco Berce, ki mi je naredila bogato gorenjsko nošo. To ni bilo poceni, že takrat
je bilo samo blago okoli 600 evrov,
pa je od tega že 16 let. Danes so cene
lahko tudi dva tisoč evrov za celotno
nošo ali več. Tu vidim največji izziv
pri udejstvovanju v takem društvu
narodnih noš, saj je mnogokrat povezano s precejšnjimi stroški oblačila in obutve. Spodbudila bi vse, ki
imate kaj od svojih dedkov in babic,
oblecite se in se nam pridružite.

V Kamniku so na področju
oblačilne dediščine kar nekaj
korakov naprej, kajne?
V Kamniku imajo med drugim tudi
veliko razstav, ki jih velikokrat organizira Veronika Pogačar. Z njo pogosto sodelujemo, tudi meni je pomagala pri ročni izdelavi replike avbe.
V Kamniku so res močnejši na tem
področju, a se tudi oni soočajo z izzivi samega društva, parad, turistike.
Še posebej se tovrstne težave opazijo, ko je večina starejših, ko pridejo tudi zdravstvene težave v ospredje … Imajo pa seveda veliko prednost v zgodovinski kontinuiteti praznika narodnih noš in nenazadnje je
Kamnik srednjeveško in pozneje meščansko mesto, kjer je narodna noša
živela, ko smo mi na domžalskem še
živeli v štirih vasicah ...

Danes nas poznajo
predvsem kot spremstvo
na godbenih povorkah
in paradah. V resnici pa
smo na neki način steber
nacionalne identitete,
vezivo med preteklostjo,
slovenstvom in
prihodnostjo,
prikazujemo in živimo
medgeneracijsko
ter meddruštveno
sodelovanje.

Kaj pa podmladek? Pogosto
slišimo, da je to bolj aktivnost
za ‘starejše’, ampak ustvarjati je
treba tudi nove generacije. Kako
jih privabite?
Nadejamo se, da bi imeli mlade, tukaj je veliko babic, ki s seboj še pripeljejo otroke do 12. leta, ko vstopijo v adolescenco, pa se interes malo
ohladi. Na srečo je danes veliko narodno-zabavnih ansamblov, ki jim
radi prisluhnejo in to privablja mladino. Dejansko pa se za aktivno delovanje nekje do 30. leta ljudje težko odločijo, razloge vidim v prej
omenjenim povezanim stroškom in
mentaliteto, ki v mladosti strmi k
nevpadljivosti in neko kolektivno

sramežljivostjo. Prvi privlak vidim v
veselicah, po katerih otroci in mladostniki zelo radi hodijo, in verjamem, da bi si marsikdo želel obleči
narodno nošo in zato si zelo želimo
vzpostaviti društveni oblačilni fond,
ki bi omogočal ugodno društveno
izposojo in omogočil mladim mojo
izkušnjo v izposojenem gvantu. To
je nova vizija, ki ji bomo dolgoročno sledili v našem društvu.
Se pa dandanes trudimo s prisotnostjo na različnih dogodkih vpeljevati nove generacije, tudi s prisotnostjo na družbenih omrežjih,
saj v dobi fotografij in video produkcije tudi tam vidimo potencial,
da nagovorimo mlajše generacije.
Zagotovo skozi dogodke, ki se jih
udeležujemo, obiskujemo tudi vrtce, kjer apeliramo na najmlajše, in
pa s prenosom znanja in nesnovne
kulturne dediščine na mlajše.
Z marcem si predala kar 12-letno
predsedovanje. Kaj pa zdaj?
Naše društvo je leta 2000 ustanovila
žal pokojna Olga Pavlin, uspešno ga
je vodila kar 10 let, potem, ga je za
dve leti prevzela Marta Flis in nato
jaz za 12 let (smeh). Bom pa tudi
v novem mandatu še vedno ostala v upravnem odboru društva kot
podpredsednica in aktivna članica. Sama imam še veliko drugih aktivnosti, ki bi se jim v življenju želela bolj posvetiti, tako da sem vesela,
da lahko predajam določene komunikacijske stvari. Želim si tudi, da

bi več časa lahko preživljala s hčerko, da bi lahko pogosteje obiskovali najin ljubi Arboretum in odšli na
kakšno otroško lutkovno predstavo
več. Tudi vikendi bodo bolj sproščeni in še več časa bom lahko namenjala študiju indijske vedske astrologije – Djotišu. Zaradi vsega tega
sem že lansko leto najavila, da želim predati vodenje društva naprej.
Sicer smo v društvo pridobile
prostor v sejni sobi KS Venclja Perka, za kar smo izredno hvaležne, s
svojimi zgodbami pa gremo tudi
na družbena omrežja. Z druženjem
na redni bazi bomo tudi brez gvanta krepile ročne spretnosti, vedenje o etnologiji in oblačilni kulturi.
Ponosna sem, da smo včeraj imenovali novo predsednico društva
Martino Učakar, ki je polna idej,
njena strast pa je ohranjanje in izposoja različnih narodnih noš za
različne dogodke, snemanje video
spotov in celo filmske produkcije,
njeno znanje in tudi izdelava oblačilne kulture pa je izjemno.
Imamo tudi novo članico društva Ano Cajhen, ki bo skrbela za
določen vsebinski del in odnose
z javnostmi. Je nosilka nesnovne
kulturne dediščine Slamnikarstvo
na Slovenskem, popisanem v Registru, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, njeno delo pa ima velik odziv javnosti. Mi smo ponosni, da jo
imamo, in verjamem, da se tu plete močna zgodba v povezavi s slamnikarskim sejmom (tradicional-

Kaj vse sestavlja opravo ženske
domžalske in gorenjske narodne
noše?
Domžalska noša je elegantna meščanska, temnejše barve. Čevlji
imajo lahko malo petke, obvezne so nogavice. Glede na to, da je
domžalska, je kot pokrivalo najlepši domžalski slamnik, v zimskem
času klobuk iz klobučevine. Naglavno pokrivalo je lahko tudi na
‘petelinčka’ zavezana peča.
Slovenska narodna noša ima
drugače zelo lepo zgodovino, še posebej v 19. stoletju se je res močno spreminjala. Odvisna je bila od
same finančne zmožnosti gospodarja. Ženska narodna noša je bila sestavljena iz krila, takrat je bilo to
običajno volneno ali bombažno, pozneje se je začela pojavljati svila, ki
je sicer precej dražja od blaga, ampak je zelo lepa in danes tudi najpogosteje uporabljana. T. i. krilo z modrcem je v pasu zelo nabrano in sega do gležnjev, to je prednost predvsem za ženske, ker imamo tako možnost, sploh ob nosečnosti in podobno, da isto nošo nosimo
tudi z 10 do 15 kilogrami variacije.
Čez obleko je potem črn predpasnik,
ki je obrobljen s črno čipko od strani,
zadaj pride mašna. Predpasniki so
lahko tudi čisto svileni, s potiskanimi cvetličnimi vzorci. Spodaj pa je
srajca, s čipko okoli vratu in rokavov. Bogatejše srajce imajo na ramenih vzorčke. Čez je še svilena ruta s
franžami (cofki), ki je spredaj zapeta z broško, nanjo lahko pride tudi
svež nagelj. Pod vsem tem je untarca – dolgo belo, spodnje krilo, lahko
tudi dve krili; daljše in krajše, zelo
pomembno pa je, da je vse poštirkano, da noša dobro ‘stoji’. Sledijo
še bele nogavice z bunkicami, ki jih
znajo naše punce zelo dobro kvačkati, te običajno segajo do kolen lah-

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 7

veliki intervju

slamnik@kd- dom zale. si

nekdo pomagati, ampak dobrih 30
minut ti kar vzame. Ko imaš toliko
let prakse za seboj, sploh če si kdaj
še pri kakšni folklori plesal, pa kar
lahko rekorde podiraš (smeh). Menim pa, da je celotna priprava oblačila, likanje in oblačenje lep ritual,
za katerega si vsaka vzame čas, ko
si ga lahko.

Bi si želela, da v prihodnje
skrbimo za razvoj
tudi finančno, saj vse
prepogosto režemo
sredstva ravno na
kulturnem področju, pa
čeprav je to pomembna
hrana za dušo.

ko tudi višje, pa jih utrdiš z elastiko
ali zaponkami za nogavice. Ženske
so bile obute v nizke črne škorenjce,
ki segajo malo čez gleženj in z vezalkami ali nizke čeveljce na pašček ali
vezalke, ki so danes najpogostejši.
Kar se tiče pokrivala – poročene ženske so imele in še vedno imajo na glavi avbo, z bogato zlato vezenino nad čelom ali lepo pečo, vezano ‘na petelinčka’. Mlada dekleta
pa so pokrita z zavijačko. Pri mladih dekletih so lasje speti v eno ali
dve kiti. Tudi sama sem svoj čas nosila tako spete lase, medtem ko jih
pri avbi skrijem v figo. V rokah nosimo pleten cekar, v katerem so rdeči nageljčki, roženkravt kot del slovenskega šopka, za pasom imamo
bel robček (lahko tudi iz rišeljeja)
ter okoli pasu sklepanc – kovinski
pas, na katerem visi pisana pentlja.
Kaj pa sestavlja moško nošo?
K moški noši spada črn klobuk. Nekateri imajo za klobukom pripeta
peresa, večina pa nagelj in roženkravt. Fantje imajo običajno žameten telovnik (lajbč), na katerem je
vezeno cvetje, gumbe, ki so lahko
medeninasti, čeprav so danes predvsem replike. Tudi moški naj bi pod
telovniki nosili svileno ruto, a imajo običajno samo prišito na rokavih, da je viden okrogel rob. Spodaj
imajo belo platneno srajco, z naborki v ramenih in zapestju. Gospodje imajo lahko tudi verižice, na katerih visijo ure in segajo v žep. Spodaj imajo irharce, kvalitetne hlače
iz jelenovega ali gamsovega usnja,
ki segajo čez kolena, lahko so narejene do pasu ali pa z naramnicami.
Pod irharcami imajo oblečene dolge
bele, bombažne hlače. Obute imajo škornje, ki so lahko visoki, to pomeni, da segajo do sredine stegna
ali pa so nizki, lahko zavihani nazaj
pod koleno. Velikokrat s seboj nosijo tudi bombažno marelo, ki jo poznamo pod imenom kranjska marela in nas ščiti pred soncem.
Koliko časa traja, da se oblečete
v nošo?
Moj rekord je 15 minut, povprečno
pa, če se prvič oblačiš, ti mora res

Kaj pogrešaš, kaj bi moralo
biti drugače, da bi se ta
kulturna dediščina zanesljiveje
ohranjala?
Menim, da bi Slovenci potrebovali
malo več samozavesti na področju
oblačenja, poglejte v Avstrijo, kjer
še danes ob nedeljah radi oblečejo svoj ‘dinderle’, pri nas v Sloveniji
pa te navade praktično ni. Slovenci
smo zaveden narod, radi mahamo
z zastavo, a nam morda primanjkuje samozavesti, da bi pokončno
oblekli gvant.
Kje se noše počutite bolj domače
– na turističnem ali kulturnem
področju?
Če izhajam iz našega društva, bi
rekla oboje. Kulturno kot spremstvo Godbe Domžale, prisostvovanjem na kulturnih dogodkih, sicer pa tudi na turističnem področju, radi gremo naokrog in predstavljamo naš kraj. Povsod se počutimo domače, je pa lep izziv in občutek, ko gremo izven meja Slovenije
in smo lepa atrakcija, ki vzbuja interes tuje publike.
Med vsemi dogodki, ki si se jih
udeležila kot noša, kateri ti je
najbolj ostal v spominu?
Najbolj so se mi vtisnili v spomin
Beljaški dnevi, kjer prav čutiš avstrijsko kulturno in nacionalno zavednost in vidiš ponos ob nošenju
gvanta, to te prevzame. Navdahnilo me je njihovo navdušenje po naši
gorenjski narodni noši. To ti daje
misliti, kako smo Slovenci drugačni
in bolj sramežljivi.
Vedno slišimo, da v Domžalah
turizem šepa, da v Domžalah
turizma ni. Kaj pa kultura? Kako
pa ti gledaš na to?
Turizem je razvit po določenih delih. Imamo razvito slamnikarstvo,
društveno življenje (godba). Relativno malo časa nazaj (leta 2017)
pa smo pridobili TIC kot osrednji
center turistične dejavnosti pri
nas, ta deluje kot del urada županje in ne kot samostojni javni zavod, kar morda omejuje razvoj
in delo. Slamnikarstvo je res dobro razvito, Godba Domžale prav
tako, imamo ogromno kvalitetnih
društev, ki super delujejo in prevzemajo vlogo turistične atrakcije, tržnico kot osrednji prostor za
druženje... v turizmu vidim ogromen potencial, ki ostaja neizkoriščen ...
Dejstvo je, da je kultura dolga
leta živela v osrednji kulturni instituciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, več kot 20
let, in razvoj ter polnost programa
nam kaže, kako lačni smo profesionalne in ljubiteljske kulture, zato
pozdravljam pripravo strategije za
kulturo, ki jo planira občina, da
imamo smernice, kam gremo, saj
nas je strategija za turizem nekako spregledala. So pa potem tukaj
še dogodki v knjižnici, Slamnikarskem muzeju, Menačenkovi domačiji, ki so toplo sprejeti in z vse
večjim obiskom.
Bi si želela, da v prihodnje
skrbimo za razvoj tudi finančno,
saj vse prepogosto režemo sredstva ravno na kulturnem področju, pa čeprav je to pomembna
hrana za dušo.

Kaj predstavljajo narodne noše
za našo družbo, skupnost? Kako
ste gradili domžalsko zgodbo?
Danes nas poznajo predvsem kot
spremstvo na godbenih povorkah
in paradah. V resnici pa smo na
neki način steber nacionalne identitete, vezivo med preteklostjo, slovenstvom in prihodnostjo, prikazujemo in živimo medgeneracijsko
ter meddruštveno sodelovanje. Šele
ko vemo, kdo smo in kako smo prišli do sem, gremo lahko suvereno v
prihodnost in narodne noše so vizualna osnova tega vodila, nenazadnje popestritev vsakega dogajanja, kjerkoli se pojavimo. Dejansko
bi nas lahko več vključevali na različnih nivojih, tudi v krajevnih skupnostih na dogodkih, srečanjih.
Naše narodne noše so začele
svojo zgodbo pred letom 2000 pod
taktirko Olge Pavlin v okviru Turističnega društva Domžale. Že tedaj so jo tvorile ženske, ki so znale slamnike šivati, kite plesti iz slame in ličkovine … Potem je bila tukaj otroška folklorna skupina in
folklora. T. i. sekcije so se pozneje odcepile in odšle na samostojno
pot, kar je super in vodi k razcvetu ohranjanja kulturne dediščine
v Domžalah. Ker smo se tako razpršili na različna področja, smo se
me bolj usmerile v turistiko. Dandanes delujemo, kjerkoli nas povabijo, same pa načrtujemo nadgradnjo našega kulturnega delovanja
v povezovanju, predavanjih in druženju ob antropoloških in kulturnih temah ter dogodkih.
Ali Domžalčani znamo ohranjati
spomin na kulturno dediščino?
Kje vidiš možnost za izboljšavo?
Seveda določeni Domžalčani prav
živijo z nami in si ne predstavljajo
dogajanja brez nas, tako kot letos
za Materinski dan, ko smo se povezali z Društvom Lipa in pomagali
na šolskem koncertu, kjer smo požele veliko pohvalo. Izboljšave vidim na nacionalni ravni, z raznimi razpisi na temo kulturne dediščine, s podporo rokodelcev na nacionalni ravni, kjer je veliko rokodelskih dejavnosti registriranih kot
nesnovna kulturna dediščina, kar
bo slej ko prej potegnilo tudi lokalno skupnost k večji akciji. Domžalčani generalno gledano postajamo
bolj zavedni tudi za našo nesnovno kulturno dediščino, ki jo, mimogrede lahko vidite v Slamnikarskem muzeju Domžale na razstavi
dr. Ane Vrtovec Beno z naslovom Iz
roda v rod.
Z večjim ponosom ohranjamo
spomin na slamnikarske tovarne
in s stalno razstavo v Slamnikarskem muzeju že 12 let skrbimo za
to glavno panogo našega mesta. Izboljšave pa so vedno mogoče, vidim jih v dobrem delu JSKD, KDFB
Domžale kot osrednje kulturne institucije in nenazadnje v delovanju
vsakega posameznika. Kar se pa
našega društvenega dela tiče, pa
vedno pravim, če imaš doma gvant,
se nam pridruži.
Kdo je Petja, ko ni oblečena v
narodno nošo?
Predvsem mamica petletni hčerki, ki prav tako rada obleče nošo
in žena partnerju Igorju. Uživam
v delu, ki ga opravljam na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer delam v oddelku za marketing in organizacijo dogodkov. Ena od stvari, ki jih počnem v prostem času, pa
je že omenjeni Djotiš, veda, ki se jo
z veseljem učim in mi odkriva nove
razsežnosti vedenja. Sem ljubiteljica kulinarike, knjig, domačih živali,
vrtnarjenja in nasploh narave. To je
tisti gušt za mojo dušo. ❒

APRIL

KINO
SPORED
2024

DUHOVNICA

3.|5.*|7.*|11.* april

dokumentarni film / režija: Maja Prettner / scenarij: Maja Prettner, Iza Strehar, Boštjan Virc / 2023,
Slovenija / distribucija: Studio Virc / 98’

Film spremlja svobodomiselno evangeličansko duhovnico Jano, ki se sooča z življenjsko
dilemo, ali naj zapusti duhovniški poklic. Pri tem se mora spopasti še s kopico dodatnih
izzivov: od odpiranja ran iz otroštva do reševanja zapletenih družinskih odnosov. Na vasi
velja za Božjo predstavnico na Zemlji, a tudi ona je človek iz mesa in krvi … Film Duhovnica
je na Festivalu slovenskega filma osvojil vesno za najboljši film po izboru občinstva.

RADIKAL

5.|11.|15.*|19.*|29. april

drama / Radical / režija: Christopher Zalla / scenarij: Christopher Zalla po članku Joshue Davisa /
igrajo: Eugenio Derbez, Daniel Haddad, Gilberto Barraza, Jennifer Trejo, Mia Fernanda Solis, Danilo
Guardiola / 2023, Mehika / distribucija: Demiurg / 125’

»Na svetu je toliko ljudi, ki nikoli ne dobijo priložnosti. To je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko
jo dobijo.« Učenci osnovne šole v obmejnem mehiškem mestu sodijo med najslabše v
državi. Njihov svet je poln nasilja, revščine in korupcije, v razredu pa vlada vzdušje strogosti in discipline. Toda novi učitelj Sergio se odloči poskusiti nekaj povsem drugačnega. Da
bi prebudil radovednost učencev in pomagal uresničiti njihov potencial, vpelje radikalno
novo metodo poučevanja. Rezultati presenetijo vse … Film, posnet po resnični zgodbi o
nekonvencionalnem učitelju, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.

BACK TO BLACK

12.*|13.|16.|21.|27. april

biografska drama / Back to Black / režija: Sam Taylor-Johnson / scenarij: Matt Greenhalgh / igrajo:
Marisa Abela, Eddie Marsan, Jack O’Connell / 2024, Francija, ZDA, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 122’

Izjemna zgodba o vzponu Amy Winehouse do slave in nastajanju njenega prelomnega
albuma Back to Black. Zgodba je predstavljena iz Amyjine perspektive in navdihnjena z
njenimi globokimi osebnimi besedili. Film spremlja izjemno žensko in burno razmerje v
središču enega najbolj legendarnih albumov vseh časov.

VIHARNIK Z ROBA: 100 let skalašev

18. april

dokumentarno-igrani film / režija: Igor Vrtačnik / scenarij: Igor Vrtačnik / igrajo: Miha Habjan, Marta
Krejan Čokl, Maj Pavček, Kristijan Vrhnjak, Luka Biščak / 2023, Slovenija / 107’

Na prelomu 19. stoletja se je v naših gorah odvijal boj za vpliv v med Slovenskim planinskim društvom in nemškimi društvi. Preko planinstva je ta spopad prešel na najvišje
vrhove, - predvsem za prvenstvo v Severni Triglavski steni, kjer glavno vlogo odigrajo mladi
ter drzni Skalaši. Po Jugovi, Čopovi, Jesihovi ter Debelakovi zaslugi je bila tekma za prvenstvo v stenah med slovenskimi in tujimi plezalci dobljena. Joža Čop, mali nepismen človek
iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje in poklon celotne slovenske intelektualne
elite, ter svojih sodobnikov, in vseh kasnejših generacij slovencev, bil pa je tudi vzor celotni
kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov.

MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, 1230 Domžale
www.kd-domzale.si

spletni kino

online.kinodomzale.si

8 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

tema meseca

GLASUJTE ZA PROJEKTNE PREDLOGE
PARTICIPATIVNEGA PRORAČUNA
2024 IN 2025
Za prihodnost občine Domžal in mesto srčnih ljudi
Občina Domžale
Foto: arhiv Občine Domžale

O

bčina Domžale je tokrat
prvič pristopila k izvedbi participativnega proračuna – za leti 2024 in
2025 je rezervirala sredstva za financiranje in izvedbo projektov, ki ste
jih predlagali oziroma jih boste izglasovali občanke in občani.
Prva in druga faza sta uspešno izvedeni. Januarja 2024 je bilo oddanih 100 projektnih predlogov, ki jih
je strokovna komisija za izvedbo postopka participativnega proračuna
v februarju skrbno pregledala in potrdila 54 projektov. Med potrjenimi
projekti lahko za vašega izbranega
glasujete do nedelje, 7. aprila 2024.
Predsednik komisije in podžupan Občine Domžale Matej Primožič je ob tem pojasnil: »Komisija je
združevala podobne projekte, kot
na primer za urejanje centra Rov, za
kar je bilo oddanih sedem podobnih
projektov. Med 34 zavrnjenimi projektnimi predlogi je bilo največ takih, ki so že vključeni v proračuna
občine za leto 2024 in 2025 oziroma
niso v pristojnosti Občine.« Na občinski spletni strani so komentarji
komisije objavljeni ob kratkih opisih zavrnjenih projektov.

K oddaji glasu je občanke in
občane povabila tudi županja
mag. Renata Kosec
Mag. Renata Kosec, županja Občine
Domžale, se je zahvalila občankam
in občanom za oddane projekte predloge in jih povabila: »Za vsako od
šestih območij je bilo oddanih več
predlogov. Realizirani pa bodo tisti,
ki bodo prejeli največ glasov, zato
vas vabim, da oddate glas za izbran
predlog.« Poudarila je tudi, da lahko glasujejo vse občanke in občani s
stalnim bivališčem, starejši od 16 let,
in da ima vsak samo en glas: »Vsak
glas bo dragocen. Ne pozabite, glasujete lahko za katerikoli projekt v
občini, ne samo za projektne predloge z vašega območja.«

Zakaj je pomembno oddati
glas?
Projektni predlogi so za enakomerno razporeditev sredstev po območju celotne občine razdeljeni na šest
območij. Znotraj vsakega območja
bo komisija, po končanem glasovanju, določila izglasovane projekte,
ki bodo v nadaljevanju realizirani.
Izglasovani bodo tisti projektni predlogi, ki bodo dobili največ glasov,
vse do porabe rezerviranih sredstev
– za leti 2024 in 2025 okvirno 65.000
evrov na območje.

Kje in do kdaj lahko oddate
svoj glas?
Glasujete lahko na občinski spletni
strani, kjer lahko z izbiro projekta
oddate glas s klikom in potrditvijo
na gumb GLASUJ do nedelje, 7. aprila 2024. Za glasovanje je treba vpisati EMŠO.

4 projektni predlogi

9 projektnih predlogov

10 projektnih predlogov
7 projektnih predlogov

7 projektnih predlogov

17 projektnih predlogov

Predlogi so sorazmerno enakomerno razporejeni med šest območij občine, razen v 4. območju,
za katerega so bili podani le štirje projektni predlogi, in v 6. območju, za katerega je bilo
podanih kar sedemnajst predlogov. V pripravo in oddajo projektnih predlogov so bile intenzivno
vključene tudi krajevne skupnosti, ki v zgoraj zapisanih terminih omogočajo tudi oddajo glasu.

Osebno se lahko za glasovanje GLASUJETE LAHKO
zglasite na sedežu krajevnih sku- ZA NASLEDNJE PROJEKTNE
PREDLOGE
pnostih v naslednjih terminih:
KS Dob (Ulica 7. avgusta, Dob): sreObmočje 1 – območje
da, 3. april 2024, od 16.00 do 17.00
KS Dragomelj - Pšata (Pšata 28 a, krajevnih skupnosti Dob in
Pšata): po dogovoru po telefonu, tel. Krtina
Bajer Florida v Dobu – nova brv
št.: 041 615 610
KS Homec-Nožice (Bolkova uli- prek potoka Rovščica: Brv bi omoca 46, Radomlje): četrtek, 4. aprila gočila sprehajalcem enostavnejši
dostop do bajerja Florida, točke za
2024, od 17.00 do 18.00
KS Ihan (Breznikova cesta 76, Dom- rekreacijo in sprostitev. Trenutno
žale): četrtek, 4. april 2024, od 18.00 je dostop onemogočen. V poletnem
času najdemo v potoku razne kondo 19.00
KS Jarše-Rodica (Groblje 1, Domža- strukcije, prek katerih dostopamo
le): po dogovoru po telefonu, tel. št.: do bajerja, kar je zelo nevarno. Komentar komisije: Glasovanje o pro040 704 497
KS Preserje (Pelechova cesta 18, jektu zajema pridobitev projektnih
Radomlje): po dogovoru po telefo- pogojev za pripravo projektne dokumentacije.
nu, tel. št.: 051 396 854
Božično-novoletne lepe misli:
KS Radomlje (Prešernova cesta 43,
Radomlje): sreda, 3. april 2024, od Vsem gospodinjstvom bi v čarobnem decembru podelili primerno
17.00 do 18.00
KS Slavka Šlandra, KS Simona okrašeno uokvirjeno grafiko z lepo
Jenka in KS Venclja Perka (Lju- mislijo, ki bi jo izobesili kot obešanbljanska cesta 58, Domžale): sreda, ko na vhodna, garažna ali katera
3. april 2024, od 8.00 do 12.00 in od druga vrata oziroma okno.
Izdelava projektne dokumen13.00 do 17.00
KS Toma Brejca Vir (Šaranoviče- tacije za gradnjo pločnika v vasi
va cesta 19, Domžale): po dogovoru Gorjuša: Priprava projektne dopo e-pošti na naslov: krajevnasku- kumentacije za gradnjo pločnika v
vasi Gorjuša ob cestnem odseku LC
pnostvir@gmail.com
Vložišče Občine Domžale (Lju- 073012, in sicer od razcepa s cesto
bljanska cesta 69, Domžale) lahko LC 073062 do konca vasi Gorjuša. V
glasujete še v sredo, 3. aprila 2024, zadnjih letih se je promet na lokalni cesti Dob–Gorjuša izredno poveod 15.00 do 17.00.

čal. Vozniki čez vas Gorjuša ne prilagajajo hitrosti, cesta pa ima v delu
vasi Gorjuša vsaj tri zelo nepregledne ovinke.
Kažipot različnih poti od Domžal do Sv. Trojice: V gozdu spominskega parka revolucionarnih tradicij občine Domžale je veliko poti.
Predlagam, da se postavijo na križišča teh poti table, ki bodo kazale poti in informacije, biološke vrste, geološke podatke (kraških pojavov) in druge znamenitosti. Žal
redki poznajo poti (npr. Križentaver–Sv. Kunigunda, Sv. Miklavž–Sv.
Trojica). Komentar komisije: Glasovanje o predlogu zajema pridobitev
projektnih pogojev za pripravo projektne dokumentacije.
Table s hišnimi številkami na
Krtini: Postavitev skupinskih (us­
merjevalnih) tabel s hišnimi številkami na Krtini. Hišne številke na Krtini so raztresene brez vsakršne logike. Postavitev skupinskih (usmerjevalnih) tabel z več hišnimi številkami bi olajšale delo poštarjem in
vsem drugim prišlekom v vasi. Poleg hišnih številk bi lahko dodali še
smerokaze za kakšne lokalne znamenitosti, npr. mlin in podobno.
Ureditev brežine v podhodu
pod mostom na Krtini: Podhod
pod prometno cesto je šolska pot
iz Osnovne šole Dob, Podružnične
šole Krtina in Vrtca Urša, enote Ma-

vrica. Podhod je speljan ob potoku
Radomlja, ki je ob višjem vodostaja in večjem dežju zelo deroč, nanaša pesek in zemljo iz neurejene brežine na pot in tako povečuje verjetnost oziroma nevarnost za nezgodo
ob vožnji s kolesom.
Varna pot čez regionalko v
Šport­ni park Dob: Vzpostavitev semaforja na tipko za varen prehod
čez regionalno cesto Domžale–Želodnik pri križišču Ljubljanske ceste in Župančičeve ulice. Z vzpostavitvijo semaforja na tipko bi omogočili varnost v prometu najmlajšim generacijam in uporabnikom
javnega prevoza. Najbližje semaforizirano križišče s prehodom za pešce je oddaljeno slab kilometer oziroma 820 m.
Veliki zunanji šah v Športnem
parku Nakrtin: Šahisti bi bili navdušeni nad postavitvijo kraljevske
igre v Športnem parku Nakrtin. Igranje šaha prinaša številne pozitivne
učinke za človekovo dobro počutje in zdravje: v prvi vrsti predstavlja dobro osnovo za druženje, razvija sposobnost strateškega razmišljanja in ohranja ‘možgansko kondicijo’.
Zamenjava klopi in miz z novimi ob Rači pri Šumberku: Na sprehajalni poti ob Rači pri Šumberku so
klopce in mize dotrajane in ne služijo več pravemu namenu.

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 9

tema meseca
Območje 2 – območje
krajevnih skupnosti Homec Nožice, Radomlje in Rova

INFO točke, predstavitev krajevnih Območje 4 – območje
pirnice in učnega čebelnjaka pri Saznamenitosti, namestitev lesenih krajevnih skupnosti Jarše hari, ki bi ozaveščal krajane in spreklopi za počitek ob sprehajalnih po- Rodica in Preserje
hajalce ob pešpoti Kamniški BistriFitnes naprave in mize za nami- teh, postavitev večdelnih košev za Igrišče ob Osnovni šoli Rodica: ci o pomembnosti opraševalcev, kazni tenis ob Kamniški Bistrici: smeti ... Komentar komisije: Glaso- Ureditev atletske steze okoli igri- mor spadajo tudi čebele. V učnem
Predlagamo izgradnjo fitnes naprav vanje o projektu zajema idejno za- šča s tartanom ter postavitev mrež čebelnjaku bi nudili občanom brezza telovadbo v naravi in namesti- snovo in projektno dokumentacijo.
za gole na igrišču Osnovne šole Ro- plačno apiterapijo in čebelarsko iztev miz za namizni tenis ob KamniUreditev trim steze na Žiškem dica. Ko žoga ne leti v gol, je treba obraževanje.
ški Bistrici.
vrhu: Ureditev poti za rekreaci- po žogo hoditi daleč. S postavitvijo
Postavitev klopi na otroškem
Krajinska ureditev Radomelj jo, razgibavanje in vodeno vadbo v mrež bi hkrati razbremenili tudi so- igrišču – Vir: Predlagam postavitev
in okolice: Preureditev rondoja in naravi. Komentar komisije: Glaso- sednje igrišče pri Osnovni šoli Roje. klopi ob otroških igralih v Športnem
‘centra’ Radomelj v bolj cvetoči in vanje o projektu zajema pridobitev Komentar komisije: Vrednost pre- parku Vir. Izredno lepo prenovljeno
manj betonski izgled, novo igrišče z projektnih pogojev za pripravo pro- dlaganega projekta presega znesek otroško igrišče potrebuje še nekaj,
igrali za otroke pri Kulturnem domu jektne dokumentacije.
24.000 evrov z DDV, ki predstavlja recimo tri klopi. Smiselno bi jih bilo
Radomlje, čebelnjak pri Kamniški
gornjo mejo za posamezen projekt postaviti v senco pod drevesa. OtroBistrici ... Komentar komisije: Gla- Območje 3 – območje
participativnega proračuna, zato se kom bi omogočile počitek med igrasovanje za predlog zajema pridobi- krajevnih skupnosti
glasuje samo za postavitev mrež.
njem, staršem pa sproščeno sprePark Kofutnikove domačije: V mljanje otrok pri igri.
tev projektnih pogojev za pripravo Dragomelj - Pšata in Ihan
Cestna ogledala na Pšati: Na Pša- osrčju Jarš nas je vrsto let na našo
projektne dokumentacije.
Postavitev prometnega ogleMedgeneracijsko igrišče na ti so prometna cestna ogledala po- preteklost opominjala znana Kofu- dala na Viru, Bukovčeva cesta:
Rovah: Oblikovanje medgeneracij- gosto zarošena, pozimi pa se na ste- tnikova domačija. Ker je podlegla Postavitev prometnega ogledala za
skega igrišča v naravi je odziv na klu nabirajo ledeni delci, ki onemo- zobu časa, je edino primerno, da pomoč voznikom, ki se iz stranske
težave, s katerimi se sooča sodob- gočajo uporabo prometnih ogledal. na njenem mestu skupaj nadalju- Bukovčeve ceste priključujejo na
na družba. Predlog projekta je obo- Predlagamo montažo treh ogreva- jemo pisanje zgodb našega kraja. V glavno Bukovčevo cesto pri hišni
gatitev javnega igrišča na Rovah, ki nih prometnih ogledal, ki bi zelo iz- javnem parku Kofutnikove domači- številki Bukovčeva cesta 27.
je bi postavili otroško igrišče, prebo gibalno-socialno spodbudno in boljšali varnost v prometu.
Postavitev prometnega ogleCestna razsvetljava na Goriči- prost muzej na prostem in pokrit dala nasproti izvoza iz Aljaževe
bo omogočalo otrokom prosto igro
v prisotnosti staršev. Namen obliko- ci pri Ihanu: Postavitev cestnih sve- odprt del, namenjen druženju in ulice na Bukovčevo cesto: Izvoz
vanja igrišča je, da bo že obstoječe tilk za javno razsvetljavo v naselju dejavnostim najrazličnejših skupin. iz ulice je zaradi postavljenih ograj
javno igrišče ‘živo’. Komentar komi- Goričica pri Ihanu bo povečala var- Komentar komisije: Predlog za gla- ob levi in desni strani Aljaževe ulisije: Glasovanje o predlogu zajema nost v prometu, preprečila zbira- sovanje zajema pridobivanje pro- ce pri izvozu na Bukovčevo cesto
pridobivanje projektne dokumen- nje oseb na zatemnjenih prostorih jektne dokumentacije za predvide- zaradi nepreglednosti nevaren. Preter olajšala povezavo z ostalim de- no ureditev.
tacije.
dlagamo postavitev ogledala na steProstor Preplet: prostor, kjer bru, ki bi bilo postavljeno ob pločOtroško igrišče Radomlje: Pre- lom naselja. Postavitev svetilk bi se
dlagam postavitev otroškega igri- izvedla na razdalji med Goričico 29 se tkejo niti krajanov Preserij: Gre niku na parceli št. 2166 ali št. 2180 k.
šča v Radomljah. Primerna lokacija in Goričico 21 ter Goričica 19 b in 31. za uresničitev večnamenskega od- o. 1959 Domžale. S postavitvijo proOrodja za vadbo v naravi v Se­ prtega in pokritega prostora v Pre- metnega ogledala bi povečali probi bila v bližini nogometnih igrišč,
cerkve ali gasilskega doma v Rado- lu pri Ihanu, pri mostu: Namesti- serjah. Prostor bo združeval funkci- metno varnost.
mljah. V tem delu kraja je ogromno tev naprav za fitnes v naravi v Selu jo prostora za druženje, dejavnosti
novih/prenovljenih hiš, infrastruk- pri Ihanu, in sicer ob poti Zelena os društev, tržnice ter shrambo krajev- Območje 6 – območje
tura pa zelo neprijazna do otrok. ob Kamniški Bistrici. Priporoča se nega materiala. Glavni namen pro- krajevnih skupnosti Slavka
Edini prostor v kraju, kjer se otroci drog z več višinami, krogi, bradlja jekta je oživitev lokalne skupnosti Šlandra, Simona Jenka in
lahko igrajo, je pred Kulturnim do- in naprave za vaje za hrbet in trebuh. in ustvarjanje središča za socialno, Venclja Perka
Če bodo sredstva dopuščala, se lah- kulturno in gospodarsko interakci- Financiranje izobraževalnih sremom v Radomljah.
Postavitev mostu čez Mlinšči- ko doda še kakšno napravo ali igra- jo med prebivalci Preserij. Komen- čanj za starše in najstnike: Preco in ponovna vzpostavitev peš- la (gugalnica, tobogan, plezala). Na- tar komisije: Predlog za glasovanje dlagamo izobraževalna srečanja na
poti od vasi Hudo do mostu čez prave bodo omogočale vadbo kraja- zajema idejno zasnovo in projektno temo najstništva, odraščanja in izzivov s šolo v najstniškem obdobju.
dokumentacijo predloga.
Kamniško Bistrico v Nožicah (t. nov in drugih rekreativcev.
Streetworkout Park Zgornje Jar­- Enkrat mesečno si želimo poučne
Pitnik na Brdu ob pohodniških
i. most ljubezni): Ponovna postavitev lesenega mostu čez Mlinščico poteh: Pitnik (tipa JKP Prodnik) na še/Škrjančevo: Predlagam vzposta- večere za starše in najstnike. Novoin njen razbremenilnik ter utrditev Brdu pri Ihanu ob gasilskem domu vitev novega, sodobno opremljene- dobni čas v najstniškem obdobju
sprehajalne poti od Hudega do peš Brdo se bo nahajal na stičišču Ihan- ga streetworkout parka ob Kamni- tako staršem kot otrokom prinaša
mostu na Kamniški Bistrici (Mostu ske krožne poti (IKP) ter Domžalske ški Bistrici v bližini teniških igrišč veliko najrazličnejših izzivov, s kateljubezni). Povezava je služila vsako- poti spominov. Pitnik bo pohodni- Škrjančevo, ki bo zadovoljil potre- rimi se pogosto ne znamo spopasti,
dnevni hoji otrok iz šole, kolesarjem, kom, kolesarjem in drugim rekrea- be tako resnih športnikov kot rekre- ali pa se jih lotimo na nepravi način.
Izdaja knjige v brajici (pisavi za
družinam z otroki, sprehajalcem tivcem nudil osvežitev s pitno vodo. ativcev vseh starosti. S tem projekPostavitev nadstreška na av- tom bi lahko nadgradili obstoječo slepe in slabovidne) za otroke:
psov in starejšim. Komentar komisije: Izvedba predloga se bo omejila tobusni postaji pred Podružnič- staro infrastrukturo in prispevali k Predlagam izdajo knjige v Braillovi
pisavi, pisavi za slepe in slabovidne
na postavitev lesenega mostu, osta- no šolo Ihan: Nadstrešek na av- boljši kakovosti življenja občanov.
otroke. Knjiga Hrošček Simon širi
la dela spadajo v sklop protipoplav- tobusni postaji pred Podružnično
šolo Ihan bo šolarjem zagotovil za- Območje 5 – območje krajevne zadovoljstvo je že izdana, z izdajo
nih ukrepov.
Postavitev nadstrešnic na av- ščito pred vremenskimi vplivi in do- skupnosti Toma Brejca Vir
tobusnem postajališču Radom­ polnil podobo šole ter urejenost av- Ekološki otok na Podrečju: Prelje: Dve postajališči avtobusnega tobusnega postajališča. S tem ukre- dlagam postavitev novega ekoloprometa v Radomljah sta brez ustre- pom bomo izboljšali varnost, udo- škega otoka na lokaciji Podrečje, in
znih zaščit pred padavinami, prva bje ter celotno izkušnjo šolske sku- sicer na vzhodnem delu, pred mostom čez potok Mlinščica. Ekološki
je na strani Kraljevega mlina (smer pnosti in občanov.
Rekreacijska točka na Goričici otok naj bi bil sestavljen iz zabojniprihoda iz Preserij), druga ob kapelici nasproti trgovine (smer prihoda pri Ihanu: Goričica pri Ihanu je pro- ka za steklovino in zabojnika za pastor, kjer se rekreira vse večje število pir. Na temu koncu naselja je veliiz Kamnika).
Pravljica za otroke, ki spodbu- ljudi. Postavitev naravnih fitnes na- ko stanovanjskih hiš in posledičja zdrav način prehranjevanja: Iz- prav na prostoru, ki je obdan z lepi- no imajo prebivalci težavo z odladaja pravljice, ki spodbuja otroke k mi rekreacijskimi potmi, bi poveča- ganjem odpadkov, kot sta steklovibolj zdravemu načinu prehranjeva- la izbiro telovadnih možnosti. S po- na in papir.
Igrala za otroke in namestitev
nja. Otroci danes pojedo preveč ne- stavitvijo klopi pa bi omogočili stazdrave hrane, premalo se gibajo in rejšim sprehajalcem, vrtčevskim klopi ob Kamniški Bistrici: Namese nasploh premalo zavedajo, kako otrokom in učencem, da se odpra- stitev igral in klopi ob Kamniški Bipomembno je vključevanje sadja in vijo na krožni sprehod ter po potre- strici. Obogatimo otroško igrišče na
bi posedijo v mirnem in prijetnem Viru pri Sahari z novim večjim otrozelenjave v vsakdanje jedilnike.
Pravljična preobleka poučne okolju. Komentar komisije: Predlog škim igralom z večnamensko hišipoti Blate in Mlake: Poučna pot zajema pridobitev projektnih pogo- co na višini, dolgim pohodnim moBlate in Mlake vsebinsko pospre- jev za pripravo projektne dokumen- stom, plezalno steno, toboganom
itd. Ob sprehajalni poti Kamniške
mi sprehajalce skozi mokrišče in jih tacije.
Ureditev sprehajalne poti na Bistrice postavimo še klopi za krajspozna z naravnim bogastvom. Da
bi jo oživili, predlagam osvežitev Oljski gori: V bližini Dragomlja se ši postanek oziroma počitek.
Nova športna oprema za Šporpoti s fizičnimi elementi iz naravnih nahaja gozdiček s štirimi hribčki.
materialov. Ureditev oziroma pope- Vrh je Oljska gora, ki jih povezuje s tni park Vir: V Športnem parku Vir
stritev poučne poti Blata Mlake bi prepletenimi potmi iz smeri Drago- potekajo športne dejavnosti otrok,
izvedli z neinvazivnimi posegi in te- mlja, Nadgorice ali Podgorice. Poti predvsem nogometne aktivnosti.
matsko popestrili že obstoječe infor- so lahke in zelo primerne za druži- Na nogometnih igriščih primanjkune, a niso označene. Predlog zajema je manjših golov za mlajše otroke,
mativnih točke.
Projekt: jedro Rov: Projekt ureditev sprehajalnih poti, postavi- obstoječi pa so polomljeni in uničezdružuje več predlogov z istim ime- tev usmerjevalnih in informacijskih ni. Tudi oba gola rokometnega igrinovalcem celostne ureditve jedra tabel ter ureditev klopi in fitnesa na šča sta v slabem stanju.
Postavitev čebelarske učne
Rov. Ureditev vaškega jedra: prostor prostem. Komentar komisije: Predza druženje, podpora lokalnim pri- met glasovanja je pridobivanje pro- poti: Postavitev treh izobraževalnih
panojev od mostu pri Elektru do Padelovalcem, namestitev digitalne jektne dokumentacije.

variante v pisavi za slepe in slabovidne pa bi pripomogli k razumevanju besedila tudi slepim in slabovidnim otrokom. Na ta način bi poskrbeli za dodatno širitev in promocijo Občine Domžale prek uveljavljenega lika, predvsem pa bi ga približali vsem.
Nakup razvlažilca zraka: Predlagam nakup naprave za razvlaževanje zraka, ki bi se nahajala v javnem športnem objektu, in sicer v
utežarni, ki se nahaja v kletnih prostorih Športne dvorane Domžale.
Obcestni znaki oziroma informativni kažipoti do domžalske
cerkve: Gre za obcestne informativne kažipote, ki bi usmerjali pot do
domžalske cerkve. Mimoidoči, ki
niso prebivalci Domžal, ne najdejo poti do cerkve, zato večkrat povprašajo po navodilih za pot. Kažipote bi dodali k že obstoječim znakom za Slamnikarski muzej, pokopališče itd.
Obnova tlaka v utežarni: Pred­
log se nanaša na obnovo talne po­
vr­šine v javnem športnem objektu
(utežarni), ki se nahaja v kletnih pro­storih Športne dvorane Domžale.
Utežarna je sicer v uporabi že 53 let,
vendar pohodna talna površina še
nikoli ni bila primerno urejena. Zaradi dotrajanosti in stalne uporabe
je potrebna obnova talne površine
z ustreznim obstojnim materialom.
Obnovitev paviljona v Slamnikarskem parku: V Slamnikarskem
parku za Občino Domžale je paviljon na sredini parka že dotrajan.
Predlog se nanaša na popolno obnovo oziroma zamenjavo obstoječega. Smiselno bi ga bilo tudi povečati, saj se na prireditvah v parku večinoma izkaže, da je premajhen za
nastopajoče.
Postavitev igral za otroke na
Ulici Matije Tomca: Predlagam postavitev igral za otroke med stolpnicama Matije Tomca 1 in 4 ter območjem kotlovnice, na majhni zelenici, kjer je do nedavnega stal tobogan. To je prostor, kjer se ob prostem času zadržuje veliko otrok.
Menim, da tem otrokom, ki nimajo
svojih dvorišč, lahko privoščimo nekaj več kot le prazno zelenico. Komentar komisije: Na zemljišču je sicer možna postavitev urbane opreme samo do 100 m², za kaj več je potrebno gradbeno dovoljenje, ki pa

10 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

tema meseca
zaradi ZVEtl ni možno. Poteka namreč postopek določitve pripadajočih zemljišč po ZVEtl.
Postavitev makete mesta Domžale na ploščadi pred Vele: Z maketo mesta Domžale bi obogatili turistično ponudbo in poskrbeli za
novo stično točko, kjer bi se Domžalčani in turisti lahko srečevali. Na
ploščadi pred Vele bi postavili maketo, ki bi bila odporna na vremenske vplive. Maketo bi bilo treba zasnovati, izdelati in primerno namestiti na ploščad.
Postavitev višje zaščitne ograje ob igrišču v centru Domžal (ob
garažni hiši): Celostna ureditev asfaltnega igrišča ob Masljevi ulici
(ograja, zaščitna mreža ob igrišču,
več igral, ureditev parka ...). Za bližnje stanovalce igrišče pomeni veliko obremenitev. Košarka in nogomet ne spadata 10 metrov od hiš, saj
žoge neprestano letijo v okna, fasade in vrtove. Prek vrtov letijo žoge
celo na glavno cesto proti policiji.
Prekrivni pod za Športno dvorano Domžale za namen kulturnih
prireditev: Športna dvorana Domžale za kulturne prireditve uporab­lja
prekrivalo iz filca, zato predlagam
nakup prekrivnega poda iz kompaktnega materiala, ki bi bolje zaščitil
športni pod. Z nakupom kompaktnega prekrivnega poda bi omogočili več
koncertov, dvorana bi bila bolj zasedena, z oddajanjem le-te pa bi tudi
ekonomsko upravičili nakup poda.
Preprečevanje padcev starejših:
Padci predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja.
Odrasli po 65. letu imajo najvišje stopnje poškodb zaradi padcev,
zato bo zaradi staranja prebivalstva
poškodb še več. Padce se da preprečiti s preventivo: osveščenost, redna
telesna aktivnost, spremembe v bivalnem okolju ... Pri predlogu gre
za izvedbo delavnic in telovadbe za
starejše.
Prostor za skok v daljino pri Os­novni šoli Venclja Perka: Učenci,
ki obiskujejo Osnovno šolo Venclja
Perka, že leta nimajo urejenega prostora za skok v daljino. Uredili bi
ga lahko vzdolž ograje ob železniški progi.
Šah v Češminovem parku: Predlagam postavitev dveh betonskih
miz za igranje šaha v Češminovem
parku. S tem bi pridobili točko za
medgeneracijsko povezovanje in izvajanje aktivnosti na svežem zraku.
Slamnik - april 24 za tisk.pdf
Šah ustvarja
priložnost za druženje,

podpira tako mentalno kot fizično
aktivnost, spodbuja razvoj miselnih sposobnosti ter obenem izboljšuje estetiko parka.
Športna učna ferata Šumberk:
Severni del sten na Šumberku, Knezove skale, že dolgo privablja športne plezalce. Pred leti je bilo prenovljeno in ustreza najvišjim standardom športnih plezalcev. Predlagana
učna ferata bi bila z obstoječim plezališčem povezana v celoto. Predlog
zajema Idejno zasnovo učne ferate
in ureditev projektne dokumentacije plezališča.
Umirjanje prometa na Ulici Antona Skoka, Vodnikovi in Usnjarski ulici: V naselju med Ulico Anto­
na Skoka ter Vodnikovo in Usnjarsko
ulico se z novogradnjami in dodatnimi prebivalci povečuje promet in s
tem nevarnosti zlasti za pešce, še posebej za otroke. Ulice so preozke za
pločnike in jih zato skoraj ni. V omenjeni soseski predlagamo omejitev hitrosti na 30 km/h, grbine in spremembo Usnjarske ulice v enosmerno cesto.
Ureditev parka pri Mlinščici pri
velikem Mercatorju (pri postaji
za izposojo koles): Predlagam, da
se uredi park pri Mlinščici pri velikem Mercatorju (pri postaji za izposojo koles). Na ta način bo tudi postaja za izposojo koles bolj opazna.
Vrtljiva igriščna vrata pri OŠ
Venclja Perka: Namestitev vrtljivih vrat na severni strani igrišča
pri Osnovni šoli Venclja Perka, ki
21. 03. 2024
10:47:11
bi1preprečevala
vstop
mopedistom,

skiroistem, kolesarjem in njihovo • Namestitev solarnih svetilk na cevožnjo mimo šole. S tem bi povečasti Rova–Žiče–Dolenje
li varnost otrok po pouku. Namesti- • Opozorilna tabla omejitve hitrotev predlagam na severni strani igristi (radar)
šča, kjer igrišče meji na Roško ulico • Osnovna obnovitvena dela na
in Železniško postajo Domžale.
Homški šoli
• Osvetlitev poti
Zavrnjeni predlogi
• Postavitev hitrostnih ovir ali raKomisija za izvedbo postopka pardarja na Cesti Radomeljske čete v
ticipativnega proračuna je zavrnila
Radomljah
predloge, ki niso v pristojnosti Obči- • Ureditev ceste Rova–Dolenje
ne ali pa so že vključeni v proračuna • Ureditev rekreacijske poti ob Biobčine za leto 2024 in 2025. Komenstrici
tar komisije za posamezen projektni
predlog je zaradi pomanjkanja pro- Komisija je v območju 3 – obmostora v glasilu objavljen samo na ob- čju krajevnih skupnosti Dragočinski spletni strani.
melj - Pšata in Ihan zavrnila naslednje projektne predloge:
Komisija je v območju 1 – območju • Nove tribune in nogometni goli
krajevnih skupnosti Dob in Krtipri Osnovni šoli Dragomelj
na zavrnila naslednje projektne pre- • Sofinanciranje letnih vstopnic
dloge:
javnih zavodov
• Asfaltirane hitrostne ovire v spo- • Za bolj kvalitetno igro na igrišču
dnji Krtini
Pšata
• Corona otroci v gibanju
• Ureditev dostopa za gibalno ovi- Komisija je v območju 4 – območju
rane osebe v Poletnem gledališču krajevnih skupnosti Jarše - RodiStudenec
ca in Preserje zavrnila naslednja
• Ureditev izvira pod Sv. Trojico
projektna predloga:
• Ureditev vodotoka Gorjuša 2 a/2 b • Za boljše življenje in druženje
• Zasutje meteornega jarka
• Za povečanje cestne varnosti v
Preserjah
Komisija je v območju 2 – območju
krajevnih skupnosti Homec - No- Komisija je v območju 5 – območju
žice, Radomlje in Rova zavrnila krajevne skupnosti Toma Brejnaslednje projektne predloge:
ca Vir zavrnila naslednji projektne
• Drevored v Radomljah
predlog:
• Energetska učinkovitost ulične • Zamenjava zastora v dvorani Kulrazsvetljave
turnega doma Vir

Komisija je v območju 6 – območju
krajevnih skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka zavrnila naslednje projektne predloge:
• Digitalna oprema šolske knjižnice
OŠ Venclja Perka
• Dostavno parkirišče pri OŠ Domžale
• Hodnik za pešce v soseski med
Ulico Matije Tomca 2 in Župančičevo ulico
• Lokalni prevoz po Domžalah
• Merilec onesnaženosti zraka
• Namestitev defibrilatorja AED
skupaj z omarico z alarmom
• Opolnomočimo otroke za prihodnost
• Otroško igrišče Stob
• Pitnik za vodo pri igralih Študa
• Postavitev defibrilatorja v naselju Bistra
• Projektna dokumentacija za uvoz
in izvoz do PC Breza na regionalno cesto R2-447
• SKUP’nost! aktiviraj se
• Ureditev okolice v naselju Ulice Si­
mona Jenka
Občina Domžale se je z izvedbo participativnega proračuna za leti 2024
in 2025 pridružila približno tridesetim slovenskim občinam, ki z inovativno porabo proračunskih sredstev omogočajo neposredno vključevanje občank in občanov v skupno ustvarjanje prihodnosti oziroma kakovostnejšega bivanja v občini. ❒

-20%

*

ŽE OD
339,99 €

C

M

Y

VSE ZA UREJANJE VRTA

RASTLINA MESECA
SURFINIJA

CM

MY

CY

CMY

K

-15%

*

BATERIJSKI PROGRAM

*Akcija velja za izdelke RA 698615, RA 698612 in RA 698614.

-20%

*

**Akcija velja za motorni
prekopalnik Ramda TEX 360/TG
in traja od 15.3. 2024 do 15.4. 2024
oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo.

VRTNI CENTER EUROGARDEN | PE DOBROVA PRI LJ I PE KRŠKO I tel. 01 24 25 100

*Akcija traja od 1. 4. do 30. 4. 2024 oz. do razprodaje zalog. Popusti se ne seštevajo.

SADIKA MESECA - POR

*Akcija velja za por - sadike 12 kos - 3830034425121.

eurogarden.eu

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 11

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Arboretum Volčji Potok – naj
destinacija v okolici Ljubljane
Prvi znanilci pomladi so zacveteli že
konec februarja in v marcu ter razveseljujejo obiskovalce, ki se skupaj z njimi veselijo pomladi. Vsak
od njih bo v parku našel kaj zase,
otroci dinozavre in otroško igrišče,
vsi razgledni stolp, s katerega si je
mogoče ogledati ne le park, temveč
daljno okolico, ob pomoči knjižice
50 posebnih dreves, za okrepčilo pa
poskrbite v paviljonu v osrčju parka.
Arboretum Volčji Potok je prejel
nagrado za naj destinacijo v okolici Ljubljane na področju kulture, Arboretum je kulturni spomenik oblikovane narave. Nagrado je podelila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Imenovanje in naziv sta rezultat
glasovanja publike od novembra do

bumov aktualizirala ter predstavila
posnetke istih motivov z 90 leti časovne razlike, hkrati pa na tej osnovi pripravila tudi ilustracije. Primerjave so zanimive in mestoma osupljive ter prinašajo veliko novih informacij o arboretumu nekoč.
DOBRE NOVICE! je šestmesečni umetniški projekt z ustvarjalnim
dialogom med mednarodno priznanim belgijskim umetnikom Williamom Sweetlovom, ki že več kot 50
let razstavlja po vsem svetu, in več
kot dvajsetimi sodobnimi umetniki iz šestih držav – od privlačnih
postavitev monumentalnih skulptur Williama Sweetlova v Arboretumu Volčji Potok do številnih razstav
po srednjeveških ulicah Kamnika. V

ZD Domžale: med prvimi z reorganizacijo
do boljše dostopnosti zdravstvene oskrbe
Zdravstveni dom Domžale je eden prvih zdravstvenih domov v Sloveniji, ki z uspešno reorganizacijo
delovnih procesov izboljšuje dostopnost in učinkovitost oskrbe pacientov. Da bi pacientom omogočili lažji dostop do zdravstvene oskrbe ter razbremenili zdravnike in medicinske sestre v družinskih ambulantah, so v ZD Domžale vzpostavili centralno naročilni center.
V letu 2022 je Ministrstvo za zdravje kot del ukrepov za izboljšanje storitev v zdravstvenem sistemu
določilo normativ, ki je v ambulantah družinske medicine predvidel 0,3 zdravstveno administrativnega
sodelavca z namenom razbremenitve zdravnikov. »V
ZD Domžale smo to prepoznali kot dobrodošlo novost, ki nam lahko pomaga pri doseganju dveh ciljev
– večje dostopnosti za paciente na eni strani in razbremenitve preobremenjenih timov v ambulantah
družinske medicine na drugi strani. Zato smo takoj
pristopili k aktivnostim za vzpostavitev centralnega
naročilnega centra,« razlaga Gašper Orehek, pomočnik direktorice za zdravstveno nego ZD Domžale.
Pilotni projekt uspešen: Najprej so izvedli pilotni projekt s postopnim vključevanjem treh ambulant družinske medicine, za katere je vse klice
sprejemala ena zdravstveno administrativna sodelavka. Ker so ambulante družinske medicine v
ZD Domžale po številu pacientov, za katere skrbijo, bolj obremenjene od normativa opredeljenega v uredbi (Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za
leto 2024), se je posledično zaradi velikega števila
klicev izkazalo, da lahko ena zdravstveno administrativna sodelavka zagotavlja poln odziv le za dve
ambulanti družinske medicine. Namreč, podobno
kot v drugih zdravstvenih domovih, tudi v ZD Domžale opažajo velik porast telefonskih in elektronskih kontaktov pacientov z ambulantami.

Vzpostavili naročilni center: Po pozitivni oceni pilotnega projekta so v ZD Domžale nadaljevali z vzpostavitvijo centralnega naročilnega centra, tako da so dodatno zaposlili medicinske sestre, ki sprejemajo klice in nudijo podporo pri administrativnih zadolžitvah v vseh 20 ambulantah
družinske medicine. V centralno naročilnem centru ZD Domžale zdaj dnevno sprejmejo od 1500 do
1600 klicev.
Vzpostavitev naročilnega centra je bila v družinskih ambulantah prepoznana kot izjemno koristna iniciativa. »Ocenjujemo, da so dodatne zdravstveno administrativne sodelavke bistveno razbremenile medicinske sestre v ambulantah, hkrati
so nekoliko olajšale delo tudi zdravnikom in zdravnicam. Tim v ambulanti se lahko zdaj mnogo bolj
kvalitetno posveti obravnavi pacientov v ambulanti, brez neprestanih prekinitev zaradi odzivanja na
telefonske klice,« še pojasnjuje Gašper Orehek in
doda: »Reorganizacija in vzpostavitev centralnega
naročilnega centra predstavljata izboljšavo tudi za
paciente, saj omogočata lažji dostop do informacij,
možnost naročanja na storitve ter določanje terminov za preglede v ordinacijskem času.«
Širjenje podobne organizacije na ostale am­
bulante: V ZD Domžale si prizadevajo za nadaljnje izboljšanje delovnih procesov in za vzpostavitev podobnega sistema tudi za pediatrične in ginekološke ambulante. Trenutno se soočajo z omejitvami normativa, ki dopušča manj kot enega (le
0,9) dodatnega zdravstveno administrativnega sodelavca na tri ambulante. Kljub temu ZD Domžale iz lastnih sredstev prevzema del dodatnih stroškov zdravstvenih administrativnih sodelavcev, kar
omogoča nemoteno delovanje centralnega naročilnega centra ter izboljšuje dostopnost ambulant
družinske medicine.
ZD Domžale

Izpadanje las
decembra 2023. V letu 2023 je Arbo- parku Arboretum obiskovalce preretum obiskalo več kot 300.000 obi- senetijo opazne rdeče skulpture, ki
skovalcev. Z različnimi prireditva- so delo Williama Sweetlova, enega
mi, razstavami in dogodki se trudi- najbolj slavnih sodobnih umetnikov
jo, da se krog navdušenih obiskoval- na belgijski umetnostni sceni.
cev širi, saj je obisk zanimiv vse leto.
Tri najboljše fotografije za posaArboretumu pa čestitke!
mezen foto natečaj preteklega leta
Poleg čudovitih sprehodov po Ar- so predstavljene na razstavi Najboretumu Volčji Potok se v njem ve- boljše fotografije foto natečajev Ardno potrudijo za kakšno preseneče- boretuma 2023 na panojih pri Pristanje, kakršno je bilo 8. marca v Galeri- vi. Vabijo vas k sodelovanju na naji Janeza Boljke tudi letos. Niso poza- slednje foto natečaje: Kronice v Arbili na tesno povezanost parka z dru- boretumu (25. 2.–31. 3. 2024), Spožino Souvan, zato so nas povabili na mladanska razstava v Arboretuprijetno srečanje, kjer smo obudili mu (6. 4.–5. 5. 2024), Cvet v Arbospomine na ženske iz družine Sou- retumu (6. 5.–31. 5. 2024), Vrtnice v
van. Skupaj smo prelistali dva oseb- Arboretumu (1. 6.– 14. 7. 2024), Vona albuma fotografij Helene Souvan dni motivi Arboretuma (20. 7.–1. 9.
in njene hčere Elze, poročene Rudež. 2024), Zlata jesen v Arboretumu (28.
Oba albuma sta za Arboretum Volčji 9.–10. 11. 2024) in Večerni sprehod
Potok zanimiva, ker v njih ni klasič- med lučkami v Arboretumu (23. 11.
nih družinskih fotografij, temveč ve- 2024–6. 1. 2025).
liko skrbno izbranih posnetkov iz
Veselijo se vašega obiska tudi v
parka in slik z izletov v slovenske in letu 2024. Vabijo vas k nakupu setuje gore. Skozi izbor slik in napisov zonske vstopnice za leto 2024, vse
smo spoznavali Helenin odnos do informacije najdete na njihovi spleparka kot zelo oseben in drugačen, tni strani.
kot smo ga poznali doslej. V Elzinem
Ne pozabite pa tudi na bogato
albumu so drugi posnetki z drugač- spomladansko ponudbo v Vrtnih
no likovno govorico. Prav tako sko- centrih Arboretum v Volčjem Potoraj ni družinskih članov, iz vsebine ku in Medlogu. Več na spletni strain fotografij pa lahko sklepamo, da ni. Dobrodošli!
Vera Vojska
je bila tudi ona močno čustveno navezana na Souvanov park.
Foto: Arboretum Volčji Potok
V uvodnem delu je Matjaž Mastnak komentiral oba albuma in fotografije, od katerih jih mnogo vidiROK ZA ODDAJO
mo prvič in omogočajo primerjavo
Naslednja številka Slamnika izide v
ambientov v času družine Souvan
četrtek, 25. aprila 2024.
in danes, Če fotografij v albumih ne
Rok za oddajo prispevkov je
bi videli, sploh ne bi vedeli za razv četrtek, 11. aprila 2024, do 12. ure.
like med arboretumom pred pribliPri vsakem prispevku mora biti jasno
žno 100 leti in danes. Podrobneje je
razvidno, kdo je avtor prispevka,
o razlikah posameznih ambientov
podpis fotografa in komentar k
poročala Magda Merhar, absolventfotografiji.
ka krajinske arhitekture z Biotehurednistvo.slamnik@kd-domzale.si
niške fakultete, saj je poglede iz al-

Lasje so pomemben del naše podobe, krasijo naš obraz, poudarjajo naš značaj in pomembno vplivajo na samozavest in posledično tudi
na kakovost življenja.
Skozi vse življenje lasje stalno rastejo in izpadajo. Povsem normalno
je, da dnevno izpade 70 do 120 las,
nekoliko več spomladi in jeseni.
Začasno izpadanje las je lahko
posledica nekaterih bolezenskih
stanj, pomanjkanja določenih snovi
v telesu, hormonskih sprememb ali
pa večjih stresnih dogodkov. Običajno postane opazno po približno treh
mesecih. V teh primerih bo z odpravo vzroka prešlo tudi izpadanje las.
Kadar vzroka ne najdemo ali so
ob tem prisotni še drugi sistemski

znaki (prizadetost kože, vročina,
slabo počutje), nikar ne odlašajmo
z obiskom zdravnika.
Prekomerno izpadanje las lahko upočasnimo ali preprečimo, če
pazimo na uravnoteženo prehrano z zadostno količino aminokislin
(zlasti cisteina) in vitaminov, predvsem vitaminov skupine B. Od mikroelementov so najpomembnejši
cink, pa tudi železo, baker, silicij in
selen. Če jih s hrano ne zagotovimo
v zadostni meri, lahko posežemo po
pripravkih s prilagojeno sestavo. Za
opazen učinek jih je treba uživati
nekaj mesecev.
Lase lahko okrepimo tudi dermatološko, z uporabo kozmetičnih
pripravkov, ki pomagajo pri prepre-

čevanju izpadanja las in spodbujajo njihovo rast. Največkrat ti izdelki
vsebujejo hranilne snovi, ki krepijo
lasne korenine, velikokrat pa tudi
posebej razvite učinkovine in komplekse, ki imajo pozitiven učinek na
lase in lasišče.
Zavedati se moramo, da bo že
samo sprememba v načinu življenja
najverjetneje koristila ne zgolj lasem, temveč celemu telesu in posledično našemu splošnemu počutju.
Za dodatne informacije in nasvet
vas vabimo v Mestne lekarne, kjer
vas pričakuje prijazno in strokovno osebje.
Darja Vrtačnik, mag. farm.

12 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

novice

Vaški ples v Knjižnici Domžale

slamnik@kd- dom zale. si

Delavnica o pripravah na javni razpis LAS
Za mesto in vas

Davorin Joger je Virjan in njegovo ži- dari Knjižnici Domžale, in tako je
vljenje je tesno povezano z izdelavo Vaški ples, mojstrovina Petra Pavla
gobelinov. Najbrž ni pozabil dne, ko Rubensa – pravo umetniško delo iz- V preteklem letu je ekipa vodilnega
ga je mama, zaradi težav z očmi za- pod spretnih prstov Davorina Jogra, partnerja LAS Za mesto in vas priprosila, naj konča njen zadnji gobe­ pravzaprav preslikano v tehniki go- pravljala Strategijo lokalnega razvolin. In ga je in s tem začel novo pot, belina, našel mesto v upravi Knjižni- ja (v nadaljevanju SLR) za območje
na kateri se je v dobrih 25 letih nabra- ce Domžale. Ob predaji gobelina si je občin Domžale, Komenda, Medvolo 86 različnih gobelinov. K tej števil- čas vzela tudi direktorica knjižnice de, Mengeš, Trzin in Vodice. Nastala je tudi s pomočjo informacij, ki
so bile podane na delavnicah, organiziranih za predstavnike društev,
občin, organizacij, javnih zavodov,
podjetij in za vse zainteresirane posameznike, ki si želijo sooblikovati
domače okolje. V decembru je bila
sprejeta Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost,
v obdobju 2023–2027, pred dvema
mesecema pa je bila s strani pristojnih ministrstev potrjena SLR LAS Za
mesto in vas. Ta dva dokumenta sta
ključna podlaga za črpanje sredstev
iz skladov EKSRP in ESRR.
Načrtujemo, da bo prvi Javni razpis s strani LAS objavljen do poletja.
V ta namen smo 29. februarja 2024
v Kulturni dvorani Vodice organizirali delavnico z naslovom Priprava
projekta za javni poziv LAS. Več kot
ki je zanesljivo prispevala tudi pred- Barbara Zupanc Oberwalder, pa tudi 40 udeležencem so bili predstavlječasna invalidska upokojitev, ob kate- Barbara Osterman, vodja izposoje in ni ključni členi Uredbe, predvidena
ri je Davorin ugotovil, da je delo zanj knjižnične mreže, ki sta na bogatem časovnica ter osnutek meril (kriteriji
najboljša terapija.
domoznanskem oddelku knjižnice za ocenjevanje projektov). Ključni del
Tako je izdelovanje gobelinov po- prisluhnili Davorinu in njegovi pri- delavnice pa so predstavljala številna
stalo zanj ne le najboljša delovna te- povedi o 25-letnem ustvarjanju go- vprašanja prisotnih ter razprava, ki se
rapija, pač pa tudi zelo sproščujoča belinov, ki so pravzaprav postali pozaposlitev. In če večina izdelovalcev memben del njegovega življenja in
gobelinov kupuje predlogo za bodo- bi predstavljali pravo galerijo umeči izdelek po trgovinah, se je Davorin tniških del. Obe sta se izdelovalcu
odločil, da predloge poišče sam, saj gobelinov, ki je reden obiskovalec
ima doma še in še umetniške litera- knjižnice, iskreno zahvalili za darilo.
ture, v kateri najde osnove za izdelaPogled na domoznanski odde- Kultura je zelo širok pojem. Kultura
vo gobelinov. Še vedno se spomni pr- lek obiskovalcem odkrije, da je prav pomeni zbirko dosežkov in vrednot
vega gobelina, ki je nastal pod njego- vse, kar želiš izvedeti o naši občini, človeške družbe. In če si natančnevimi spretnimi prsti, Rembrandtove na voljo radovednežem in drugim, ki je ogledamo našo, slovensko kultuNočne straže, pa tudi vseh prijetnih morda njihovo gradivo potrebujejo ro in umetnike, ki so pustili pečat in
trenutkov ob ustvarjanju vedno nove- za dopolnitev ali le obogatitev zna- našo kulturo povzdignili, se ustaviga in novega gobelina, s katerimi je nja. Povedali sta tudi, da skušajo v mo pri glasbi, plesu, likovni umesodeloval na več razstavah. Za posa- knjižnici posebej promovirati do- tnosti, arhitekturi, razvoju pisave
meznega porabi do 400 ur, v katere mače avtorje, tako je bil lani na vrsti in bontonu v različnih situacijah. O
vloži nešteto vbodov. Vsak je umetni- Jože Karlovšek s predanostjo sloven- zgodovini kulture na Domžalskem
ško delo, pa naj bo tihožitje ali imeni- skemu ornamentu, letos pa bodo več je ogromno prispeval tudi Pavel Petne umetnine domačih in tujih slikar- pozornosti namenili pisatelju, novi- vec, ki je kulturnik s srcem in je večji
skih mojstrov. O vsakem bi lahko po- narju in ljubitelju kulturne dedišči- del svoje delovne celotne življenjske
vedal veliko besed, saj prav vsak pu- ne Matjažu Brojanu in slikarki Veri poti namenil kulturi, posebej ljubišča v njem spomine, predvsem pa mu Terstenjak. S tovrstnimi predstavi- teljskim kulturnim dejavnostim.
lepša življenje, o katerem sem pre- tvami želijo poudariti, da imamo
Pogovor s Pavlom Pevcem, upokobrala Davorinova razmišljanja: »Brez tudi v Domžalah zelo pomembne av- jenim delavcem v kulturi, med drugim tudi prvim direktorjem Knjižnismisla in ciljev ni vredno živeti! Tjav- torje, in jih predstaviti tudi drugim.
dan! Vesel sem, res vesel, da mi je žiIn če boste obiskali imeniten do- ce Domžale in vodjem domžalske izvljenje naklonilo to, kar počnem. V moznanski oddelek Knjižnice Dom- postave Javnega sklada RS za kulturtakem jemljem delo kot veliko nagra- žale, boste našli o naši občini pa tudi ne dejavnosti, je o zgodovini kulture
do življenja. Tega je ob tej nagradi, širše marsikaj zanimivega. V knji- na Domžalskem pritegnil veliko zapravzaprav darilu, kljub bližajočim žnici pa bodo veseli, če boste mor- nimanja. Srečanje s Pavlom Pevcem
da tudi vi odstopili kakšno gradivo je vodila Cveta Zalokar, pogovor pa je
ostarelim letom, vredno živeti!«
Pred kratkim se je Davorin Joger iz zgodovine naših krajev.
potekal v prostorih Knjižnice DomžaVera Vojska
le v ponedeljek, 4. marca 2024.
odločil, da enega od gobelinov po-

je ob tem razvila. Objavi Javnega razpisa bo sledila še ena delavnica, ta
bo bolj konkretna, saj bodo takrat že
znane vse podrobnosti razpisa.
Vse, ki imate projektne ideje in
razmišljate o prijavi na Javni razpis
ter imate kakršnekoli pomisleke in
vprašanja, vabimo, da se nam oglasite. Dostopni smo prek telefonske
številke (+386 1 306 19 05) ali elek-

tronskega naslova (las-zmv@rralur.
si). Vabljeni ste tudi v pisarno RRA
LUR (Tehnološki park Ljubljana) ali
pa se mi oglasimo pri vas. Veliko
informacij o delovanju LAS Za mesto in vas in aktualnih novic je sicer dostopnih na naši spletni strani https://www.las-mestoinvas.si/.
Besedilo in foto:
Katarina Godec, RRA LUR

S Pavlom Pevcem o kulturi na Domžalskem

Mladinci PGD Vir osvojili 1. mesto na regijskem
gasilskem tekmovanju
Mladinska ekipa PGD Vir že vrsto let pridno trenira ter si nabira znanje in spretnosti
gasilskih veščin.
pgd vir V začetku marca so na
občinskem gasilskem tekmovanju
iz znanja v kvizu, spretnosti vezanja vozlov in spajanja cevi v organizaciji GZ Domžale dosegli 2. mesto. Mladinska ekipa v sestavi Neja
Lebeničnik, Lucija Marija Lavrič in
Mark Zajc so se s tem uvrstili na 22.
regijski kviz gasilske mladine, ki je
bil v soboto, 16. marca 2024 v Litiji. V konkurenci 28 ekip iz gasilske
regije Ljubljana III so osvojili 1. mesto. Uvrstili so se na državno tekmovanje, kjer bodo zastopali Gasilsko
zvezo Domžale. Čestitke naši zlati ekipi mladincev in srečno naprej.

Pogovor je najprej nanesel na
njegovo mladost, saj se je družina
preselila iz Ljubljane v Mengeš, kjer
so živeli nekaj časa. Na tiste čase
ima Pavel Pevec lepe in tudi manj
lepe spomine, ni bilo bogastva, izobilja tudi ne, a otroci so bili zdravi in
srečni. Sledil je čas obiskovanja srednje šole, njegovo delovanje in organiziranje koncertov v Hali komunalnega centra, kjer so gostili ansamble in pevce iz takratne celotne
Jugoslavije. Od Bijelega Dugma, Pro
Arte, Tereze Kesovije do domžalskih
ansamblov tistega časa. Tako se je
Pavel Pevec, dolgoletni vsestranski
kulturni delavec, s kulturo prvič srečal že v zgodnji mladosti, profesionalno pa, ko je postal tajnik na takratni kulturni in raziskovalni skupnosti, kjer je pokazal veliko strokovnosti in znanja. Ni le opravljal
službe, temveč je več kot prizadevno in požrtvovalno skrbel za kulturo
in kulturne organizacije ter društva
v tedanji občini Domžale in kulturi namenjal tudi svoj prosti čas. Kot
pravi Pavel, je pel tudi v zboru, rad
pa se pohvali, da je zapel tudi na
deskah ljubljanske opere. Ljubiteljsko kulturo je spodbujal na področju množičnosti in kvalitete, bil pa
je tudi pobudnik posegov v muzejsko, spomeniško in arhivsko dejavnost ter za izboljšanje pogojev ljubiteljske dejavnosti. V tem obdobju je
bila odprta galerija, novi kino, stor-

jeni so bili prvi večji koraki pri širitvi knjižnične dejavnosti, pa tudi pri
prizadevanjih, da knjižnica postane kulturni center. Več kot desetletje je bil tajnik Zveze kulturnih društev Domžale, 15 let pa koordinator
Območne izpostave JSKD za kulturne dejavnosti. Zaradi njegovih prizadevanj so se nekatera področja
ne le ohranila, pač pa napredovala. Kulturnim društvom je pomagal
ne le po profesionalni plati, temveč
je pomoč kulturnikom namenjal
tudi svoj prosti čas in jim bil vedno
na razpolago. Kot ustanovitelj je že
več kot 35 let predsednik Kulturnega društva Domžale, v katerega so
vse skupine, ki niso mogle ali hotele ustanoviti svojega društva. Tako
se tam najdejo med drugimi skupinami tudi Citrarska skupina Notice, Klapa Kamelije, tudi Mara Vilar
s svojimi ljudskimi pevkami. Pavel
Pevec je kulturnik s srcem, ki je večji del svoje življenjske poti namenil
kulturi, posebej ljubiteljskim kulturnim dejavnostim. Njegove odlike so prijaznost, pomagati vsem,
ki pomoč potrebujejo, pripravljenost na sodelovanje ter želja, da se
v občini uveljavljata tako ljubiteljska kot profesionalna kultura, vse
to pa je veliko prispevalo k današnji
kulturni podobi občine Domžale ter
kulturni podobi celotnega območja
Upravne enote Domžale.
Besedilo in foto: Miro Pivar

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 13

novice

slamnik@kd- dom zale. si

Območno združenje RKS v letu 2023
Med številnimi nalogami, ki jih je v
letu 2023 prek mreže prostovoljk in
prostovoljcev v krajevnih organizacijah Rdečega križa na območju vseh
petih občin opravljalo Območno
združenje RKS Domžale, je pomoč socialno izključenim in materialno prikrajšanim družinam in posameznikom, na meji ali pod pragom revščine,
ena izmed najpomembnejših nalog. V
ta okvir spadajo tudi številne aktivnosti, povezane s posledicami poplav v

graha, 2982 litrov olja, 1356 kg riža,
1240 kosov pločevink fižola, 1128 kosov pločevink pelatov, 2292 kosov
marmelade; pomagali so ob poplavah – 627 kosov pločevink golaža,
420 litrov olivnega olja, 611 kosov
pločevink raguja, 443 litrov cvetličnega medu; 380 kartonov prehrambnih paketov Tuš in 30 komadov 3 kg
pralnega praška so kupili sami, 1120
kartonov prehrambnih paketov TUŠ
in 1028 kosov 3 kg pralnega praška

letu 2023, o katerih boste lahko brali
v naslednji številki Slamnika.
Tako so bile v letu 2023 razdeljene
številne pomoči iz EU Sklada 2023:
2736 litrov mleka, 825 litrov olja, 261
litrov olivnega olja, 317 litrov cvetličnega medu, 405 pločevink ragu-ja,
EU React/Covid 19: 7140 litrov mleka, 660 kg špagetov, 1442 kg polžkov,
1620 kg moke, 4548 kosov pločevink

(FIHO, DREF, RKS) okoli 1200 kg
donirane hrane (namazi, sladkarije, paštete, pelati, sladkor itd.), sadja, jogurtov in 80 kg donirane hrane (Tuš in Lidl) omenimo pa še 3 palete vode, 2 paleti eko hrane, paleta WC papirja in papirnatih brisačk
ter robčkov, paleta čistil, kozmetike,
mila, zobne paste itd., 19 setov kuhinjske posode (DREF), zagotovili so

Naj žive vse ženske tega sveta

Krajevna organizacija Rdečega križa ob prazniku ter jih povabila še k
Dob, ki jo vodi predsednica Elizabe- večjemu sodelovanju s Krajevno
ta Tome, je ob dnevu žena skupaj z organizacijo Rdečega križa Dob.
V kulturnem programu se je
Osnovno šolo Dob pripravila že 15.
tradicionalno srečanje krajank Kra- predstavila folklorna skupina, v kajevne skupnosti Dob. Te znajo ceni- teri je zaplesalo 14 folkloristov, ki so
ti uspešno delo Rdečega križa in pri- nas s plesom in pesmijo spomnili na
zadevanja deklet iz krajevnega od- prihajajočo pomlad, na Gregorjevo,
bora RKS, zato so povsem zapolni- in si prislužili glasen aplavz, enako
le prostore Osnovne šole Dob in naj- tudi voditeljici mladih folkloristov
prej prisluhnile pozdravnemu nago- Elizabeta Tome in Barbara Vidmar.
Za folkloro, s katero na OŠ Dob
voru predsednice.
Ta je po pozdravu in želji, da bi se krepijo znanje o naši kulturni deprisotne prijetno počutile, sprego- diščini, smo prisluhnili otroškemu
vorila o delu krajevne organizacije, pevskemu zboru, ki ga vodi Karmen
hvaležnosti in humanosti, o odbor- Banko. Mladi pevci so zapeli pesmi:
nicah, ki pomagajo vsem, ki so po- Adamček, Otrok poje, Izštevanka in
moči potrebni, in povabila tudi vse Murnova poroka ter z vsemi pesmiostale, da pomagajo, predvsem pa, mi in svojim prisrčnim petjem navda opozarjajo na vse, ki so potreb- dušili prisotna dekleta in žene, ki so
ni pomoči, pa tudi na vsa druga do- jim namenile glasen aplavz.
bra dela, zaradi katerih bo svet lepši,
15. tradicionalno srečanje ob dneprijaznejši in prijetnejši. Predsedni- vu žena se je zaključilo s prijetnim
ca Elizabeta Tome, ki je bila tudi po- druženjem, čestitko in rdečim navezovalka prijetne slovesnosti, je go- geljčkom za prav vsako udeleženko
vorila tudi o položaju žensk, ki je po ter z zahvalo vsem, zlasti pa dekletom
njenem mnenju v naši ljubi Sloveniji iz Rdečega križa in učencem Osnovne
primeren, bi ga pa bilo mogoče še iz- šole Dob za res prijetno praznično poboljšati. Čestitala je vsem prisotnim poldne.
Vera Vojska

Prihaja pomlad – tudi za društva

4 razvlažilce prostorov za pomoč prizadetim v poplavah (RKS).
Kar 1608 je bilo prejemnikov materialne pomoči – 61,2 % iz Občine
Domžale, 77 oseb iz Ukrajine. Razdeljenih je bilo blizu 200 kg oblačil in obutve, opravljenih 1426 telefonskih oz. osebnih laičnih psihosocialnih svetovanj in informiranj, 155
otrok je prejelo bone za šolske potrebščine v skupni vrednosti 7480
evrov; 37 socialno ogroženih otrok je
bilo na brezplačnem počitniškem letovanju na Debelem rtiču in 18 socialno ogroženih otrok prek ZPM Domžale (Savudrija in Piran), 12 starejših
na letovanju na Debelem rtiču (tudi
zaradi poplav). 252 prosilcem finančne pomoči (posamezniki ali družine)
je bilo plačanih 227 položnic (plačilo
položnic za stanarino, stanovanjske
stroške, zdravstvene storitve, zavarovanj in pripomočkov, električne energije, ogrevanja, nakup oblačil, obutve, plačilo vrtcev, kosil, malic v šolah, šole v naravi, kurjave …) v višini
20.752,05 evra – samo za občane občine Domžale.
Med nalogami RK v naši občini
je tudi organizacija javne kuhinje za
brezdomce, v kateri 11–12 oseb dnevno prejema topli obrok vse delovne
dni od ponedeljka do petka, je bilo
skupno razdeljenih 2799 toplih obrokov, 64 suhih obrokov hrane ob praznikih, opravljenih 18 pranj oblačil, Društva predstavljajo trden steber
zagotovljena pa je tudi možnost upo- lokalnega okolja, kjer se ljudje porabe sanitarij in kopalnice za kori- vezujejo, izmenjujejo izkušnje in
stnike bivalnikov (kapaciteta prosto- razvijajo tako prijateljske kot strora v bivalnih kontejnerjih je za štiri kovne odnose. S svojim delovanjem
osebe – vseskozi so sobe zasedene). spodbujajo solidarnost med ljudmi
V letu 2023 so v Rdečem križu in krepijo povezanost v določenem
Domžale dosegli odlične rezulta- kraju. Vendar pa se v zadnjem času
te in pomembne mejnike v delova- na Stičišču Središče, kjer nudimo
nju. S predanostjo, trudom in pod- podporo organizacijam t. i. ‘tretjeporo skupnosti so uspešno izpelja- ga sektorja’, soočamo s padcem enli številne projekte in dejavnosti, ki tuziazma za sodelovanje v društvih.
so prispevali k izboljšanju kakovo- Težava pridobivanja novih sodelavsti življenja ljudi. Hvala jim!
cev ter izzivi pri prenosu vodstvenih
»Zahvaljujemo se vsem donator- funkcij lahko vodijo celo do izgorejem, partnerjem in podpornikom, ki vanja predsednikov in drugih oseb
so nam pomagali pri doseganju na- na vodstvenih funkcijah.
Ker je ohranjanje društev ključših ciljev, ter se veselimo nadaljnjega sodelovanja v korist ljudi v naši nega pomena za ohranjanje skupnolokalni skupnosti,« je ob zaključku sti, smo se odločili, da še dodatno
poročila zapisala Majda Mernik, se- podpremo društva s sledečimi, za
kretarka OZ RKS Domžale. O pomo- društva brezplačnimi aktivnostmi:
Pomlajevanje: Spodbujamo priči pri odpravljanju posledic poplav
dobivanje novih članov in podporpa v prihodnji številki.
Vera Vojska
nikov, ki bodo prispevali sveže ideFoto: OZ RKS Domžale
je in energijo.

Usposabljanja s področja promocije organizacij: praktična usposabljanja, ki organizacijam pomagajo
pri promociji njihove dejavnosti in
privabljanju novega članstva.
Pomoč pri spremembah v delovanju organizacij: z vodstvi društev
sodelujemo pri prepoznavanju in
uresničevanju potrebnih sprememb
za učinkovitejše delovanje.
Pomoč pri delu z mladimi: podpiramo društva pri razvoju in izvajanju programov ter dejavnosti, ki pritegnejo in vključujejo mlade člane.
Hkrati pa še naprej nudimo podporo vsem društvom in podobnim
organizacijam z informacijami, svetovanjem, usposabljanji, pomočjo
pri prijavah na razpise, zagovorništvu in drugimi za društva pomembnimi aktivnostmi.
Če menite, da bi lahko naše
storitve koristile tudi vašemu
društvu, vas vabimo, da nam pišete:
sticisce@nefiks.si ali nas pokličete
na telefonsko številko: 040 698 915.

Fotografija s pozitivnim pridihom

P

ohvale vsem, ki skrbite za žabice, da jih ne povozimo …

14 | slamnik

občinski svet

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv
slamnik@kd- dom zale. si

12. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
OBČINE DOMŽALE
Domžalske svetnice in svetniki so se v četrtek, 21. marca 2024, sestali na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale,
na kateri so obravnavali trinajst točk dnevnega reda, med drugim so potrdili tudi sklep o podelitvi priznanj Občine
Domžale v letu 2024.
Miha Ulčar
Foto: arhiv Občine Domžale

S

ejo Občinskega sveta Občine Domžale je vodila županja mag. Renata Kosec.

Volitve in imenovanja
Pod prvo točko dnevnega reda je
Občinski svet Občine Domžale potrdil Harisa Begića, izvoljenega na lokalnih volitvah 20. novembra 2022,
kot člana Občinskega sveta Občine
Domžale za preostanek mandatne
dobe. Dosedanja svetnica dr. Brigita Skela Savič je namreč odstopila
kot članica Občinskega sveta Občine Domžale z liste Gibanje Svoboda.

Za novega člana Odbora za
prostor in varovanje okolja je bil
imenovan Janez Kopač, za novega člana Odbora za zdravstvo
in socialno varstvo pa mag. Bojan Arh. Za predstavnico zainte-

6. Občina Domžale podeli Bro- omenjeni znesek se bo povečal načana, šest predlogov za zlato plaketo, osem predlogov za srebrno pla- nasto plaketo Občine Domža- črtovani celotni primanjkljaj v proketo, pet predlogov za bronasto pla- le TAK – Težkoatletskemu klu- računu občine za leto 2024, ki bo po
keto, 12 predlogov za nagrado Obči- bu Domžale ob visokem jubileju za spremembi znašal 18.192.553 evrov.
Občinski svet je sprejel Odlok o
ne Domžale in en predlog, ki je bil uspešno delovanje, številne vrhunske športne uspehe ter za prispevek spremembi Odloka o proračunu Obneopredeljen.
resirane javnosti je bila v Svet javOdbor je pregledal prispele pre- k popularizaciji športa in promoci- čine Domžale za leto 2024.
nega zavoda Center za mlade Dom- dloge na svoji 4. seji 20. februarja ji občine Domžale v širšem prostoru.
7. Občina Domžale podeli Nagra- Program dela in finančni
žale imenovana Simona Poljak, za 2024 in pripravil predlog prejemninovo predstavnico Občine Domžale kov priznanj Občine Domžale v letu do Občine Domžale Mojci Kočar načrt Nadzornega odbora
v Svetu javnega vzgojno-izobraže- 2024, ki ga je predlagal občinskemu za prizadevno delo v društvu Krea- Občine Domžale za leto 2024
tivni nomadi na področju varovanja Plan dela in finančni načrt za leto
valnega zavoda Osnovne šole Roje svetu v sprejem.
2024 je predstavil mag. Borut Kurje bila imenovana mag. Barbara PirObčinski svetniki so potrdili pre- in urejanja okolja.
8. Občina Domžale podeli Na- manšek, predsednik Nadzornega odnat, za predstavnika uporabnikov dlog Odbora za občinska priznaoziroma zainteresirane javnosti sta nja, proslave in prireditve za pode- grado Občine Domžale Simoni in bora Občine Domžale, ki je povedal,
bila v Svet javnega zavoda Center za litev priznanj Občine Domžale v letu Miru Pivarju za dolgoletno preda- da nadzorni odbor v letošnjem letu
no novinarsko delo, izjemen prispe- načrtuje 12 nadzornih pregledov ter
zaščito in reševanje Domžale ime- 2024:
novana Marko Žagar (na predlog
1. Občina Domžale podeli Zlato vek k oblikovanju digitalnih arhivov jih tudi predstavil. Povedal je še, da
nadzorni odbor lahko opravi še izreObčinskega štaba za civilno zašči- plaketo Občine Domžale Jožetu in promociji občine Domžale.
9. Občina Domžale podeli Nagra- dne preglede, ki v letnem programu
to Občine Domžale) in Matjaž Koro- Pavliju za dolgoletno predano dešec (na predlog Gasilske zveze Dom- lovanje v Kulturnem društvu God- do Občine Domžale Branetu Ši- niso konkretno opredeljeni, če se bo
mencu za odgovoren odnosa do de- zanje odločil na osnovi utemeljenih
žale). Za novega člana Sveta za pre- ba Domžale.
danih pobud za izredni nadzor.
ventivo in vzgojo v cestnem prome2. Občina Domžale podeli Srebr- diščine in lokalne skupnosti.
Občinski svet se je seznanil s Pro10. Občina Domžale podeli Natu v občini Domžale pa je bil imeno- no plaketo Občine Domžale lgorvan Nejc Bizant.
ju Jermanu za njegovo življenjsko grado Občine Domžale Društvu gramom dela in finančnim načrtom
delo na področju motociklizma in Terra Anima za požrtvovalno delo Nadzornega odbora Občine DomžaSklep o podelitvi priznanj
velik doprinos k prepoznavnosti ob- na področju varovanja okolja in oza- le za leto 2024.
Občine Domžale v letu 2024
veščanja o pomenu mokrišč.
čine Domžale.
Odlok o priznanjih Občine Domža11. Občina Domžale podeli Na- Sprememba cen programov
3. Občina Domžale podeli Srebrle določa priznanja občine, ki se po- no plaketo Občine Domžale Mari- grado Občine Domžale Vilmi Vr- vrtcev
deljujejo posameznikom, skupinam janu Vodniku za dolgoletno kipar- tačnik Merčun za dolgoletno men- Poročevalka Kristina Slapar, vodja
ali pravnim osebam za dosežke na sko in rezbarsko delo ter za dolgole- torsko delo pri raziskovalnih nalo- Oddelka za družbene dejavnosti, je
različnih področjih dela in ustvarja- tno pedagoško delovanje.
gah s področja zgodovine Domžal in v uvodu obrazložitve povedala, da
je zvišanje cen programov vrtca ponja, s katerimi pripomorejo k bolj4. Občina Domžale podeli Bro- njihove kulturne dediščine.
trebno, ker zaradi zvišanja stroškov
šemu, kvalitetnejšemu in bogatejše- nasto plaketo Občine Domžazdaj veljavne cene vrtcem ne omomu življenju občanov ter k ugledu in le Balinarskemu športnemu klu- Odlok o spremembi Odloka
gočajo več normalnega delovanja, z
razvoju Občine Domžale.
bu Budničar Količevo ob 50-letni- o proračunu Občine Domžale
zvišanjem cen pa se vrtcem omogoči
Odbor za občinska priznanja, ci uspešnega dela ter za prispevek k za leto 2024 – skrajšan
možnost pozitivnega poslovanja in
proslave in prireditve je v občin- razvoju balinanja v občini in državi. postopek
skem glasilu Slamnik objavil razpis
5. Občina Domžale podeli Brona- Gradivo pod to točko dnevnega reda uspešnega delovanja.
1. Občinski svet Občine Domžaza podelitev priznanj Občine Dom- sto plaketo Občine Domžale Pe- je svetnikom predstavila mag. Maržale v letu 2024. Do roka 31. januar- tru Rojcu za filmsko, fotografsko in jeta Podpeskar Omahen, vodja Od- le je sprejel spremembo cen prograja 2024 je prispelo 34 predlogov za umetniško udejstvovanje ter za do- delka za finance in gospodarstvo, ki mov vrtcev, ki izvajajo javno službo,
priznanja Občine Domžale, od tega prinos k razvoju Foto kino in video je povedala, da je rebalans name- mesečno na otroka:
njen dvigu sredstev na proračun- • za otroke I. starostnega obdobja je
dva predloga za naziv častnega ob- kluba Mavrica Radomlje.
ski postavki 142307 – Turizem, kjer
cena programa 691,00 evrov,
se bodo zagotovila dodatna sred- • za otroke II. starostnega obdobja,
stva za izvedbo javnega razpisa za
kombinirani oddelek in oddelek
oddajo ponudb za sofinanciranje leotrok starih 3–4 leta je cena proPESMI
tnih vstopnic javnih zavodov. Sredgrama 499,00 evrov,
O TVOJIH IN MOJIH DOMŽALAH
stva se bodo za 235.000 evrov dvi- • stroški živil v ceni programa znagnila
tudi na proračunski postavki
šajo 52,00 evrov.
MATJAŽA BROJANA
192119 – Popusti pri plačilu razlike
2. Staršem otrok, vpisanih v vrtec,
••••
med ceno programov in plačili star- za katere Občina Domžale v skladu
Knjižnica Domžale
šev. Dodatna sredstva v skupni vi- s predpisi, ki urejajo znižano plačisreda • 17. april • ob 19.00 • Vabljeni!
šini 242.000 evrov za prej omenjeni lo vrtca, krije del cene programa za
spremembi bodo zagotovili iz sred- vrtec, se dodatno zniža plačilo za vrstev presežka na dan 31. 12. 2023. Za tec, tako da plačajo svoj delež pro-

grama, ki jim je določen z odločbo
centra za socialno delo v programu
prvega starostnega obdobja od veljavne cene na dan 1. 6. 2023 v višini
642,69 evra in v programu drugega
starostnega obdobja, kombiniranega oddelka in oddelka otrok starih
3–4 leta od veljavne cene na dan 1.
6. 2023 oziroma v višini 457,27 evra
v svojem dohodkovnem razredu ter
stroške živil v ceni programa v višini 45,57 evra.
3. Dodatno znižanje plačila za
vrtec iz 2. točke sklepa ne pripada
staršem otrok, za katere se del cene
programa vrtca v skladu s predpisi,
ki urejajo znižano plačilo vrtca, krije iz državnega proračuna.
4. Sredstva za plačilo razlike med
plačilom staršev in ceno programa
vrtca, ki nastane zaradi dodatnega znižanja plačila vrtca v skladu
z 2. točko sklepa, zagotavlja Občina Domžale.
5. Sklep začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem vestniku
Občine Domžale in se uporablja od
1. 4. 2024 dalje.

Seznanitev občinskega
sveta z aktivnostmi v zvezi
s pridobivanjem zemljišč
za izgradnjo novega
zdravstvenega doma Domžale
Občina Domžale je na podlagi Sklepa o sprejemu študije o prostorskih
potencialih za umestitev zdravstvene dejavnosti v občini Domžale, ki ga
je na 9. seji 26. oktobra 2023 sprejel
Občinski svet Občine Domžale, razpisala informativno zbiranje javnih
ponudb, ki je trajalo do konca januarja 2024. Po besedah Janeza Ziherla,
direktorja občinske uprave, je Občina Domžale prejela šest ponudb, ki
pa so med seboj zelo različne. Skladno z mnenjem zunanjega odvetnika so trenutno v fazi priprave Postopkovnika, ki bo podlaga za nadaljnje postopke, o čemer bo Občina Domžale seznanila tudi ostale soustanoviteljice Zdravstvenega doma
Domžale. V nadaljevanju bo imenovana komisija, ki bo, skladno s Postopkovnikom, izvajala delovne naloge. Na podlagi ugotovitev in analiz
omenjene komisije bodo občine soustanoviteljice uskladile stališča glede zagotavljanja ustreznih prostorov
za delovanje zdravstvene dejavnosti
in pridruženih dejavnosti.
Občinski svet Občine Domžale
se je seznanil z aktivnostmi v zvezi s pridobivanjem zemljišč za izgradnjo novega zdravstvenega doma.
Svetniki so na 12. seji obravnavali in sprejeli še Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za
leto 2024 in 2025, Odlok o spremembi Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale (skrajšan postopek), Sklep o izstopu iz soustanoviteljstva Srednje šole Domžale (hitri postopek), Letni izvedbeni
program kulture Občine Domžale za
leto 2024, Letni program športa Občine Domžale za leto 2024 ter Program dela Občinskega sveta Občine
Domžale za prvo polletje 2024. Za
konec seje pa so sledila še vprašanja, pobude in predlogi svetnikov. ❒

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 15

občinski svet

slamnik@kd- dom zale. si

OBČINSKE SVETNICE IN SVETNIKI SE PREDSTAVIJO

Tadeja Savnik
Prav je, da občanke in občani bolje spoznamo tiste, ki smo jim zaupali, da nas
zastopajo v občinskem svetu ter s svojim delom in odločitvami skrbijo za čim bolj
učinkovito in razvojno naravnano delovanje naše občine. Seveda so njihove vloge in
odgovornosti različni, saj so nekateri del vladajoče skupine, ki trenutno vodi in usmerja
delovanje v občini Domžale, drugi pa v položaju opozicije, ki ima manj možnosti
neposrednega vplivanja. V vsaki številki bo predstavljen en svetnik/svetnica, da
bomo sledili enakopravnemu zastopanju pa bomo vsem zastavili enaka vprašanja in
namenili enako prostora.
Tadeja Savnik je bila leta 2022 na listi Gibanja Svoboda prvič izvoljena
za občinsko svetnico, vendar je pozneje iz nje izstopila in deluje kot
samostojna svetnica. Na volitvah je
kandidirala tudi za županjo. Po izobrazbi je magistrica upravnih ved,
dela kot inšpektorica, ki nadzira
zakonitost in gospodarnost porabe sredstev državnega proračuna. Z
družino živi na Viru pri Domžalah,
kjer je bila izvoljena tudi za krajevno svetnico v KS Toma Brejca Vir.
Zakaj ste se odločili za vstop v
lokalno politiko?
Lokalna politika mi je vedno predstavljala izziv, ker sem si želela svoje znanje in izkušnje iz državnega nivoja prenesti na lokalno raven
in tako soustvarjati okolje, v katerem živim. Ob spremljanju pretekle domžalske politike nisem zaznala potrebnega razvoja občine,
zato sem se odločila, da vstopim v
lokalno politiko. Želim si, da bi se
naša občina razvila v občino, v kateri bi bilo poskrbljeno za vse, kar
občani potrebujemo. Prav tako si
želim, da bi Domžale ponovno postale podjetniška občina, kjer bi
podjetništvo našlo svoj prostor za
razvoj in izvajanje gospodarske dejavnosti.
Katerim področjem pri svojem
delu dajete posebno pozornost?
Kot predsednica Statutarno pravne
komisije namenjam največjo pozornost zakonitemu in transparentnemu delu občine in občinskega sveta ter kot članica Odbora za finance in premoženje gospodarni, smotrni in namenski porabi občinskih
sredstev.
Kako vidite Občino Domžale
nekoč, danes in v prihodnosti?
Nekoč je bila Občina Domžale poznana kot podjetniška občina, v
preteklosti je bila tukaj tudi zibelka
slamnikarstva, znana izven meja
naše domovine. Prav tako je bila
gospodarsko močno razvita. Sčasoma pa je postala spalno naselje,
kot se včasih pošalimo, vendar to
še kako drži. Trenutno jo vidim kot
občino, ki ima velik potencial za
razvoj, saj je sedma največja občina v državi, finančno močna, zato
moramo poskrbeti, da bomo vzpostavili okolje, ki bo zadovoljevalo
vse potrebe občanov. Pri tem moramo poskrbeti za razvoj, kar nam bo
omogočilo boljšo prihodnost.
Ali so občani primerno obveščeni
o delovanju občinskega sveta?
Menim, da so občani premalo obveščeni, saj je mogoče spremljati seje občinskega sveta le prek direktnega prenosa v času seje, kar
bomo v kratkem spremenili tako,
da bo mogoče gledati seje tudi za
nazaj. Prav tako menim, da je v glasilu Slamnik premalo prostora, namenjenega našemu delu, kar ovira

podrobnejše seznanjanje javnosti z
aktivnostmi občinskega sveta.
Kakšna je vloga občinske
svetnice in kakšne so možnosti
njenega vplivanja?
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini, zato je izjemno pomembno, da smo svetniki pri svojem delu aktivni in da sprejemamo
odločitve, ki so najboljše za naše
občane. Zato se mora vsak izmed
nas zavedati, da moramo vedno delati in odločati v javno dobro.
Izstopili ste iz Gibanja Svoboda
in delujete kot samostojna
svetnica v opoziciji. Kako
sodelujete z županjo in njeno
listo/koalicijo?
Drži. Kot samostojni svetnici mi je
zdaj omogočeno, da vedno pri odločitvah delujem po svoji vesti, kar
je zame osebno izjemnega pomena.
Pri sodelovanju z županjo pogrešam
njeno večjo pripravljenost sodelovanja in povezovanja z ostalimi svetniškimi skupinami. Več različnih pogledov in idej vedno prinese boljši razvoj in delovanje vodstva. Prav
tako menim, da nekateri projekti, ki
jim županja in njena lista daje prednost, niso prioriteta razvoja naše
občine. Ne morem mimo dejstva, da
je interes LRK izgradnja zdravstvenega doma na drugi lokaciji od trenutne, kar je po mojem mnenju neprimerna odločitev, saj imamo že
pravnomočno gradbeno dovoljenje
za dograditev kapacitet na obstoječi lokaciji in v ta namen porabljenih okrog 400.000 evrov občinskega denarja. Prav tako nisem podprla odločitve izgradnje bazenskega
kompleksa s postavitvijo balona, ki
nas bo stala predvidoma 12 milijonov, poleg navedenega pa še strošek
vsakoletne postavitve balona za čez
zimo, ki bo občinski proračun vsako
leto stal še dodatnih 400.000 evrov.
Prav tako ne podpiram predloga županje in njene liste o vzpostavitvi
zaračunavanja parkirnih mest. Menim, da bi morali drugače pristopiti k reševanju prometne problematike in ne reševati problema na plečih občanov. Skratka, želim si, da bi
bilo pri vodenju občine več posluha za ideje ostalih svetniških skupin
ter več sodelovanja in povezovanja
s strani županje in njene liste.
Kateri so največji problemi in
izzivi v občini ter kako se jih po
vašem mnenju loteva aktualna
oblast?
Največji problemi so, da v Domžalah nimamo vzpostavljene vse potrebne infrastrukture, ki jo potrebujemo. V šolah imamo veliko prostorsko stisko, nimamo potrebne
infrastrukture za dnevne aktivnosti starejših, nimamo rešene stanovanjske problematike mladih, imamo premajhen zdravstveni dom itd.
Menim, da aktualna oblast pri reševanju problemov nima prave stra-

tegije in ne upošteva prioritet, prav
tako menim, da so nekateri projekti
nepotrebni, kot je na primer postavitev stojal za izposojo koles. Prav
tako ne morem mimo dejstva o aktualni situaciji (ne)zagotavljanja cenejših letnih vstopnic za vstop v Arboretum, ki je zaradi odločitve županje, da občina od novega leta ne
bo več subvencionirala nakupa letnih kart, povzročilo velik odziv in
razočaranje občanov. Skratka, občasno so odločitve obstoječe oblasti
nepremišljene in niso v javno korist.
Kakšen bi bil lahko vaš oseben
prispevek k razvoju občine?
Kot občinska svetnica se zavedam,
da so moje odločitve pomembne in
da vplivajo na razvoj občine. Zato
sem in vedno bom delovala v javno dobro. Moja prednost je v tem,
da tudi karierno delujem v javno
dobro, zato znanja in izkušnje, ki
sem jih pridobila z delom v državni
upravi, prenašam na lokalno raven.
Skrbela bom za zakonito in transparentno delovanje, največjo aktivnost usmerjam v gospodarno porabo občinskega denarja in v projekte, ki jih vidim kot prioritetne.
Katere načrtovane projekte in
investicije podpirate, kateri pa
se vam ne zdijo smiselni?
Kot sem že navedla, podpiram čimprejšnjo izgradnjo zdravstvenega
doma na obstoječi lokaciji, razširitev kapacitet osnovnih šol s prostorsko problematiko, zagotovi-

P

tev potrebnih prostorov za dnevne
aktivnosti starejših. Ne podpiram
vzpostavitve prometnega režima s
plačevanjem parkirnine, postavitve
stojal za izposojo koles in izgradnje
bazena z balonom – podprla bi izgradnjo bazenskega kompleksa z
izgradnjo letnega in zimskega dela
bazenskega kompleksa, vendar ne
kot prioritetni projekt.
Kako naj se v občini Domžale
lotimo največjih problemov v
prometu?
Menim, da bi bilo treba prometno
problematiko reševati z nadzidavo
obstoječe parkirne hiše, izgradnjo
podzemne garažne hiše in zaporo
centra mesta.
Katera področja so v Občini
Domžale primerno financirana,
katera pa morda zanemarjamo?
Primerno je vsekakor financirano področje civilne zaščite, kar absolutno podpiram, pogrešam vlaganje v infrastrukturo za mlade, v

katerem bi imeli svoj prostor za
ustvarjanje in druženje, organiziranje koncertov in ostalih dogodkov.
Prav tako ni bilo odziva vodstva občine na prejeto ponudbo Stanovanjskega sklada za izgradnjo stanovanj za mlade s strani države na
območju naše občine.
Kako bi se nam predstavili v
‘nepolitični’ podobi?
Obožujem dolge sprehode in pogovore z ljudmi. Rada imam naravo
in živali. Občasno rada potujem in
zrem v nebo. Rada sanjarim, vendar sem realist. Obožujem dobro
kavo, v družbi ali sama.
Vaše sporočilo občankam in
občanom:
Skrb za javno dobro je moje poslanstvo, zato hvala, ker ste mi zaupali
tako pomembno nalogo. Še naprej
bom zastopala vaše interese in se
trudila za razvoj naše občine.
Cveta Zalokar
Foto: Rok Majhenič

o novem je občinska stavba zablindirana s stebrički kot ameriška ambasada v Ljubljani ...
Je kdo od snovalcev tega projekta kaj pomislil o dostopnosti v park (tudi do občinske stavbe)
s severa, o intervencijski, servisni poti, dostopnosti prirediteljev dogodkov, razstavljavcev v
park. Najbrž ne, saj bi tako uporabil kakšen potopni stebriček ali cenejšega preklopnega ...

16 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

občinski svet

slamnik@kd- dom zale. si

Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov

panja in Hidrotehnik, d. o. o.

VSEBINA ODGOVORA: »V odgovo-

(zaporedna številka: 236)

VPRAŠANJE POSREDOVAL: Bo-

štjan Deželak (LTD - Toni Dragar Lista za vse generacije) na seji 21.
12. 2023

VPRAŠANJE: Glede odgovora na

svetniško vprašanje glede cone
parkiranja za 1 uro brezplačno bi
rad omenil, da v sosednji občini Škofja Loka ta sistem zelo dobro deluje. Dajem pobudo, da to
pregledate in omogočite občanom,
ker menim, da je prva brezplačna
ura parkiranja bistvena za naše lokalne podjetnike oziroma njihove stranke.
PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: žu-

panja

VSEBINA ODGOVORA: Prva ura

brezplačnega parkiranja je občanom na voljo na makadamskem
parkirišču v coni 1 in na železniški
postaji na območju t. i. modre cone.
Obe lokaciji se nahajata na območju cone 1, kjer je sicer z Odlokom o
določitvi parkirnin na javnih površinah v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 11/2023),
določena cena parkiranja 0,60 evra
na uro.

glasilo občine domžale

Slovenska proizvodnja kakovostnih
vzmetnic in ležišč od leta 2001.
VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU.

VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA
LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI

na seji 21. 12. 2023

žalna p

ln
ra

a prevle
k
a

POSREDOVAL: Adis Škrijelj (SD)

a le
dn

naravni lat

s
ek

številka 226)

0%

o
a
šin
vr

POBUDA V ZVEZI Z ZBIRANJEM
ODPADNEGA OLJA (zaporedna

25%
POPUST

NA VZMETNICE
IN LEŽIŠČA

VSEBINA: Dajem pobudo, da se

omogočijo zbiralniki odpadnega jedilnega olja po naseljih.

PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: žu-

panja

VSEBINA ODGOVORA: V Javnem

komunalnem podjetju Prodnik smo
že razmišljali ter preučili njene pozitivne in negativne posledice. Zaradi škodljivih učinkov na okolje
ob nepravilnem odlaganju odpadnega jedilnega olja je treba uporabnikom omogočiti čim lažjo predajo. Ustaljeno ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja trenutno
poteka na dva načina, in sicer lahko naši uporabniki v okviru javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki predajo odpadno jedilno olje v okviru organiziranih akcij zbiranja nevarnih odpadkov v
premičnih zbiralnicah, ki potekajo dvakrat letno, in v našem Centru
za ravnanje z odpadki v Dobu, ki je
odprt vsak dan, razen ob nedeljah
in praznikih:
1. november–31. marec (zimski termin)
Ponedeljek–petek 14.00–18.00
Sobota 8.00–18.00

00

1

ru na svetniško pobudo št. 210, z
dne 16. 11. 2023 je zapisano, da Občina Domžale v navedenem primeru ni prejela nobenih sredstev od
države za sanacijo Kamniške Bistrice v obliki predplačila. Trditev drži,
saj smo predplačilo s strani države v višini 288.000 evrov prejeli 21.
11. 2023 za namene, ki so opredeljeni v NRP 23200, 23201, 23202, 23203,
23204 in 23205 (10. seja Občinskega sveta, 16. 11. 2023, Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine
Domžale za leto 2023 – 3. rebalans
OD za leto 2023).« Občina Domžale je v novembru 2023 podpisala pogodbo z Ministrstvom za naravne
vire in prostor za odpravo posledic
neposredne škode na stvareh zaradi poplav 4. avgusta 2023. Osnova
za določitev višine sredstev je bila
pripravljena ocena škode na javni gospodarski infrastrukturi v lasti Občine Domžale (ceste, peš in
kolesarske poti, kanalizacija in vodovod). Na podlagi Zakona o vodah ter ostalih podzakonskih aktih
s področja voda ter zakonodaje o
državnih javnih gospodarskih službah, vzdrževanje vodne infrastrukture ter vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, ureja Direkcija RS
za vode. Prejeta namenska sredstva
v višini 288.000 evrov tako niso namenjena čiščenju in urejanju vodotokov in priobalnih zemljišč, ampak sanaciji cest, peš in kolesarskih
poti ter obnovi javnega vodovoda.

POBUDA ZA ENOURNO
BREZPLAČNO PARKIRANJE

Piram
i

PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: žu-

Poleg tega predaja odpadkov na ekoloških otokih ni pod nadzorom, zato
se poraja vprašanje varnosti in higiene ob prelivanju odpadnega jedilnega olja v zabojnik ter čistosti zbranega jedilnega olja (za nadaljnjo predelavo je ustrezno le olje brez usedlin,
ostankov hrane in primesi drugih
olj). Ob predaji odpadnega jedilnega
olja v premičnih zbiralnicah in centru za ravnanje z odpadki pa je zagotovljen poseben režim predaje in
ustrezen nadzor. Odločitev glede postavitve posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja na ekoloških otokih
pa je sicer v pristojnosti občin kot lastnic infrastrukture.

POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU

P

krajanov v zvezi s čiščenjem Kamniške Bistrice po poplavah. Že
na prejšnji seji sem vam postavila vprašanja glede čiščenja in sem
od vas med drugim prejela odgovor, da občina ni prejela nobenih
sredstev v ta namen s strani države.
Glede na to, da ta podatek ni točen,
ker ste po zagotovilih gospe Omahen sredi novembra prejeli 288.000
eurov predplačila, kar znaša 40 %
zneska, ki ga bo v prihodnje še prejela občina Domžale, vas sprašujem
sledeče:
a) Zakaj se ne očistijo drevesa, ki
rastejo v strugi reke in iz škarpe
ob reki?
b) Zakaj iz struge reke odvažajo material in dovažajo novega, namesto, da bi ga uporabili kot material za potrebno sanacijo (npr.
betoniranje škarpe, izdelavo dodatnega nasipa ipd.)?
c) Kakšni so ukrepi glede utrjevanja nabrežin in čiščenja struge
od železniškega mostu proti Radomljam?
d) Kaj je bilo dogovorjeno na srečanju med občino in podjetjem Količevo o popoplavnih sanacijah?
e) Kdaj se začne sanacija mostu s
strani podjetja Količevo in kako
lahko zagotovijo varnost, da se
most ob naslednjih nalivih ne bo
zrušil?
f) Ali OD ima izdelano analizo tveganj in pripravljen krizni načrt v
primeru ponovnih poplav? Prav
tako me zanima za primere požarov in potresov.

10

VSEBINA: Name se je obrnilo več

1. april–31. oktober (poletni termin)
Ponedeljek–petek 14.00–20.00
Sobota 8.00–18.00
Uporabniki lahko odpadno jedilno olje predajo tudi v poseben zbiralnik, ki je postavljen pri vhodu
Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik. Na območju občin, v katerih
javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik, se na ekoloških
otokih zbirajo vsi odpadki, za katere
to določa slovenska zakonodaja. Razlog, da odpadnega jedilnega olja ni
med odpadki, ki se jih zbira na ekoloških otokih, je v njegovi naravi, saj
je zelo vnetljivo, poleg tega pa lahko ob nepravilnem odlaganju okolju povzroči veliko škode. Ob prelivanju olja v posode na ekoloških otokih prihaja do onesnaženja in razlivanja po okolici zabojnika, ekološki
otoki na našem območju pa so žal
dokaj pogosto tarča vandalizma in
požigov. Iz tega razloga predpisi na
ekoloških otoki določajo zgolj zbiranje nenevarnih, internih odpadkov.

O

POSREDOVALA: Tadeja Savnik
(samostojna svetnica) na seji 21.
12. 2023

Na območju Kamniške Bistrice
je koncesionar za vzdrževanje rečne struge ter priobalnih zemljišč
Hidrotehnik, d. o. o., ki na podlagi navodil Direkcije RS za vode ter
rečnih nadzornikov čisti in ureja
hudournik ter brežine po poplavah.
Občina Domžale za samo sanacijo
vodotoka, čiščenje vej in naplavin
ni prejela nobenih sredstev od države v obliki predplačila, ker je to
obvezna gospodarska javna služba,
ki jo mora zagotavljati država. Odgovore na a)-b)-c) točke je pripravil
koncesionar, Hidrotehnik, d. o. o,:
a) Zakaj se ne očistijo drevesa, ki
rastejo v strugi reke in iz škarpe
ob reki?
Drevesa, ki ovirajo pretočnost, odstranjujemo po soglasju
Zavoda za ribištvo ter Zavoda za
varstvo narave. Če je drevo podrto in ovira pretočnost, ga odstranimo z vsemi potrebnimi soglasji.
b) Zakaj iz struge reke odvažajo
material in dovažajo novega, namesto, da bi ga uporabili kot
material za potrebno sanacijo
(npr. betoniranje škarpe, izdelavo dodatnega nasipa ipd.)?
Ne poznamo lokacije, za katero sprašujete. Po poplavah avgusta 2023 se pa naplavine, ki
ovirajo pretočnost, nakladajo na
kamion in odvažajo v novonastale zajede, da se vzpostavlja linija obstoječe struge.
c) Kakšni so ukrepi glede utrjevanja nabrežin in čiščenja struge
od železniškega mostu proti Radomljam?
Po poplavah avgusta 2023 je
bila popisana škoda v program
AJDA. Na podlagi ocenjene škode bo sprejet sanacijski program
in takrat se bodo začela sanacijska dela na vodotokih. Obseg
sanacijskih del je odvisen od finančne vrednosti sprejetega sanacijskega programa.

VN

VPRAŠANJE V ZVEZI
S ČIŠČENJEM KAMNIŠKE
BISTRICE (zaporedna številka 228)

% N ARA

Marko Peterka s.p.,
prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje
Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma)
T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si

www.marsen.si

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 17

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Kronika
domžalskih
poklicnih gasilcev
Med 16. 2. in 20. 3. 2024
Še okoli 10. marca je na srečo
kazalo, da tokrat skoraj ne bo
gradiva za poročanje o naših
intervencijah. A statistika je
bila tudi tokrat neprizanesljiva.
Po nekaj dneh relativnega
miru se je seznam posredovanj
na žalost kar precej dopolnil.
Zgolj 15. in 16. marca smo
posredovali šestkrat, skupaj
pa se je v omenjenem obdobju
nanizalo 23 intervencij. V času
t. i. zatišja pa tudi nismo sedeli
s prekrižanimi rokami. Med 27.
februarjem in 5. marcem smo
gostili dvanajst poklicnih gasilcev z Brača, ki so se v okviru programa AAKT v Sloveniji usposabljali za posredovanja v prometnih nesrečah in
nesrečah z nevarnimi snovmi.
Resno smo tudi vzeli priprave
na občinsko proslavo ob svetovnem dnevu civilne zaščite,
ki je 14. marca potekala kar v
naši garaži. Oba dogodka sta
podrobneje opisana v ločenih
prispevkih tega glasila.
Naša posredovanja so se
najpogosteje, petkrat, zgodila ob popoldnevih med 16. iz
17. uro. Presenetljivo pogosto
pa smo zapustili garaže v večernem oziroma nočnem času,
med dvajseto uro in drugo zjutraj kar osemkrat.
Več kot polovica naših posredovanj, trinajst natančneje,
je bilo povezanih s prometnimi nesrečami. Pomagali smo
pri oskrbi kolesarja, ki je padel pri Študi, v vseh ostalih
pa so bila udeležena le vozila.
Presenetljivo pogosto se je pripetila prometna nesreča zgolj
enega vozila. Vozniki oziroma
voznice so z osebnimi vozili zapeljali s cestišč v obcestne jarke (Trzin), odbojne ograje (Trojane, avtocesta pri Krtini), stanovanjske hiše (Rafolče), drogove javne razsvetljave (Radomlje), drevo (Grmače) in na
travnik (Homec). Po dve vozili
sta trčili v Radomljah in na avtocesti pri Krtini, tri pa na avtocesti, v predoru Trojane. Prav
posebno rubriko bi si zaslužil
voznik osebnega vozila, ki je
na cesti od Doba proti Žejam,
pri Lazah, trčil v osebno vozilo, nato med nadaljevanjem
vožnje po travniku izgubil odbijač, pri Brezovici pa vožnjo
zaključil s trkom v drugo osebno vozilo. Skupaj je v prometnih nesrečah zdravniško pomoč potrebovalo šest oseb.
Pogasili smo kup vejevja
pri OŠ Roje, ter priskočili na
pomoč kolegom iz GZ Moravče
pri gašenju brunarice na Gori
pri Pečah. Iz Trnjave in Radomelj smo prejeli prijavo vonja
po plinu, kjer pa naše meritve niso pokazale posebnosti.
V stanovanju na Miklošičevi
smo z zaprtjem ventila preprečili poplavo, iz dvigala na železniški postaji pa rešili vanj ujeto osebo. Reševalcem NMP ZD
Domžale smo štirikrat priskočili na pomoč, omogočili smo
vstop v stanovanja ter jim pomagali pri prenosu obolelih
oseb.

Invalidi za invalide
Skoraj trinajst tisoč ur prostovoljnega dela 1553 članov in članic
mdi domžale »V letu 2023 je bilo
opravljenih 10.284 ur prostovoljnega
dela za socialne programe, 2550 ur za
delovanje društva. Vsem prostovoljcem hvala za vaš trud in delo, ki ga
opravljate kot invalidi za invalide,« je
svoje obširno poročilo o delu Medobčinskega društva invalidov Domžale
v letu 2023 končala predsednica Vida
Perne na občnem zboru društva. To s
svojim delovanjem pokriva območje
petih občin nekdanje občine Domžale
ter šteje 1553 članov in članic. Največ
skrbi je bilo namenjene socialnemu
položaju članov in članic na področju
pomoči na domu, socialnih pomoči in
brezplačnih prevozov invalidov, v avgustu 2023 pa so še posebej pomagali
gotavljali pa so zagovorništvo mnovsem, ki so jih prizadele poplave.
Ob vseh teh dejavnostih je dru- gim, ki se znajdejo v brezizhodni sištvo leto 2023 ob 48-letnici društva tuaciji. Invalide so obveščali z vsemi
posebej zaznamovalo s tradicional- informacijami, ki so nujne za uresninim srečanjem v Športni dvorani čevanje njihovih pravic, pri čemer so
Domžale, katerega pokrovitelj je bila veliko skrbi namenjali tudi informaObčina Domžale. Udeležilo se ga je tivni dejavnosti, saj prispevke o njiveč kot 500 udeležencev, med njimi hovi dejavnosti najdemo v vseh lotudi prijatelji iz DI Izola. Udeleženci kalnih časopisih in drugih medijih,
so velikokrat zaploskali imenitnemu enak namen pa ima tudi vsakoletni
kulturnemu programu ter se veselili letni koledar in povezanost med inna družabnem srečanju. Ob tej prilo- validi. Vse leto so se trudili tudi za
žnosti se društvo še enkrat zahvalju- usposabljanje invalidov za aktivno
je vsem donatorjem in prostovoljcem. življenje in delo, čemur so bila naKot že zapisano, so tudi v letu menjena tudi usposabljanja na temo,
2023 največ pozornosti namenili kako ostati aktiven, ko postaneš inprav vsem osmim socialnim progra- valid. Zelo koristen in tudi priljumom, ki jim namenjajo tudi večino bljen je program ohranjevanja zdravod zbranih sredstev. Tako so s po- ja in drugi rehabilitacijski programi.
sebnim čutom uresničevali program V tem okviru organizirajo telovadbo
preprečevanja ter blaženja socialnih pod strokovnim vodstvom, ugodnejin psihičnih posledic invalidov, za- ši je obisk Arboretuma Volčji Potok

in Term Snovik, že 24. leto so najtežji
invalidi letovali v Termah Ptuj, njihovi člani si zdravje radi ohranjajo tudi
v drugih termah in možnostih ZDIS
ter lastnem apartmaju v Izoli.
Bogat je program na športnem področju, veliko aktivnosti pa najdemo
tudi v projektu dnevni centri in klubi,
kjer ne manjka vrste delavnic s tradicijo, pa pevski zbor in še kaj. Svoje
delo so predstavili na razstavi, udeležili pa so se tudi Festivala za tretje
življenjsko obdobje v Cankarjevem
domu, kjer so bili zelo opaženi.

Posebno skrb so namenil tudi
programu na področju kulture, kjer
so ponosni na pevski zbor, ki je nastopil tudi na reviji v Murski Soboti,
kamor so ga pospremili, dobre volje pa ni manjkalo niti na organiziranem obisku naravnih lepot na Dolenjskem. Prijeten je bil obisk Male
nočne glasbe v Radomljah, vstop v
novo leto pa so si popestrili z novoletnim srečanjem.
Podrobneje je udeležencem občnega zbora posamezne programe na
socialnem področju predstavila Vida
Čeh, Stane Žavbi, ki je občni zbor vodil, pa je spregovoril o uspehih in
programih na športnem področju,
kjer se invalidi radi ukvarjajo z balinanjem, šahom in pikadom, organizirajo pa tudi rekreativne dejavnosti.
Vsa poročila so bila soglasno
sprejeta, prisotni člani in članice
Medobčinskega društva Domžale,
ki spada med četrto največje v Slovenije, so vse poročevalce pohvalili, jih nagradili z aplavzom in šopki, prepričani, da bo soglasno sprejeti program dela za leto 2024 uresničen in bo pomenil prijetnejše in
kvalitetnejše življenje invalidov na
našem območju.
Vera Vojska

Ljubljanska 87, Domžale,
T: 01 721 40 06
Delovni čas:
pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800
sobota:
900 – 1200

Že 77 let uspešnega dela za lepšo jesen življenja
»Kam le čas beži, se mnogi danes prisotni sprašujemo,« so ugotavljali na skupščini Društva upokojencev Domžale
zadnji dan letošnjega februarja, s katero so zaključili štiriletni mandat dosedanjega vodstva in organov društva.
du domžale Po pozdravu in minuDruštvo pa je v letu 2023 prejelo
čila članarine, plačujejo samo VPS.
ti molka za umrle člane društva je
Za člane so opravljali tudi brezplač- za svoje delo celo priznanje ZDUS-a.
vodstvo predstavilo dejavnost v letu
no kopiranje dokumentov, nudi- Ob koncu se je predsednik Toni Prus
2023. Na prvo mesto so postavili izli pomoč pri izpolnjevanju raznih zahvalil vsem prostovoljkam in provajanje programa Starejši za starejobrazcev ter pomagali pri sestavlja- stovoljcem v društvu, za pomoč Obše, v okviru katerega so izvajali prenju raznih dopisov in prošenj. Veli- čini Domžale, donatorjem, ZDUS-u,
voze starejših občanov na osnovi
ko finančnih sredstev in prostovolj- PZDU Ljubljana z okolico, vsem ljupogodbe z Občino Domžale. V pronega dela je terjala ureditev poslov- dem dobre volje in vsem na skupjekt je vključenih 11 voznikov in vozščini ter poudaril: »Z vašimi donih prostorov ob začetku mandata.
Društvo je sodelovalo na vrsti pri- brimi predlogi in sodelovanjem bo
nic prostovoljcev ter trije prostovoljreditev: Gospodarskem razstavišču društvo samo še raslo in bilo boljše,
ci za opravljanje logistike. Delo vov Ljubljani, v Cankarjevem domu bolj prepoznavno in bolj aktivno.«
znika prostovoljca ni lahko, zato so
na Festivalu za tretje življenjsko obpohvalili vse ter jim čestitali za neSledile so volitve novega vodstva,
dobje, na razstavi v OŠ Dragomelj in ki ga bo tudi v prihodnje vodil Toni
sebično in zelo odgovorno delo. PoTermah Snovik. Na skupščini društva Prus, ter sprejem programa, ki ga
hvale so bile deležne tudi udeleženso posebno pozdravili častnega člana bomo predstavili v naslednji številke delavnic na temo Demenca med
Toni Prus, predsednik Društva
društva Ferdinanda Starina, dolgole- ki. Do tedaj pa dobrodošli v Društvu
nami, pa pridni obiskovalci pouč- upokojencev Domžale
tnega predsednika društva, ki je po- upokojencev Domžale!
nih delavnic o pravilni uporabi paVera Vojska
metnih telefonov in računalnikov, žalah, med njimi tudi Janez Sušnik, hvalil njihovo delo in jim zaželel še
Foto: DU Domžale
kjer niso pozabili niti na prednosti predsednik PZDU LO Janez Čepljak naprej tako uspešno delovanje.
in pasti uporabe digitalnih naprav, in podžupan občine Domžale Borut
kot tudi ročnodelke za ohranjanje Ernestl, društva so se predstavila v
kulturne dediščine, kjer med dru- kulturnem delu programa in na stojgim izdelujejo rože iz krep papir- nicah. Že danes vabljeni na njihovo
ja. Dobrodošle so bile posvetovalni- 4. srečanje, ki bo 6. junija 2024 med
ce, masaže ter predavanja na temo 13. in 18. uro na pokritem drsališču v
dobro spanje in zdrava prehrana. Športnem parku Domžale. Vsi skupaj
Do brezplačnih prevozov so upravičeni občanke in občani Občine
Osmih izletov v letu 2023 doma in poskrbimo, da bo to res zanimiv dan
Domžale, ki so starejši od 65 let, katerih mesečni dohodki so enav tujini se je udeleževalo povpreč- upokojencev v Domžalah.
ki ali ne presegajo 1000 evrov. Prevoz se opravlja na območju občiSvoje člane o delu društva obveno 55 članov. Dobro obiskano je bilo
ne Domžale in tudi do lokacij izven nje, vendar največ 30 km v eno
martinovanje, pa tudi vožnja z ladji- ščajo prek spletne strani, Facebosmer, praviloma za potrebe obiska zdravnika, lekarne, javnih ustaco po Ljubljanici, s katero so zapluli oka, e-pošte, portala domžalec.si,
nov, trgovine, pokopališča ter drugih programov in storitev za ohrav novo leto. Delavni so bili vsi odbo- glasila Slamnik in zgibanke, ki jo
njanje zdravja. Za naročilo prevoza pokliče najmanj tri dni pred žeri, posebej Odbor za šport in rekrea- dobi prav vsak. Veseli in zadovoljlenim terminom, povpraševanje je zelo veliko, saj se številni prevocijo s pestrim programom: pohodni- ni so, ker raste število članstva. Pred
zi rezervirajo v naprej. Za prevoz kličite od ponedeljka do petka na
štvo, ples, bovling, biljard, balina- štirimi leti je bilo v društvu priblitelefonsko številko 051 262 100 med 9. in 12. uro in se z DU Domžale,
nje, šah, štrbunk in igre z kartami. žno 410 članov, trenutno je v druki storitve opravlja na osnovi pogodbe z Občino Domžale in so orgaPosebne čestitke šahistom ter igral- štvu 685 članov. Vsakemu članu, ki
nizatorji prevozov, dogovorite za uro in datum storitve.
praznuje okrogli življenjski jubilej,
cem štrbunka za uspešne nastope.
DU Domžale
Več kot 350 udeležencev se je zbra- pošljejo čestitko na dom. Člani, ki
lo na 3. srečanju upokojencev v Dom- so stari nad 90 let, so oproščeni pla-

Kaj morate vedeti o brezplačnih
prevozih za starejše v občini Domžale

18 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Z delom in zgledi krepimo vrednote NOB

Papir prenese vse

Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina je v začetku marca pripravila
zbor članstva, ki ga je združila s kratko slovesnostjo, povezano z obletnico rojstva
partizanskega pesnika Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora, ter s čestitko in nageljčki, ki
so jih članice prejele ob 8. marcu.

Skavti in skavtinje lokalne skupnosti Domžale 1 tudi letos
organizirajo in lepo vabijo na akcijo zbiranja starega
papirja, ki bo trajala od petka, 19. aprila 2024, pa do
ponedeljka, 22. aprila 2024, dopoldne, na že poznanem
stalnem zbirnem mestu pod domžalsko cerkvijo, kjer bo
stal večji zabojnik modre barve.

ko nob dob, krtina Kot navadno
smo zbor članstva začeli s hvaležnim
spominom na umrle članice in člane.
Po odločitvi o delovnem predsedstvu
in sprejemu dnevnega reda je zbor vodil Janez Rom.
Prisotni so prisluhnili predsednici Veri Vojska, ki je predstavila delo
v letu 2023, ki je bilo povezano z obeležitvijo 800-letnice prve omembe Doba z dvema samostojnima prireditvama: slovesnostjo ob prazniku KS Dob ter komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Pripravili smo
dva izleta, povezana z NOB, sodelovali z Občinskim združenjem borcev
za vrednote NOB pri obiskih spominskih slovesnostih v naši, sosednjih
občinah in v Sloveniji, skrbeli za spomenike in spominska obeležja v obeh
krajevnih skupnostih, krepili vrednote NOB in skušali v našo organizacijo
privabiti nove člane. Sproti smo obveščali člane in članice o vseh novostih,
nikoli ne pozabili na čestitke ob rojstnih dnevih, posebej pozorni pa smo
bili na jubilante ter voščila ob novem
letu. Pisali smo prispevke v lokalni
časopis ter se vključevali v delo in življenje KS Dob, kjer je veliko ljudi, ki
so aktivno vključeni kar v več organizacij in društev.

Po sprejemu vseh poročil so se prisotni seznanili s programom dela Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina, v katerem bomo
še več skrbi namenili vzdrževanju
spomenikov in spominskih obeležij,
ohranili bomo tradicionalne prireditve in izlete, pozabili pa ne bomo niti
na krepitev pozitivnih vrednot, kot so:
tovarištvo, sodelovanje, pomoč socialno ogroženim, ohranjanje spomina na NOB, obiskovanje spominskih
prireditev, povezanih z NOB ter druge.
V razpravo o delu organizacije so
se vključili Barbina Skok, predsednica, in Zoran Kramžar, blagajnik Občinskega združenja borcev NOB občine Domžale, ki sta nas seznanila
z delom združenja ter podala nekaj
osnovnih informacij o bližnji skup-

ščini. Florjan Zabret, predstavnik
Sveta KS Krtina, in Tatjana Gregorin,
podpredsednica Društva upokojencev Naš dom Dob, sta nam prinesla
pozdrave in dobre želje, mag. Peter
Pengal, naš predstavnik v vodstvu
občinskega druženja, pa je poročal o
delu vodstva.
Na zboru sta bila program in finančni načrt za delo v letu 2024 soglasno sprejeta, prisotni se bodo v
njegovo uresničitev vključevali, kolikor bo le mogoče, predlagali smo
delegata za skupščino ter naše predstavnike v nekatere delovne skupine in koordinatorje, zbor članov pa
se je zaključil s prijetnim druženjem
in odločitvijo, da naši člani tudi letos
sodelujejo v čistilni akciji v KS Dob.
Vera Vojska

Dragocena moč srečanj in povezovanja Srčnih
srečnic
Srčne srečnice so mnogo več kot samo lepa, zanimiva igra besed.
kulturno prosvetno društvo drouz Izbrano ime pod svoje okrilje sprejema in združuje življenjske zgodbe, preizkušnje, želje, hrepenenja in misli nas vseh
žensk, deklet, žena, mater in hčerk
različnih starosti, ki smo si pred
nekaj leti srčno in iskreno želele, da
bi s konkretnim delom na sebi živele
življenje radostno in lepo.
Srčne srečnice, kljub imenu, nagovarja tudi moške, da se pridružijo
in sodelujejo.
V letu 2022 smo postale sekcija Kulturnega prosvetnega društva Drouz.
Začetna želja po tedenskih druženjih, poglobljenih pogovorih, izmenjavi mnenj, izkušenj in pogle- zahvaljujemo vsem, ki so prisluhnili
dov je prerasla in se preoblikovala predstavitvam, zbrali pogum in se na
svoj način pridružili poglobljenim pov zamisel o širšem projektu.
Predsednici Kulturno prosvetne- govorom o življenjskih temah.
Hvaležne za skupne trenutke isga društva Drouz Emi Smodiš se je
ob dragoceni podpori članic sekci- kreno verjamemo, da se pravo boje Srčnih srečnic izoblikovala ideja gastvo skriva v spoštljivi delitvi spoo nadgradnji začete dejavnosti v šir- znanj in izkušenj, ki pripomorejo ne
šem povezovanju z vsemi, ki si želi- le k osebni rasti posameznika, ampak k izboljšanju življenja celotne
jo živeti lepše in boljše.
V letu 2023 smo Srčne srečnice s fi- skupnosti, v kateri živimo. Na srenančno podporo Občine Domžale in čanjih smo dobile dodaten vpogled
KS Radomlje v Kodrovi dvorani Kul- in zavedanje, kako zelo smo poveturnega doma Radomlje uspešno iz- zani. Da je se treba v življenju trupeljale številna srečanja, pogovorne diti in prispevati svoj delež, ki nikovečere, predavanja in delavnice. Go- li in nikdar ni zanemarljiv. Vsak je
stile smo zanimive goste, ki so z obi- kot drobna kaplja, ki sestavlja oceskovalci spregovorili o svojih izkuš­ an. Velik ocean, poimenovan življenjah, spoznanjih, strategijah in teh- nje. Prav vsi si globoko v sebi želimo
nikah, ki so jim pomagale živeti življe- živeti lepo radostno in izpolnjeno.
Srčne srečnice letos nadaljujemo
nje bolj radostno in lepo, kar je rdeča
s svojim delovanjem in organizacijo
nit in skupna tema druženj.
Članice Srčnih srečnic se iskreno dogodkov, namenjenih vsem občazahvaljujemo tako podpornikom, ki nom in drugim. Poudarek bo na predso v pomembni meri omogočili sre­- stavitvi načinov, orodij, s katerimi si
čanja, kakor tudi gostom in obi­sko­ preizkušeno v vsakdanjem življenju
valcem, ki so si vzeli čas in torkove pomagamo živeti lepše, radostno in
večere preživeli v naši družbi. Srčno se izpolnjeno. Posebno pozornost na-

menjamo medsebojnemu povezovanju, ki smo ga poimenovale ‘srčenje’.
Prvi letošnji srečanji sta pritegnili veliko zanimanja.
V februarju smo gostili smo Barbaro in Marka Zrneca z glasbeno
spremljavo na temo ljubezni in spoštovanja v partnerstvu.
V marcu nam je Mateja Gradišek,
Skozi dih v srce, konkretno predstavila načine in vaje dihanja, ki so njej
pomagala, k bolj zdravemu in srčnemu življenju.
Prva delavnica v aprilu bo izpeljana malce drugače.
V petek, 5. aprila 2024, bo ob 17.15
v veliki dvorani Kulturnega doma
Radomlje potekala filmska projekcija večkrat nagrajenega filma dr.
Gaborja Mateja z naslovom Modrost
travme.
Večkrat nagrajeni dokumentarni
film predstavlja izjemno aktualno
vprašanje: »Ali lahko najgloblja bolečina odpre vrata do našega celjenja?« Po ogledu filma bo čas za mini
delavnico, ki jo bo vodila magistra
farmacije Doris Polak Kuder, specialistka za sočutno pogovarjanje po
metodi dr. Gabor Mate, osnovana na
sporočilu filma.
Število mest je omejeno, razpo­lož­
ljivost sedežev preverite ne e-naslovu:
ema.smodis@gmail.com.
V aprilu je predvideno še eno zanimivo srečanje. V Kodrovo dvorano
Kulturnega doma Radomlje v torek,
16. aprila 2024, ob 19.00 prihaja Maja
Golob, avtorica priljubljene knjige
Mala mal‘ca, ki bo spregovorila o tem,
kako Gre ljubezen tudi skozi želodec.
Srčne srečnice se že veselimo novih dogodkov, srečanj in druženj.
Lepo vabljeni vsi! Pridružite se nam
na dogodku, ki vas nagovori.

skavti Papir prenese vse od govoric, neresnic, ko besede včasih niso
v skladu s pričakovanim, ali pa kletni, garažni prostori ne v normah čistoče. Zatorej, če si želite vse možne
prostore, kjer se vam je nakopičila
gora časopisa, revij, reklam in promocijskih letakov, izprazniti nepo-

predpripravili papir za nas, mogoče
celo zaznamujete v pametnem sopotniku – telefonu.
Tako torej vsi lepo vabljeni, da
pripeljete star papir na naše stalno
zbirno mesto – parkirišče pod domžalsko cerkvijo, kjer bo stal večji
moder zabojnik. Obljubimo, da ga

trebnega. Se želite osvoboditi vse
nesnage in pustiti slabe novice za
seboj ali pa se le ne ozreti po tistih
čenčah, ki niso nič kaj dobrega dodale vašemu življenju?
Potem smo Domžalski skavti tukaj za vas z eno samo popolno rešitvijo, ki ni niti malo neresnica, ampak več kot realnost. In sicer, ponovno bomo zbirali odpadni papir
in karton točno v soboto, 20. aprila
2024, na spomladanski akciji zbiranja papirja. Morda ne bi škodilo, če
si dotični datum kam zapišete, pa
da prej tistega kosa papirja ne zavržete, ko boste že skupaj nosili in

bo težko zgrešiti, če se odločite pripeljati papir v soboto, ko bo tam mrgolelo otrok (9.–13. ure) in bo tudi
pomoč za zlaganje iz vašega avtomobila zagotovljena.
Če bi kdo želel, da pri njih prevzamemo časopisni papir na dan
dogodka, v soboto, 20. aprila, od 9.
do 13. ure, lahko pokličete na številko +386 64 170 384.
Če vam v soboto ne bo namenjeno, pa lahko papir pripeljete že od
petka, 19. aprila, pa vse do ponedeljka, 22. aprila, dopoldne. »Hvala, da ste z nami eko in papir ne vandra kje, ko.«

Izobraževanje prostovoljcev
v MDI Domžale
Usposabljanje za aktivno življenje invalidov
mdi domžale V okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije sva se
dve prostovoljki, ki delava v Medobčinskem društvu invalidov Domžale, udeležili dvodnevnega strokovnega seminarja v Radencih pod naslovom Usposabljanje za aktivno življenje invalidov.

Seznanili smo se pregledom aktualnih pravic za delovne invalide, pravicami iz obveznega zdravstvenega
zavarovanja, kar zajema medicinske
pripomočke, bolniški stalež in zdraviliško zdravljenje. Vprašanj je bilo
kar precej. Drugi del je zajemal pet
delavnic. Teme so bile o izgorelosti,
komunikaciji in odnosih, opolnomočenje invalidov za nosilce aktivnosti
na društvih, art terapija kot podpora kvaliteti življenja delovnim invalidom in pravice v zvezi z dedovanjem.
Ker je bil ravno 8. marec, je bila
tudi kulturna prireditev, monodrama invalida igralca Simona Šerbineka Kriplov zagovor.
Na delavnici o izgorelosti je predavateljica iz lastnih izkušenj predstavila problem sodobnega časa, ki
je zelo pogost. O medsebojni komunikaciji mnogokrat mislimo, da
vemo že vse, pa vendar ni tako. Izvedeli smo marsikaj novega.
Ob prazniku dneva žena smo na
društvu pripravili tudi razstavo naših članic, ki pridno ustvarjajo čudovite izdelke in se družijo na delavnici ročnih del, kjer je vedno zanimivo.
Zdenka Novak
prostovoljka v MDI Domžale

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 19

društva

slamnik@kd- dom zale. si

Društvo izgnancev Domžale: Nikoli več!

Kegljači, dober dan

V januarju smo se spet s posebnim dnem spomnili holokavsta, genocida Judov, ki ga je
izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Nasvidenje v Domžalah 20. aprila 2024

društvo izgnancev domžale
Začel se je v letu 1941 in je trajal vse
do konca vojne leta 1945. Glavni cilj
holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, kar so nacisti imenovali dokončna rešitev. V taboriščih je
med drugo svetovno vojno trpelo
več kot 60.000 ljudi iz Slovenije, več
kot 12.000 pa so jih zločinci s svojim
ravnanjem pomorili.
27. januar – dan spomina na žrt­
ve holokavsta, tudi pri izgnancih, be­guncih, taboriščnikih in vsem, ki se
združujemo v Društvu izgnancev Domžale, budi spomine na trpljenje v

drugi svetovni vojni, spomine na po­- žale se pridružuje vsem, ki želijo, da
žgane vasi, umrle sorodnike, več­let­- poiščemo pot do miru, da naredimo
no trpljenje v različnih državah, pred- vse, da vsi ljudje zaživijo v miru in
vsem pa tudi danes budi upanje in da svet v prihodnost vodi mir, ne pa
željo po miru, ki je vsak dan večja.
sovraštvo.
Letošnja prireditev, 16. po vrsti,
Krajevna organizacija Društva
je potekala pod naslovom Vsi otroci izgnancev Slovenije Domžale
so naši otroci, saj je prireditev odstr- obvešča, da bodo uradne ure prvi
la pogled na neutolažljivo žalost ponedeljek še v aprilu, maju in juotrok, ki jih je zaznamoval holoka- niju md 9. in 10. uro. V maju pa vas
vst. Po vsem svetu so spomnile tudi že vabimo na obisk Slovenskih goric,
na načelo nekdanjih taboriščnikov 7. junija pa se srečamo v Brestanici.
Nikoli več!, za katerega se glede na
Prijetno pomlad in veliko zdravrazmere v svetu zdi, da je že zdavnaj ja vam želimo.
Vera Vojska
pozabljeno. Društvo izgnancev Dom­-

Letovanje v Rovinju
Društvo Lipa je v marcu organiziralo zelo lepo letovanje v Rovinju.
društvo lipa – univerza za
tretje življenjsko obdobje To
je bil res spomladanski oddih in dopust v prekrasnem hotelu Eden v
Rovinju, hkrati pa tudi velika obogatitev, saj smo imeli kar nekaj ogledov z zanimivima vodičema.
V nedeljo, 3. marca 2024, smo se
ob sedmih zjutraj zbrali na avtobusni postaji Domžale, kjer smo seveda ugledali večino znanih obrazov, ki
se udeležujejo izletov in aktivnosti v
Društvu Lipa. Ustrežljivo in vljudno
nas je pozdravil šofer Elvis, ki je pogosto ‘naš’ šofer. Marjan Ravnikar je kot
vedno bdel nad udeleženci in skrbel,
da je vse teklo po programu, ‘naša
Mimi’ pa je skrbela, da se ni morda
kdo na poti izgubil in pridno štela, če
so vse ovčice prišle na avtobus.
Na poti v Poreč smo se ustavili na
Ravbarkomandi, kjer smo se prebudili ob prvi kavici, malo poklepetali
in pretegnili svoje noge.
Pot smo nadaljevali v Poreč, kjer
nas je pozdravilo sonce in cvetoče mimoze ter se sprehodili po centru mesta, popili kavico na glavnem
trgu za 3,30 evra.
Da ne bi bili preveč lačni do večerje, smo imeli degustacijo v podjetju Agrolaguna, kjer smo poskušali bakalar, sir in vino. Na koncu smo
lahko kupili nekaj njihovih izdelkov,
predvsem olivno olje in vino.
Popoldne smo prispeli v zelo
lep hotel Eden, kjer so nas pričaka-

le lepe sobe, dobra hrana in gostoljubnost hotelskega osebja. Počutili
smo se dobro, ker smo na hodnikih
srečevali predvsem slovenske goste.
V ponedeljek smo imeli voden
sprehod po Rovinju. Mesto je obdano z 20 otoki in otočki. Mesto na
vrhu straži cerkev sv. Evfemije, kamor smo se nekateri povzpeli in si
ogledali njeno notranjost ter se priporočili sv. Evfemiji.
Rovinj je sicer zelo staro ribiško
mesto, znano po edinstveni ribiški
ladji Batana, pesmih Bitinada in
vinskih kleteh. Po vodenem ogledu
smo si nekateri privoščili lahko kosilo, občudovali čudovito parkovno
ureditev ob hotelih in se popoldne
spočili, prebrali kakšno stran zanimive knjige ali poklepetali ter si nabirali novih moči za večerni ples.
Zvečer smo uživali ob dobri hrani,
po večerji pa prisluhnili živi glasbi
in se zavrteli ob ritmih popevk naše
mladosti.
V torek smo morali do desete ure
zapustiti hotel. Na avtobusu se nam
je pridružila vodička Helena, ki nam
je povedala marsikaj zanimivega o
zgodovini Istre in življenju na Hrvaškem. Veliko zanimivega je povedala tudi o Tobačni tovarni Rovinj, njeni prodaji in delnicah, ki so jih dobili delavci, s katerimi so nekateri
prav obogateli.
Bila sem že velikokrat v Pulju, a
nikoli na vodenem ogledu. Pulj je

več kot 2000 let staro mesto, znano
po vinogradništvu, ladjedelništvu
in turizmu. Najprej smo si od zunaj
ogledali puljsko areno, kjer so bile v
rimskih časih gladiatorske igre. Vodička nam je povedala, da arena pomeni pesek. S peskom so zakrivali
kri, ki je tekla v bojih med gladiatorji in levi.
Ogledali smo si tudi več vrat,
Herkulova, Zlata in Dvojna vrata.
Na trgu ob tržnici smo se nastavljali soncu in poklepetali ob dobri kavici, se nato sprehodili do rimskega templja in puljske mestne občine, kjer smo na samih zidovih lahko razbirali 2000-letno zgodovino
tega mesta.
Nato smo nadaljevali pot proti
Pazinu, ki je bilo nekdaj kar slovensko mesto, saj je v njihovi gimnaziji učilo kar nekaj znanih Slovencev,
med drugimi pisatelj Ivan Pregelj in
slikar Saša Šantel.
Naša zadnja postaji na poti domov
je bila majhna vasica Bani, kjer smo
se okrepčali v Taverni Bani. Domači
so nas pričakali s harmoniko, z domačim žganjem ter istrskimi jedmi.
Polni vtisov in z željo, da bi se naslednje leto spet srečali v Istri, morda z nekoliko drugačnim programom, smo se zvečer po varni vožnji
v Domžale razšli.
Jana Ozimek
Foto: arhiv Društva Lipa

društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je
bilo ustanovljeno 5. decembra 1978
in je invalidska organizacija, ki izvaja posebne socialne programe,
in je izvajalec osebne asistence po
Zakonu o osebni asistenci. Ima status nevladne organizacije v javnem
interesu na področju socialnega in
zdravstvenega varstva. Je eno od devetih lokalnih društev paraplegikov,
ki so združena v Zvezo paraplegikov
Slovenije. V njej aktivno delajo člani in članice iz občine Domžale. Ena
izmed njihovih številnih dejavnosti
je tudi šport in rekreacija, v kateri je
med številnimi športi prav kegljanje
eno najpopularnejših.
Zato ni nič čudnega, če je bila že
pred 25 leti na pobudo Cvetke Štirn,
članice društva, sprejeta odločitev, da se bodo slovenski paraplegiki ob prazniku Občine Domžale pri
nas pomerili v kegljanju. Tako bo letos 20. aprila 2024 v okviru prireditev tudi že tradicionalno 26. kegljanje slovenskih paraplegikov ob prazniku Občine Domžale.
Kot je povedala glavna organizatorka, uspešna slovenska kegljačica Cvetka Štirn, članica
Društva paraplegikov ljubljanske
pokrajine, ki je pred časom skupaj
s predsednico društva Miram Kanalec, obiskala županjo Občine Dom-

žale, so priprave v polnem teku, saj
želijo, da bi tekmovanje kot vsa leta
doslej ob podpori Občine Domžale,
pokroviteljstvo nad največjim srečanjem kegljačev in kegljačic na vozičkih je prevzela mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, minilo uspešno in v veselje vseh tekmovalcev iz Slovenije, ki se bodo letos
že šestindvajsetič 20. aprila zbrali v
Domžalah. Pred leti na domžalskem
kegljišču, zdaj pa v Kamniku, vendar še vedno s podporo tudi Športne zveze Domžale. Prijetno druženje bo v enem od gostišč v občini
Domžale, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine pa se že zdaj iskreno zahvaljuje tako Občini Domžale kot vsem donatorjem, ki podpirajo tekmovanje.
Vsem tekmovalcem in tekmovalkam pa: dobrodošli v Občini Domžale in srečno!
Vera Vojska
Foto: DP ljubljanske
pokrajine

Dobrodošli ljubitelji glasbe in
igranja harmonike
V Društvu Lipa, Univerzi za tretje življenjsko
obdobje iz leta v leto širimo študijske programe.
Vabimo vas, da se nam pridružite v študijskem
programu učenja harmonike.
Vaje potekajo individualno, 45 minut tedensko, nudimo vam možnost najema harmonike, prvi mesec učenja pa je brezplačen. V primeru interesa nas lahko kontaktirate na: 031 379 296 – Marjan Ravnikar (Društvo Lipa) ali na 070 713 549 - Boštjan Cerar (učitelj).
Lepo vabljeni!
Društvo Lipa

Razpis
Društvo za samooskrbo Pod staro češnjo, Kidričeva ulica 2, 1233
Dob, ki deluje v javnem interesu, na osnovi 4., 5. in 6. člena Pravilnika o delovanju društva razpisuje štiri proste vrtove – vsak vrt
v izmeri 120 m². Izbrane osebe bodo sklenile podzakupno pogodbo za dobo 5 let z možnim podaljšanjem. Kogar zanima pridelava
zdrave hrane in članstvo v prijet­ni druščini, naj za podrobnejše informacije pokliče na telefonsko številko:
041 726 929, Marko.

19.00 | LJUBA GLORIJA

Mestni kino Domžale
17.00 | POŠAST
Filmski abonma SREBRNO PLATNO in IZVEN
Triler / nasilen incident na japonski šoli pokaže,
da ima resnica več obrazov.

18.00 | PETER PRIMOŽIČ
Srečanja in spominjanja / gost: Peter Primožič,
častni občan, bivši predsednik Skupščine Občine
Domžale in dolgoletni predsednik Planinskega društva Domžale / pogovor bo vodila Cveta Zalokar.

17.00–17.45 | ANDERSEN IN KRALJIČNA
Pravljična urica s pravljico H. C. Andersena / kratka delavnica / 4+ / obvezna je spletna prijava.

Knjižnica Domžale
9.30–10.30 | IGRALNE URICE
Igrarije v knjižnici / za predšolske otroke od 2. leta dalje, v spremstvu / vstop prost! / vsak torek, ves april.

2. april, torek

19.30 | MATERINSKI ČUT
Triler / najboljši prijateljici in sosedi, Alice in Celine, pretrese tragična nesreča, v katero je vpleten
eden od njunih otrok.

19.00 | KRALJEVSKI ARTUR
Pustolovski film / ekstremi tekač po naključju posvoji psa, ki mu sledi vse do konca epske vzdržljivostne preizkušnje.

17.30 | NOETOVA BARKA: GLASBENA
PUSTOLOVŠČINA
Animirani pustolovski muzikal / 84' / sinhronizirano / klasična zgodba, ki jo poznamo vsi, bo tokrat predstavljena na sodoben način.

Mestni kino Domžale
17.00 | KUNG FU PANDA 4
Animirana družinska komedija / 94' / sinhronizirano, 4+ / na velika platna se vrača eden najslavnejših in najbolj neverjetnih mojstrov kung fuja na
svetu.

Arboretum Volčji Potok
8.00–20.00 | MEDNARODNI UMETNIŠKI
PROJEKT: DOBRE NOVICE!
Privlačna postavitev monumentalnih skulptur
Williama Sweetlova, enega najbolj slavnih sodobnih umetnikov na belgijski umetnostni sceni.

1. april, ponedeljek

Mednarodni umetniški projekt: dobre novice!
Arboretum Volčji Potok, 1. aprila

Mestni kino Domžale

KD Franca Bernika Domžale
10.00 | SNEGULJČICA
Sobotna otroška matineja / za IZVEN
Lutkovna predstava / Hiša otrok in umetnosti in
lutke FRU-FRU / 40' / 4+ / sodobna adaptacija tradicionalnega gledališča iz kovčka.

Knjižnica Domžale
10.00 | PISANI TULIPANI
Medgeneracijska delavnica / izdelovanje tulipanov iz krep papirja / delavnico vodi: Marija Radković s pomočjo Sonje Beno / otroci v spremstvu
odrasle osebe / obvezne prijave na prireditve@
dom.sik.si.

Arboretum Volčji Potok
8.00–20.00 | SPOMLADANSKA RAZSTAVA
CVETJA IN TULIPANOV
Tulipani, narcise, hijacinte, žafrani, cesarski tulipani, morske čebulice in drugo cvetje bo obarvalo
gredice in zelenice v številnih pomladnih barvah
in odtenkih / na ogled do 5. maja.

6. april, sobota

Klub Blunout
20.30 | EVA BOTO
Letni koncert / najmlajša slovenska predstavnica
na Evroviziji, zmagovalka Slovenske popevke in
oddaje Znan obraz ima svoj glas, bo domžalski publiki pričarala čudovit koncert!

20.30 | MONKEY MAN
Triler / v filmu Lev Patel igra mladeniča, znanega
samo kot Kid, ki se vsako noč, z masko gorile, krvavo in surovo bori v podzemnih klubih, da bi si
zagotovil preživetje.

19.00 | DUHOVNICA
Glej opis pod 3. april.

Mestni kino Domžale
18.00 | RADIKAL
Drama / film, posnet po resnični zgodbi o nekonvencionalnem mehiškem učitelju, je prejel nagrado občinstva na festivalu Sundance.

16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ
Predstavitev knjižnične igroteke / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / vstop prost.

Animirani film: Kung Fu Panda 4
Mestni kino Domžale, 1. aprila

Knjižnica Domžale

12. april, petek

Klub Blunout
20.30 | GREGOR SKAZA QUARTET
Zasedba Gregor Skaza Quartet združuje vrhunske
glasbenike, ki strastno izvajajo jazz standarde v
živahnem swing slogu.

20.30 | RADIKAL
Glej opis pod 5. april.

19.00 | DUHOVNICA
Glej opis pod 3. april.

Mestni kino Domžale
18.00 | KAJ PA ESTER?
Abonma POTOVALCI
Komedija / nič ni za vedno – razen ljubezen, in
srednja šola.

Knjižnica Domžale
19.00 | V ČAST NAM JE
Odprtje fotografske razstave ob občinskem prazniku / portreti častne občanke in častnih občanov
Občine Domžale.

Galerija Domžale
19.00 | BORKO TEPINA: ALTAMIRA – 10
SEKUND SVOBODE
Odprtje razstave / z umetnikom se bo pogovarjal
Jurij Smole / odprta bo do 2. maja / vstop prost

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Pravljična urica / starost: 4+ / obvezna predhodna
prijava na telefonsko št. 08 2050173 / vstop prost.

11. april, četrtek

Klub Blunout
20.00 | TADEJ TOŠ
Stand up / hitro po vstopnice, ker so njegovi dogodki vedno razprodani!

20.00 | ZBUDI ME
Domžalska premiera z ekipo
Drama / nadvse aktualna zgodba o ksenofobiji,
kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov / dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu
slovenskega filma.

Film: Materinski čut
Mestni kino Domžale, 1. aprila

Dogaja se ...

slamnik

Mestni kino Domžale
18.00 | DAAALI!
Glej opis pod 2. april.

KD Franca Bernika Domžale

KD Radomlje
18.00–19.30 | ANTIČNI BRALNI VEČER
Nadaljevali bomo z branjem Pisem prijatelju Luciliju stoiškega avtorja Seneke, v katerih nas spodbuja k premisleku o vrlinskem življenju.

20.15 | KRI MOJE LJUBEZNI
Glej opis pod 13. april.

Mestni kino Domžale
18.15 | INGEBORG BACHMANN:
POTOVANJE V PUŠČAVO
Glej opis pod 3. april.

17. april, sreda

20.00 | BACK TO BLACK
Glej opis pod 12. april.

19.00 | NEZAŽELENI
drama / Nova drama režiserja Ladja Lyja, ki ga
poznamo po filmu Nesrečniki, razkriva zgodbo
mlade ženske, ki skuša preprečiti rušenje bloka, v
katerem je odraščala.

19.00 | KOPENHAGEN NE OBSTAJA
Za ZAMUDNIKE

17.30 | FANT IN ČAPLJA
Glej opis pod 19. april.

Mestni kino Domžale
17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

21. april, nedelja

Kulturni dom Radomlje
19.00 | W. A. MOZART: LAŽNA VRTNARICA
Glej opis pod 19. april.

20.15 | FANT IN ČAPLJA
Glej opis pod 19. april.

18.00 | DRŽAVLJANSKA VOJNA: VSAKA
VLADAVINA SE KONČA
Glej opis pod 19. april.

Mestni kino Domžale
16.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

Galerija Domžale
10.00 | miniGALERIJA: ČAROBNI ČOPIČ
Ustvarjalna delavnica / vodi: likovna pedagoginja
Jerca Šuštar / 90' / primerno za starost: 4+ / obvezne
prijave do 18. aprila na galerija@kd-domzale.si.

16. april, torek

Dvorana KD Groblje
10.00 | 5. OTROŠKI FOLKLORNI FESTIVAL
NA DOMŽALSKEM
Vstop prost / otroške folklorne skupine bodo prikazale ljudske plese, viže in petje.

20. april, sobota

Klub Blunout
20.30 | PRIZMA IN MEF
Koncert / dogodek bo vodil avtor besedil Drago
Mislej - Mef.

Kulturni dom Radomlje
19.00 | W. A. MOZART: LAŽNA VRTNARICA
Komična operna predstava v dveh dejanjih / operni ansambel pod umetniškim vodstvom Alenke
Slokar Bajc / spada med najbolj očarljive in iznajdljive storitve W. A. Mozarta.

Filmski večer
Kulturni dom Radomlje, 15. aprila

Kulturni dom Radomlje
19.00 | FILMSKI VEČER
Video sekcija FKVK MAVRICA bo predvajala filme / Olimpiada v Sarajevu / Radolca / Ljubljana
z Ljubljanice / Peru – Machu Picchu / Potovanje z
zeleno želvo / Mamut išče dom.

20.00 | NOSFERATU: SIMFONIJA GROZE
Filmski abonma PONEDELJEK in IZVEN
Glej opis pod 12. april.

Mestni kino Domžale
19.00 | RADIKAL
Glej opis pod 5. april.

Knjižnica Domžale
19.00 | SKRIVNOSTNA MOKRIŠČA
Ob svetovnem dnevu zemlje / okrogla miza o mokriščih / hitro izginjajoči in izjemno pomembni
ekosistemi / vstop prost.

15. april, ponedeljek

Koncert: Ana Soklič
Klub Blunout, 4. aprila

27. april, sobota

20.45 | BREZGREŠNA
Grozljivka / globoko verna Cecilia doživi topel
sprejem v samostanu, ki ga obkroža slikovito italijansko podeželje, kmalu pa ji postane jasno, da
njen novi dom skriva grozljive skrivnosti.

20.15 | DRŽAVLJANSKA VOJNA: VSAKA
VLADAVINA SE KONČA
Akcijski film / potovanje po distopični ZDA bližnje
prihodnosti, kjer divja državljanska vojna, sledi
skupini novinarjev v tekmi s časom, da bi dosegli
prestolnico, preden se nanjo zgrnejo uporniške
frakcije.

18.30 | FANT IN ČAPLJA
Glej opis pod 19. april.

Mestni kino Domžale
18.00 | ROBOTOVE SANJE
Animirani nemi film / brez dialogov, 12+ / barvita
in topla pripoved o pomenu prijateljstva in njegovi
krhkosti.

Knjižnica Domžale
10.00 | RECIKLARNICA
Ob svetovnem dnevu zemlje / delavnica s člani
društva Verjamem vate / ustvarjanje, izdelovanje
izdelkov iz odsluženih materialov / vstop prost.

26. april, petek

Klub Blunout
20.30 | KATJA KOREN
Koncert / Katja Koren je skriti adut slovenke pevske scene, saj je že v zgodnji karieri prispevala svoj
spremljevalni vokal našim pop zvezdam.

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DA ME JE STRAH?
Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN
Prešernovo gledališče Kranj / igrajo: Miha Rodman, Vesna Jevnikar, Borut Veselko, Tina Resman
/ kako govoriti o vojni, kako prevpraševati junaštva in travme?

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | PRAVLJIČNA URICA
Pravljična urica / starost: 4+ /obvezna predhodna
prijava na telefonsko št. 08 205 01 73 / vstop prost.

25. april, četrtek

Fotografska razstava: Slovenija skozi najine oči
Center za mlade Domžale, 18. aprila

Koledar kulturnih prireditev
v občini Domžale/ april

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

koledar dogodkov

Knjižnica Domžale
16.00–19.00 | IGROTEKA
Izposoja igrač in družabnih iger / družabne igre za
vse generacije / v okviru festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri / vsak petek, ves april.

5. april, petek

Klub Blunout
20.30 | ANA SOKLIČ
Koncert / Ana Soklič skupaj s šestčlansko zasedbo
vrhunskih glasbenikov predstavlja večer, kakršnega na slovenskih tleh zelo redko doživimo.
20.00 | KRI MOJE LJUBEZNI
Glej opis pod 13. april.
Klub Blunout
20.30 | FLIRRT
Glej opis pod 12. april.

Mestni kino Domžale
19.00 | POŠAST
Glej opis pod 2. april.

19.00 | NESREČNA BITJA
Za ZAMUDNIKE
Fantazijska komična drama / zgodba o fantastični
preobrazbi mladenke, ki se osvobojena predsodkov svojega časa zavzema za žensko enakost in
svobodo.

17.45 | MONKEY MAN
Glej opis pod 5. april.

Mestni kino Domžale
17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

Dvorana KS Vir
9.30 | POSPEŠENI ŠAHOVSKI TURNIR
OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE & 7.
VAVPETIČEV MEMORIAL
Informacije in prijave: sah.domzale@gmail.com,
041 625 254.

14. april, nedelja

20.00 | BACK TO BLACK
Glej opis pod 12. april.

19.00 | KRI MOJE LJUBEZNI
Triler / nasilen, mračno humoren in seksi kvirovski triler z bombastičnim finalom.

18.00 | ZBUDI ME
Glej opis pod 10. april.

Mestni kino Domžale
17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

13. april, sobota

Klub Blunout
20.30 | FLIRRT
Koncert / spet bomo peli na Romeo in Julija, Kometa, V mojem telesu, Ko je ni in mnoge druge.

20.00 | NOSFERATU: SIMFONIJA GROZE
Filmski abonma PETEK in IZVEN
Grozljivka / po romanu Drakula Brama Stokerja
/ klasika nemega filma z novo glasbeno partituro
Andreja Goričarja.

19.15 | BACK TO BLACK
Biografska drama / film opisuje življenje in glasbo
Amy Winehouse skozi potovanje od adolescence
do odraslosti in ustvarjanje enega najbolj legendarnih albumov našega časa.

Mestni kino Domžale
17.30 | DUNJA IN PRINCESA IZ ALEPA
Animirani družinski film / sinhronizirano, 7+ /
osupljivo čustveno in vizualno popotovanje v Sirijo skozi pripoved šestletne deklice Dunje.

Krajevna knjižnica Ihan
17.00 | ZELENČKI
Ustvarjalna delavnica / primerno za otroke 6+ /
delavnico vodi Gordana Bajuk / obvezna predhodna prijava na telefonsko št. 08 205 01 73 / vstop
prost.

9.00–13.00 | SHRANIMO SPOMINE
Zbiranje fotografij, razglednic in drugega gradiva
z domoznansko zgodovinsko vrednostjo, ki se nanašajo na Domžale, Lukovico, Mengeš, Moravče in
Trzin.

Knjižnica Domžale
19.00 | AFRIKA – OD VIKTORIJINIH
SLAPOV DO GORIL
Potopisno predavanje / predstavlja popotnik Tadej
Bolta / vstop prost.

10. april, sreda

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | NORMAN FOSTER: KAR ŽELIŠ, TO
DOBIŠ
Abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN
Glej opis pod 8. april.

Knjižnica Domžale
19.00 | LITERARNA KAVARNA
Pogovor s pisateljico Urško Klakočar Zupančič o
romanih Gretin greh in Sibilina sodba / vstop prost
/ pogovor vodi: Tadeja Rode Teran.

9. april, torek

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | NORMAN FOSTER: KAR ŽELIŠ, TO
DOBIŠ
Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN
Komedija / SiTi teater / osamljeni statistik od svojega najboljšega prijatelja za petdeseti rojstni dan
prejme nenavadno darilo – s pomočjo ženitne posrednice mu namerava poiskati idealno partnerko.

17.00 | TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA
Ob svetovnem dnevu zdravja / demonstracija temeljnih postopkov oživljanja / vstop prost.

8.00–19.00 | SLEDOVI NARAVE
Ob svetovnem dnevu zemlje / likovna razstava slik
in dekorativnih vaz / abstraktne slike in dekorativne vaze iz odslužene steklene embalaže z uporabo
zemeljskih pigmentov iz narave.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | RAZSTAVA PRAVLJIČNI
PALČEK
Likovna razstava / izdelki otrok iz vrtcev / 2. del /
vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.

8. april, ponedeljek

20.00 | OPPENHEIMER
Zgodovinska drama / zgodba novega filma Christopherja Nolana spremlja ameriškega znanstvenika J. Roberta Oppenheimerja in njegovo vlogo
pri razvoju prve atomske bombe.

18.00 | DUHOVNICA
Glej opis pod 3. april.

Mestni kino Domžale
16.00 | NOETOVA BARKA
Glej opis pod 1. april.

7. april, nedelja

20.00 | KRALJEVSKI ARTUR
Glej opis pod 1. april.

19.00 | MONKEY MAN
Glej opis pod 5. april.

18.00 | NINA IN JEŽEVA SKRIVNOST
Bobri na potepu / za družine / barvita in napeta
animirana detektivka, v kateri iznajdljiva otroka
skrivaj rešujeta težave, ki jih je povzročil svet odraslih / 77' / sinhronizirano, 7+.

17.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DA ME JE STRAH?
Abonma gledališki JULIJA in IZVEN
Glej opis pod 23. april.
Klub Blunout
20.30 | MOJ ŽIVOT JE ROKentROL
Satirični rock kabaret – glasbena komedija / v uprizoritvi se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca
in se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov.

Krajevna knjižnica Ihan
18.00 | BRALNE TAČKE
Beremo kužku, skupinsko / starost: 4+ / obvezna
predhodna prijava na telefonsko št. 08 205 01 73
/ vstop prost.

Knjižnica Domžale
19.00 | KAKO DO BOLJŠE FOTOGRAFIJE
Predavanje in praktični primeri / predava: Lili Jazbec, FKVK Mavrica / vstop prost.

Slamnikarski muzej
18.00 | SRČNI POGOVORI: TEMATSKI
POGOVOR OB 140-LETNICI GODBE
DOMŽALE
Godbenice v moški družbi / pogovore ob 140-letnici društva vodi Matej Primožič.

24. april, sreda

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | DA ME JE STRAH?
Abonma gledališki ROMEO in IZVEN
Prešernovo gledališče Kranj / igrajo: Miha Rodman, Vesna Jevnikar, Borut Veselko, Tina Resman
/ kako govoriti o vojni, kako prevpraševati junaštva in travme?

KD Radomlje
18.00–19.30 I PEDAGOŠKI BRALNI VEČER
Ob branju poglavij iz Aristotelove Nikomahove etike poglabljamo razumevanje vrlin in vrednot.

17.00 | KAMIŠIBAJ POD SLAMNIKOM
Noč knjige / predizbor kamišibaj predstav za 12.
nacionalni festival kamišibaj gledališča / primerno za otroke in odrasle / vstop prost.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | BUKVARNA
Ob svetovnem dnevu knjige in Noči knjige / nagradni kviz in miselni orehi / vstop prost.

23. april, torek

KD Franca Bernika Domžale
20.00 | ROMANTIKA PO SEVERNJAŠKO
Abonma koncertni MODRI in IZVEN
Koncert klasične glasbe / program: Grieg, Sibelius,
Kraggerud / izvajalci: Henning Kraggerud (violina), abonmajski orkester KDFBD.

18.00 | ZELENA IN TRAJNOSTNA
PREOBRAZBA ZA VZDRŽNEJŠO
PRIHODNOST NAŠE DRUŽBE
Dober večer, znanost / zelena trajnostna preobrazba / ozaveščanje, implementacija novih znanj in
dobrih praks / pogovor vodi: Marko Jeran, raziskovalec Instituta Jožef Stefan / vstop prost.

Knjižnica Domžale
8.00–19.00 | RAZSTAVA PRAVLJIČNI PALČEK
Likovna razstava / izdelki otrok iz vrtcev / 3. del /
vstop prost.

22. april, ponedeljek

20.00 | BACK TO BLACK
Glej opis pod 12. april.

Nenavadna mešanica trilerja in meditativne drame, v katerem nam ozadje skrivnostnega izginotja
mladega dekleta razkrivata njena fant in oče, ki se
zapreta med štiri stene.

20.30 | DRŽAVLJANSKA VOJNA: VSAKA
VLADAVINA SE KONČA
Akcijski film / potovanje po distopični ZDA bližnje
prihodnosti, kjer divja državljanska vojna, sledi
skupini novinarjev v tekmi s časom, da bi dosegli
prestolnico, preden se nanjo zgrnejo uporniške
frakcije.

19.00 | RADIKAL
Glej opis pod 5. april.

Mestni kino Domžale
18.00 | FANT IN ČAPLJA
Animirani film / podnapisi, 10+ / film, poln dih
jemajoče lepote, nagajivega humorja in nežne melanholije, je prejel letošnjega oskarja za najboljši
animirani celovečerec.

16.00–19.00 | DRUŽENJE OB
SESTAVLJANKAH
Sestavljanke in druženje / za otroke in odrasle /
zaželene predhodne spletne prijave.

Knjižnica Domžale
16.00–18.00 | EKO SVET
Ustvarjalna delavnica za otroke / Dan Zemlje /
vstop prost.

19. april, petek

Center za mlade Domžale
19.00 | SLOVENIJA SKOZI NAJINE OČI
Fotografska razstava / razstavljata Valentina Balconi in Emilie Francois, prostovoljki Evropske
solidarnostne enote / gostovanje razstave Zavoda
Nefiks.

Knjižnica Domžale
19.00 | MALA KRALJICA VELIKIH STEN
Predstavitev prvega alpinističnega stripa o življenju in delu Mire Marko Debelak - Deržaj / predstavlja: Neli Štular / vstop prost.

20.15 | VIHARNIK Z ROBA: 100 LET
SKALAŠEV
PREMIERA z ekipo
Dokumentarno-igrani film / film o nastanku Skalašev, zgodnjih letih slovenskega alpinizma in Joži
Čopu, jeklarju in drznemu alpinistu.

18.00 | ZBUDI ME
Glej opis pod 10. april.

Mestni kino Domžale
17.30 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

18. april, četrtek

Knjižnica Domžale
19.00 | MATJAŽ BROJAN: DOMŽALE, RAD
VAS IMAM
Ob občinskem prazniku / predstavitev pesniške
zbirke / vstop prost.

Menačenkova domačija
19.00 | MARTIN FUJAN: GOZDNA KRAJINA
Odprtje razstave / kulturni program: Domžalski rogisti / razstava bo odprta do 18. maja / vstop prost.

18.00 | LETNI KONCERT ODDELKA ZA
GODALA
Koncert Glasbene šola Domžale / violina, viola,
violončelo, kontrabas, godalni orkester

iz urada župana
koledar dogodkov
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj
dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih
v maju 2024 pošljite do 19. aprila na naslov:
koledar@kd-domzale.si.

Zbrala in uredila: Maša Rener
Fotografije: promocijsko gradivo

Koledar dogodkov

20.00 | DRŽAVLJANSKA VOJNA: VSAKA
VLADAVINA SE KONČA
Glej opis pod 19. april.

19.00 | FANT IN ČAPLJA
Glej opis pod 19. april.

18.00 | LJUBA GLORIJA
Glej opis pod 2. april.

Mestni kino Domžale
10.00 | MIRACULOUS: PIKAPOLONA IN
ČRNI MAČEK
Animirana akcijska pustolovščina / sinhronizirano, 8+ / zgodba običajne najstnice Marjetke, katere življenje se popolnoma spremeni z odkritjem
čudežnega dragulja.

30. april, torek

20.00 | RADIKAL
Glej opis pod 5. april.

19.00 | NEZAŽELENI
Glej opis pod 16. april.

18.00 | ZBUDI ME
Glej opis pod 10. april.

Mestni kino Domžale
10.00 | KUNG FU PANDA 4
Glej opis pod 1. april.

29. april, ponedeljek

20.00 | KRI MOJE LJUBEZNI
Glej opis pod 13. april.

19.00 | SVETLEJŠA PRIHODNOST
Za ZAMUDNIKE
Drama / Nanni Moretti kakor v svojih najpomembnejših filmih tudi tokrat igra različico sebe kot režiserja, ki se trudi posneti svoj najnovejši film.

17.45 | DRŽAVLJANSKA VOJNA: VSAKA
VLADAVINA SE KONČA
Glej opis pod 19. april.

Mestni kino Domžale
17.00 | ROBOTOVE SANJE
Glej opis pod 26. april.

28. april, nedelja

21.00 | BREZGREŠNA
Glej opis pod 26. april.

20.30 | BACK TO BLACK
Biografska drama / film opisuje življenje in glasbo
Amy Winehouse skozi potovanje od adolescence
do odraslosti in ustvarjanje enega najbolj legendarnih albumov našega časa.

19.00 | DRŽAVLJANSKA VOJNA: VSAKA
VLADAVINA SE KONČA
Glej opis pod 19. april.

18.00 | FANT IN ČAPLJA
Glej opis pod 19. april.

Mestni kino Domžale
17.00 | DUNJA IN PRINCESA IZ ALEPA
Glej opis pod 12. april.
slamnik@kd- dom zale. si

20.15 | POŠAST
Glej opis pod 2. april.

19.00 | NESKONČNI SPOMIN
Projekcija čilskega dokumentarnega filma /
Alzheimer Caffe / pogovor s Štefanijo Zlobec, predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija.

Mestni kino Domžale
18.00 | KRALJEVSKI ARTUR
Glej opis pod 1. april.

18.00–18.45 | PRAVLJIČNA JOGA ZA
OTROKE
Pravljična joga / v okviru festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri / za otroke od 5. leta dalje /
obvezna je spletna prijava.

Knjižnica Domžale
17.00–17.50 | PRAVLJIČNA URICA
Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / obvezna je spletna prijava / vsak četrtek, ves april.

4. april, četrtek

20.00 | DUHOVNICA
PREMIERA
Dokumentarni film / film spremlja svobodomiselno
evangeličansko duhovnico Jano, ki se sooča z življenjsko dilemo, ali naj zapusti duhovniški poklic.

Mestni kino Domžale
19.00 | INGEBORG BACHMANN:
POTOVANJE V PUŠČAVO
Biografska drama / film o burnem razmerju med
Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom
Maxom Frischem.

Klub Blunout
20.30 | DOMEN VALIČ: ŽIGOLO S. P.
Monokomedija / zabavna zgodba o zapeljevanju /
hudomušni, samovšečni in na trenutke malenkost
arogantni žigolo nam na humoren način pove, kaj
vse se pri ženski sme, kaj gre in kaj nikakor ne.

KD Radomlje
18.00 | BRALNI VEČER O STAROVERSTVU
Staroverstvo je bila avtohtona tradicija naših prednikov / brali bomo iz knjige Pavla Medveščka Iz
nevidne strani neba.

Knjižnica Domžale
17.00 | PIKA IN PRIJATELJI
Pikina čajanka / delavnica / za otroke od 5. leta dalje / obvezna je spletna prijava / v okviru festivala
kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.

3. april, sreda

20.00 | DAAAALI!
Komična drama / igriva in nepredvidljiva 'ne-biografija', ki pokaže, da je bila Dalíjeva največja
umetnina njegova osebnost.

Drama / zgodba o zadnjem skupnem poletju
šestletne Cléo in njene omiljene varuške Glorie.

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 21

22 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

aktualno

slamnik@kd- dom zale. si

MEDVRSTNIŠKO NASILJE –
NEVARNOST DANAŠNJEGA ČASA
Šola in vrstniki so lahko poleg okolja, ki je spodbudno, vključujoče, navdušujoče, tudi okolje, v katerem je posameznik
izpostavljen izrazito negativnim dejanjem ali celo več let trajajočemu nasilju.
Na Osnovni šoli Dob ravnatelji- nih omrežjih. Vse bolj pa opažajo
ca Bojana Rutar pravi, da zazna- tudi porast homofobnih izjav in nevajo težave s prešolanjem, ker so na strpnosti. »V lanskem in letošnjem
vseh šolah podobne težave, vzgojni šolskem letu smo v svetovalni služzavodi pa so polni. Na šoli redno ob- bi obravnavali različne vrste medvrveščajo CSD, v hujših primerih po- stniškega nasilja, med drugim splekličejo policijo, za katero pravi, da tnega medvrstniškega nasilja, prije zelo odzivna.
mere odnosnega in verbalnega naNa OŠ Domžale za varnost učen- silja, kjer so vključena večinoma
cev skrbijo vsi zaposleni v šoli, v dekleta in en primer fizičnega naprimeru zaznave kakršnekoli vrste silja.« Tudi v Dragomlju se ravnanasilja pa ravnajo po postopkih, ki jo skladno s protokolom, kadar so
onavljajoče se nasilje nad so opredeljeni v Vzgojnem načrtu manj uspešni, sploh pri preprečevaotrokom ali mladostni- OŠ Domžale, prav tako pa se drži- nju spletnega nasilja pa starše pokom lahko nastopa v raz- jo Protokola o zaznavi in obravna- gosto napotijo do zunanjih instituličnih oblikah in intenziv- vi medvrstniškega nasilja, ki je do- cij, kot je policija, ali svetujejo uponosti, izvajajo ga njegovi vrstniki ločen s strani pristojnega ministr- rabo starševskega nadzora pri spreoziroma drugi mladostniki, največ- stva. Kot pravi ravnateljica, je v le- mljanju vsebin, do katerih otroci
krat se dogaja v šoli ali v povezavi z tošnjem šolskem letu njihova pred- dostopajo prek mobilnih naprav.
njo (npr. odnosi med vrstniki so pri- nostna naloga vsem učencem omoKot pravi Tina Verbančič, šolmarno vzpostavljeni v šolskem oko- gočiti varno in spodbudno učno ska svetovalna delavka na OŠ Prelju), traja daljše časovno obdobje in okolje. To počnejo tudi z različnimi serje pri Radomljah, je medvrstnipovzroča strah, neprijetne občutke dejavnostmi na šoli, kot so delavni- ško nasilje v šoli od nekdaj prisotno.
in trpljenje, so v raziskovalnem po- ce na temo dobrih odnosov, dobrim Četudi učenci sami (skozi anketo, ki
ročilu na temo vrstniškega nadlego- klicem, medvrstniškega nasilja, ne- so jo opravili) ne zaznavajo poravanja in trpinčenja mladostnikov želenega vedenja in podobnih vse- sta, pa tega vse bolj zaznavajo učiopredelili avtorji Aleš Bučar Ru- bin, skozi katere se trudijo opolno- telji in starši. »Več ko imamo odračman, Tinkara Pavšič Mrevlje in močiti učence, učitelje in starše, se sli znanja, izkušenj, izobraževanja
Ajda Šulc.
odkrito pogovarjati o aktualnih te- v tej smeri, večja je naša ozaveščemah in stremeti k izboljšanemu po- nost in zavzemanje za ničelno toleKako se z medvrstniškim
čutju. Aktivnosti pa potekajo tako ranco do kakršnekoli oblike nasilja.
nasiljem srečujejo domžalske skozi redni pouk kot v obliki jutra- V ta namen smo v lanskem šolskem
osnovne šole?
njega varstva, podaljšanega bivanja letu sprejeli prilogo k Pravilom šolKot že omenjeno, se šole vse bolj ter v okviru različnih projektov.
skega reda, in sicer Vzgojne postopUrška Kovač Grad, ravnatelji- ke in ukrepe ob kršitvah pravil šolsoočajo z medvrstniškim nasiljem,
zato imajo v ta namen vzpostavljen ca OŠ Dragomelj, opozarja, da za- skega reda, ki ga vodstvo šole, sveprotokol, kako ukrepati in koga vse znavajo predvsem odnosno med- tovalna služba in učitelji dosledno
vključevati pri razreševanju nasta- vrstniško nasilje, ki je pogosto bolj upoštevamo.« Ob tem pa poudarja
prikrito in se rado širi po družbe- pomen zavedanja, da je vloga šole
lih situacij.
Mateja A. Kegel
Foto: Freepik

P

nuditi pomoč za spremembo vedenja učencev z vedenjskimi težavami,
in ne smemo nikoli obupati, temveč
v okviru Individualnega vzgojnega
načrta iskati način za pomoč učencu, pogosto tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi institucijami.
Ob najtežjih kršitvah pa o tem obvestijo tudi policijo in CSD, s katerimi zelo dobro sodelujejo.
Na OŠ Rodica si prizadevajo za
vzpostavitev varnega in spodbudnega učnega okolja in ničelno toleranco do nasilja. »Ko govorimo o
odraščajočih otrocih, je pomembno,
da pedagogi in starši prepoznavamo
vse oblike nasilja ter ukrepamo,«
opozarja ravnateljica Milena Vidovič. Kot pravi, v večini primerov tovrstno nasilje prepoznajo in ukrepajo, če ne gre s pedagoškimi ukrepi, in kadar je narava dogajanja presegla šolska pooblastila, obveščajo
policijo in pristojni CSD. »Ker gre za
mladoletne otroke, se vsaka od institucij v posredovanju dotakne družine, kjer je nemalokrat tudi razlog
neustreznega vedenja otrok. Včasih
gre za otroke, ki vzorec nasilja prenašajo od doma, včasih pa tudi za
skrajno prezaščitene otroke, ki ne
razvijejo odgovornosti za posledice
svojih ravnanj in se včasih srečujemo tudi s starši, ki v šoli brez zadržkov izkazujejo verbalno nasilje nad
učiteljem,« še poudari ravnateljica.
Z medvrstniškim nasiljem se srečujejo tudi na OŠ Roje, šoli za otroke s posebnimi potrebami. Kot pra-

vi ravnateljica Andreja Škrlj, imajo
pri obravnavi nasilja organizirano
sistemsko preventivno mrežo, kar
pomeni stalna dežurstva med odmori, nadzor in spremljanje učencev ter ničelno toleranco do kakršnegakoli neprimernega vedenja. V
zadnjem obdobju so izvedli številne raznolike delavnice in dejavnosti z namenom preprečevanja nasilnih situacijah. »Vsa področja preventivnih dejavnosti pa naslavljamo tudi pri pouku – ure socialnega učenja, v skupinskih pogovorih,
znotraj šolske skupnosti ter na individualnih svetovalnih urah.« Sicer
pa, kot pravi ravnateljica, do vsakega neprimernega vedenja pristopajo
sistematično – iščejo vzroke, otrok
mora na neki način situacijo popraviti – restitucija, razumeti mora širši socialni kontekst in prevzeti posledice svojih ravnanj.
Na OŠ Venclja Perka se v zaznanih primerih nasilja prav tako odzivajo skladno s protokolom. Kot pravi Bojana Vodnjov iz šolske svetovalne službe, imajo v šoli t. i. time
out sobo, prostor, kamor so od pouka občasno umaknjeni zelo moteči učenci, da je ostalim učencem zagotovljena pravica do varnosti oziroma mirnega pouka. Vzpostavljene
imajo različne vzgojne ukrepe, zelo
dosledno pa vodijo tudi število in
obseg le-teh. »V preteklem šolskem
letu se je močno povečalo število
vzgojnih ukrepov, izstopajo predvsem vzgojni opomini, povečano je
tudi število vzgojnih ukrepov ravnatelja. V letošnjem šolskem letu smo
prešolali dva učenca s tremi vzgojnimi opomini,« opozarjajo na OŠ
Venclja Perka, kjer dodajajo, da zaznavajo trend naraščanja nasilja. V
primeru zaznave nasilja se takoj poslužujejo naslednjih postopkov: takojšnja prekinitev nasilja in zaščita žrtve, zapis, nadaljnjo ukrepanje
v sodelovanju s strokovnimi delavci, seznanitev ravnateljice, formalno obveščanje ustreznih institucij,
kadar je to potrebno, obveščanje in
razgovor s starši in timsko načrtovanje dela.
Tudi Občina Domžale ob vseh teh
dogodkih ne ostaja ob strani, saj je v
proračunu za leti 2024 in 2025 zagotovila sredstva za določen nadstandard, kot pravijo. »Z vidika sofinanciranja javnih del v javnih zavodih,
kjer se šole odločajo bodisi za informatorja ali učno pomoč, kot tudi
zagotavljanje določenih sredstev
za nadstandardne programe in projekte osnovnih šol (tudi preventivne
programe in projekte). Seveda pa bi
za potreben kader za varno izvajanje programa osnovne šole in s tem
povezane stroške dela moral poskrbeti državni proračun,« še opozarjajo na Občini Domžale. Da je treba še globlje poseči v problematiko,
se je strinjal tudi podžupan Občine
Domžale Matej Primožič. Kot pravi,
so se na domžalski občini že lani začeli konkretno o tem pogovarjati s
šolami, Centrom za socialno delo in
Policijsko postajo Domžale, zato se
bo v kratkem sestal tudi Svet za varnost Občine Domžale, ki bo obravnaval problematiko medvrstniškega nasilja.

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 23

aktualno

slamnik@kd- dom zale. si

Nad medvrstniško nasilje
s sodelovanjem različnih
institucij
Na to temo sta v marcu v Domžalah
potekala kar dva posveta, prvi je bil
na pobudo poslanke Monike Pekošak, ki je v goste med drugim povabila glavnega inšpektorja RS za
šolstvo dr. Simona Slokana in druge strokovnjake. Ob tem je povedala, da se medvrstniškemu nasilju, ki
je močno v porastu, lahko zoperstavimo s sodelovanjem različnih institucij tudi v lokalnem okolju, pri
čemer je pomembno, da je lokalna oblast temu naklonjena in predvsem ima jasno zastavljeno ničelno
toleranco do nasilja. Posvet je bil v
prvi vrsti namenjen predstavnikom
občine in ravnateljev oziroma strokovnim delavcem ter povezovanju
med njimi. Drugi posvet pa so organizirali v Rotary klubu Domžale,
kjer so gostili mednarodno priznanega strokovnjaka dr. Aleša Bučarja
Ručmana, tudi avtorja zgoraj omenjene raziskave na temo medvrstniškega nasilja. Zavedanje odraslih,
tudi pristojnih institucij, ne samo
šol in staršev, je jasno, kako postopati, pa si lahko preberete v nadaljevanju.
Kot pravi glavni inšpektor Republike Slovenije za šolstvo dr. Simon
Slokan, šole vseh problemov, ki so
v družbi na temo nasilja, ne morejo
rešiti same in percepcija pričakovanja, da je šola edina od­go­vorna tudi
za medvrstniško nasilje, je napačna. Po njegovih besedah je posledica vsega dogajanja v družbi visoka
stopnja samomorilnega razmišljanja. Med učenci 9. razreda jih je bilo
leta 2020 takšnih kar 12,4 %, med dijaki 4. letnika pa že 14 %. Če več kot
10 % otrok razmišlja o najhujši obliki posledic nekega odražanja družba, to pomeni, da imamo resne probleme, pravi strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju.
»Razmišljanje staršev, da bo šola
vse rešila na eni strani in na drugi
strani, razmišljanje šole, da so otroci od staršev in naj sami poskrbijo zanje, je napačno. Otroci so del
družbe, od koder dobijo največ informacij, kar pomeni, da smo vsi
skupaj odgovorni za to. Otroci danes dobijo bistveno več sprejemljivih in nesprejemljivih informacij iz
družbe. Naša vloga pa je, da v vsakem trenutku razumemo, kaj moramo dodati, da dobijo prave občutke vrednosti,« opozarja glavni inšpektor.

Dr. Simon Slokan: Ključen
poudarek je na izobraževanju
namesto na vzgoji
Glavni inšpektor je med drugim izpostavil tudi to, da je današnji normativni okvir neustrezen, saj je cilj
vzgoja in izobraževanje, pri čemer
dodaja, da je ključni poudarek na
izobraževanju, čisto premalo na
vzgoji. Ob tem navaja primer Irske,
kjer je cilj samo vzgoja, in ko se
zgodi nasilje znotraj šolskega okoliša, v Sloveniji skličemo sestanek
čez nekaj dni, vse se počasi premika, tam pa vse skupaj izpustijo iz
rok in se takoj začnejo pogovarjati
o vzgoji, šele nato je na vrsti pouk.
»Vse preveč zlorabljamo pojem, da
je največja dobrobit okolja podati vse znanje iz učnega načrta. Prava percepcija, za katero pa se moramo dogovoriti, je vzgoja. To pa terja tudi spremembo veljavne zakonodaje na področju šolstva in vzgoje na način, da bo primarna vloga šolskega okolja zagovarjati varno okolje za vse, ne samo za otroke, ampak tudi za zaposlene in druge deležnike, ki prihajajo v to okolje. Vloga zavodov vzgoje in izobraževanja je zagotavljanje varnega in

spodbudnega šolskega okolja, ves
čas vzgojno delovanje in tudi vzgojno ukrepanje v primeru kršitve šolskih pravil.«
Oblike nasilja po posameznih
starostnih skupinah in vzgojno izobraževalnih ustanovah so različne.
V vrtcih je to fizično nasilje s strani
strokovnih delavcev in nasilje med
sodelavci. V osnovnih, srednjih in
višjih šolah gre za psihično, fizično
in spolno nasilje v vseh možnih relacijah, med učenci in dijaki – medvrstniško nasilje, strokovnimi delavci, zaznane so tudi oblike nasilja
v družini. Sicer ko gledamo statistike, ni bistvenega povečanja števila
nasilnih dogodkov, a gre za več dogodkov, ki so bistveno bolj nasilni,
poudarja inšpektor. Žal v Sloveniji v
tem trenutku tudi nimamo temeljne
raziskave, ki bi ugotavljala, koliko
nasilja dejansko imamo, se pa pri­
pravlja in v prihodnjem letu bodo že
znani prvi rezultati.
Ob tem inšpektor opozarja še na
en dejavnik – da otroci niso varni
niti popoldan, ko so doma. »Dobivajo grozeča sporočila, nasilje se ne
konča niti med počitnicami, torej v
času, ko so bili nekoč otroci varni.
Tudi, ko se učijo v svojih sobah in
mislimo, da so na varnem, ni temu
čisto tako. Dejstvo je, da so otroci vedno nekaj korakov pred nami, sploh
ko govorimo o tehnologiji in sodobnih okoljih, spletu, kjer se to nasilje
nadaljuje. Ne konča se v šoli.« Dodaja pa tudi, da ni dovolj, da otroku samo odvzamemo orožje (recimo
nož) in mu damo vzgojni ukrep, pač
pa ga je treba tudi naučiti, zakaj dejanje ni sprejemljivo. »To je naša vloga, ne samo vloga šole. Šola vsega
ne more rešiti sama.«

Skoraj vsaka šola ima učenca,
ki je vodja nadlegovanja
Kot pravi dr. Slokan ima danes praktično vsaka šola učenca, ki je vodja nadlegovanja drugih učencev in
na katerega se ‘prilepijo’ še drugi in
postanejo skupina. »Šola tukaj ne
more ostati sama, zato šole spodbujamo, da bistveno hitreje začnejo
izmenjavati podatke s policijo, Centrom za socialno delo, tudi Zdravstvenim domom in drugimi institucijami. A ne smemo se ustaviti samo
pri izmenjavi podatkov, gre za to, da
če oddamo prijavo za 10-letnika, ni
nujno, da se nasilje konča pri njem,
lahko je to globlje, tudi pri otroku
doma. Šola pa je dolžna ukrepati
že ob sumu nasilja,« poudarja pristojnosti šole in učiteljev šolski inšpektor.
V okviru policije na terenu deluje
ekipa, katere naloga je pomagati in
ozaveščati šole o možnostih ukrepanja v primeru nasilja. Članica ekipe
je tudi kriminalistka Policijske postaje Ljubljana Mirela Čorić, ki sodeluje z mladoletniško kriminaliteto, dela na SOS telefonu, nudi informacije in pomoč žrtvam nasilja in izvaja delavnice na to temo. V
okviru svojega dela z ekipo pripravljajo delavnico za učitelje, strokovne delavce in pomočnike in je brezplačna. »Sodelovanje med policijo in šolo je zelo pomembno, kljub
temu pa imajo učitelji pogosto težavo stopiti v stik z nami. Problem je,
da ne vedo, kdaj prijaviti in kdaj ne
prijaviti, dejstvo pa je, da je preveč
tolerance. Mi učitelje učimo, da delajo z ničelno toleranco do nasilja,
saj če učenci, dijaki dobijo napačno
sporočilo, bodo to izkoriščali v svoj
prid,« opozarja kriminalistka, ki dodaja, da se nasilje ne konča v šoli,
ampak se nadaljuje tudi po koncu
pouka. »Medvrstniško nasilje je ciljno usmerjeno, ponavljajoče se fizično, psihično, spolno, materialno in
spletno nasilje ene osebe ali sku-

pine nad vrstnikom ali skupino vrstnikov. To se dogaja tako v šoli kot
izven nje, v živo in na spletu. Najbolj nevarni prostori so stranišča,
jedilnice, šolsko igrišče, hodniki,
garderobe. Najpogosteje pa so med
žrtvami otroci, ki so na določen način drugačni, ali zaradi izgleda, postave, šolskega neuspeha, imena,
narodnosti.« Težavo vidi v tem, da
se šole pogosto ne želijo izpostavljati in zato policija dobiva anonimne prijave učiteljev. »Tovrstne prijave ne morejo biti anonimne, saj
ste učitelji po zakonu dolžni podati
prijavo, čeprav večina učiteljev tega
protokola ne pozna,« opozarja kriminalistka. Žal tudi ona zaznava, da
je v primerih prijave medvrstniškega nasilja največ nasilnih otrok tudi
samih žrtev nasilja v družini, zato
je pomembno, da nekaj naredimo in
otroka zaščitimo.

Kaj se zgodi, ko se otrok
preseli na splet?
O preselitvi nasilja iz ulic in šolskih hodnikov na splet je spregovoril Matija Breznik iz sektorja kriminalistične policije, ki je več kot 20
let deloval na ulici. »Ko se otrok priklopi na računalnik in doživi prvo

spletno nasilje, vzpostavi stik s predatorjem, je dokazano, da 10 dni po
tem, ko z njim izmenja fotografije,
nanj čaka 2500 novih ljudi, ki si prav
tako želijo vzpostaviti stik z otrokom. Sploh se ne zavedamo, kakšna
kuga današnjega časa je to, ko fotografijo enkrat objavimo na spletu in
ta za vedno ostane tam. Ne moremo
je več izbrisati.«
Še eno področje, kjer je pogosto
dvom, ali prijaviti ali ne, pa je verbalno in psihično nasilje. Kot pravi
načelnik Policijske postaje Domžale Igor Kovač, protokol sicer res govori, da tovrstnega nasilja ni treba
prijaviti, a to ne pomeni, da se s tem
ne ukvarjajo, o tem se je treba pogovarjati. PP Domžale je sicer vključena v različna področja v povezavi
s šolami, od predavanj na področju
kolesarstva, pirotehnike, varnosti v
prometu, tudi medvrstniškega nasilja in drog. »En del našega sodelovanja je proaktiven, drugi del pa je
represiven, ki predstavlja našo navzočnost, ko pri otrocih najdete drogo, boksarje in podobno, ko prijavite kazniva dejanja, ko imajo otroci pri sebi predmete, za katere menite, da je potrebna prijava na policijo. Še en del predstavljajo obho-

di v okolici šol, kar se tiče preventive, saj se hitreje vzpostavi red in mir,
če smo tam prisotni,« dodaja načelnik Igor Kovač.
O porastu nasilja med otroki in
mladostniki opozarjajo tudi na Centru za socialno delo – Osrednja Slovenija – enota Domžale, kjer pravijo, da so bili o tem obveščeni predvsem s strani območnih šol. »V določenih primerih izstopa že precej
visoka stopnja nasilja, kot je uporaba orodij, vedno več je spolnega nagovarjanja in tudi vse bolj konkretizirane grožnje, ki jih spremlja še
večplastna kompleksnost,« ob tem
poudarijo, da so v okviru svojih kapacitet nemočni, zato je še posebej
pomembna krepitev vseh deležnikov v medsebojnem sodelovanju.
Kot pravi direktorica Andreja Rihtar, so pred dvema letoma ustanovili mobilno službo, kjer se intenzivno posvečajo sodelovanju s šolami,
vrtci in zdravstvom, saj ugotavljajo,
da so naloge in vloga CSD pogosto
nepoznane, zato na nekaterih šolah
že izvajajo delavnice na to temo. Seveda pa na CSD poudarijo tudi, da
je izjemno pomembno sodelovanje
s starši in vsemi drugimi institucijami. ❒

24 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

iz naših vrtcev in šol

slamnik@kd- dom zale. si

Ustvarjalna sreda v CZM

V CENTRU ZA MLADE
APRILA DOGAJA

V Centru za mlade Domžale so srede že vrsto let rezervirane za ustvarjanje.
czm V popoldanskem času potekajo
ustvarjalne delavnice, ki jih obiskujejo tri različne starostne skupine.
Ustvarjalni dan začne skupina, na-

14 do 35 let in skupina oseb s posebnimi potrebami. Mateja opiše delavnice kot neformalna likovna srečanja, kjer se ob risanju, pogovorih in

stujejo še na razstavi v Knjižnici Domžale. Vsako leto sodelujejo tudi na likovnem in literarnem natečaju, ki ga
razpisuje Center za mlade Domžale.
Mateja pravi, da je udeležencem
všeč, da ne potrebujejo predhodnega znanja, le veselje do risanja in
ustvarjanja ter preizkušanja različnih tehnik. To potrjujejo tudi mladi,
saj so na vprašanje, kako bi delavnice opisali drugim, odgovarjali: »Ne
rabiš biti profesionalec za ustvarjanje.«, »Je sproščeno, ni zahtevno in
je primerno za vse.« in »Pridi, ker je
zelo lepo in zelo dobra družba.«
Več informacij o ustvarjalnih delavnicah in likovno literarnem natečaju najdete na spletni strani Centra
za mlade Domžale.
Center za mlade Domžale

menjena otrokom, starim 8 do 13 let, glasbi vzpostavlja prijateljsko vzdušsledi mavrična skupina, ki jo obisku- je. Vsak lahko razvija svoj ustvarjalni
jejo osebe s posebnimi potrebami, potencial, saj je izbor tem individuadan pa zaključi skupina za mlade, ki len, uporabljajo se različni materiali
in likovne tehnike. V zadnjem času
ji je namenjen tokratni prispevek.
Nekateri delavnice obiskujejo že sta še posebej popularni mixed meosmo leto zapored, zanimalo pa nas dia in pouring tehnika.
Vsako leto je del ustvarjalnih de- Otroci že zelo zgodaj
je, kaj je tisto, kar jih navdihuje in
kaj jih že toliko let privablja v CZM. lavnic tudi tridnevna likovna ekskur- spoznajo nekatere poklice.
Odgovorili so: »Slikanje, družba in zija. Mladi kot najzanimivejše in najvse, kar se zraven dobi.« Izpostavili bolj zabavne trenutke delavnic omepa so tudi izzive in spoznavanje raz- njajo ravno utrinke z ekskurzij, na ka- vrtec dominik savio Vedo, kaj
ličnih ustvarjalnih tehnik. Ustvarjal- terih se skupina še bolj poveže in ves dela policist, gasilec, zdravnik učine delavnice niso namenjene samo dan nameni ustvarjanju ter pripravi telj … Poklice spoznavajo prek starrisanju, velik poudarek je tudi na na zaključno razstavo. Hkrati mladi šev in drugih ljudi iz svoje okolice,
druženju in dobremu počutju sku- razmišljajo o tem, kaj jim ustvarjanje pa tudi v vrtcu, ko nam starši otrok
pine. »Rada rišem, Mateja je zelo v lahko ponudi v nadaljevanju življenja in drugi gostje predstavijo svoje delo.
V vrtcu si prizadevamo, da bi poredu, dober vibe je tukaj, ta plac ki – nekateri se odločijo za študij s pod­
ga imamo, je super, sproščujoče je,« ročja likovnega ustvarjanja. Dela, ki leg poznanih poklicev otroke seznaje povedala ena od udeleženk.
skozi leto nastajajo na delavnicah in nili tudi z rokodelskimi poklici, saj
Mateja Absec je mentorica ustvar- ekskurziji, razstavijo na tradicionalni le-ti s svojim delom ohranjajo izrojalnih skupin že od leta 2000, v leto- letni razstavi, ki zaznamuje tudi za- čilo slovenskega naroda in kulture.
V marcu smo imeli priložnost gošnjem letu pod njenim mentorstvom ključek ustvarjalnega šolskega leta.
ustvarja skupina mladih v starosti od Tekom leta mladi s svojimi izdelki go- stiti konservatorko in restavratorko,
mojstrico goslarstva, Domžalčanko
Andrejo Jamšek. Predstavila nam je
poklic goslarja, ki izdeluje in popravlja violine ter druga godala. Z zanimanjem smo prisluhnili, kako na-

Kako zvenijo
gosli

Folklorno društvo Groblje
v vrtcu Palček

KNJIŽNI KLUB | 17. 4. OB 18.00
Knjižni molji, čaka nas tretje srečanje knjižnega kluba za mlade! Srečanja potekajo
pod vodstvom izkušene moderatorke mag. Katarine Peterc, s katero boste odkrivali
različne perspektive prebranih knjig. Beremo knjigo V imenu otroka avtorja Iana
McEwana. Srečanje bo 13. 3. 2024. Knjižni klub je namenjen mladim med 18. in
30. letom starosti.

MEDGENERACIJSKA DELAVNICA: POMLADNI VITRAŽ
11. 4. 2024 OB 17.00

Na delavnici boste ustvarili čudovito spomladansko dekoracijo z metuljem. Izbirali
boste lahko med lovilcem sonca v obliki metulja, ki ga lahko obesite na okno, ali
metuljem na paličici, ki ga lahko zapičite rastline. Delavnico bo vodila Nataša
Podobnik, Mama Lama. Cena: 10 €, mladi do 29 let 5 € (otroci v spremstvu staršev
brezplačno)

VADBA ZA MLADE
JOGA

Joga bo potekala ob torkih 17.30-18.30. Prvo srečanje v aprilu
bo 2. 4. 2024. Vodi Sara Smrkolj, vaditeljica hatha joge.

Pilates poteka v dveh skupinah, ob ponedeljkih 16.25-17.25 in
17.30-18.30. Prvo srečanje v marcu bo 8. 4. 2024.
Vodi Maša Saksida, učiteljici pilatesa.

PILATES

Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom.
Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Število mest je omejeno.

PREDAVANJE ZA STARŠE
VEJPI IN ENERGIJSKE PIJACE V ROKAH OTROK IN
MLADOSTNIKOV | 4. 4. 2024 OB 18.00
Vabljeni na kratko in zanimivo predavanje o novih tveganjih povzanih z
uporabo elektronskih cigaret in energijskih pijač, ki so jim izpostavljeni
predvsem mladi. Dotaknili se bomo vpliva na zdravje, dolgoročnih posledicah
in kako preprečiti zasvojenosti. Predavateljici: mag. vzg. in men. v zdr. Marijana
Hostnik in dipl. m. s. Neža Pirnat, Center za krepitev zdravja, ZD Domžale
LOREM IPSUM

DELAVNICA ZA STARŠE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI | 9. 4. 2024 OB 18.00
Delavnica poteka v okviru Šole za starše, s predavatelji Študijsko-raziskovalnega centra za družino. Delavnica je usmerjena v iskanje stika s samim seboj in
kako lahko starš ob skrbi za otroka poskrbi zase, predvsem za svoj notranji
čustveni svet. Izvajalka: mag. Ana Trček, terapevtka stažistka, ŠRCD, enota
Domžale.

V vrtcu Palček se je nedavno odvila prav posebna
prireditev, ki je otroke popeljala na čarobno potovanje
skozi pestro in bogato slovensko ljudsko izročilo.
vrtec palček Folklorna skupina
Groblje je v številčni zasedbi obiskala naš vrtec ter otrokom predstavila
raznolikost narodnih noš, plesov, pesmi in ljudskih instrumentov, ki zaznamujejo našo kulturno dediščino.
Predstavili so gorenjsko narodno
nošo, iz katere izhaja slovenska narodna noša. Spoznali smo tudi koroško, dolenjsko in prekmursko narod­
no nošo. Vsaka noša je pripovedovala svojo zgodbo in otroke popeljala v
čase naših prednikov.
Prisluhnili smo ljudski pesmi, zapeti v značilnem triglasju, in prepevali pesem Sijaj, sijaj sončece.
Ob živi glasbi so folkloristi zaplesa­
li plese iz različnih slovenskih pokrajin, gledalci pa smo njihove korake
spremljali z navdušenim ploskanjem.

FRANCOŠCINA| CETRTKI 16.30-18.00
Prijave zbiramo za začetni tečaj. Prvo srečanje bo 4. 4. 2024.
Vodi: Tanja Manigoda Stanojević, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti
Tečaj je namenjen mladim med 15. in 29. letom. Cena 45 € za 15 srečanj (30
šolskih ur). Več informacij o jezikovnih tečajih najdeš na spletni strani CZM.

Posebno pozornost je pritegnila
tudi predstavitev starih ljudskih instrumentov, kot so lončeni bas, kastanjete, piščal, žabica, fiček in raglja.
Zaključek prireditve je bil skupinski ples ob pesmi Abraham ima sedem sinov. Otroci in vzgojiteljice smo
se veselo pridružili članom folklorne
skupine in zaplesali z njimi.
Obisk folklorne skupine je bil ne- stanejo gosli – kar je staro ime za
pozaben in poučen dogodek, dragoce- violino. Izvedeli smo, da se nekatena priložnost za odkrivanje in spošto- ri deli violine imenujejo po živalih:
vanje naše bogate kulturne dediščine polžek, kobilica, žabica ter, da je lok
narejen iz konjskega repa – žime.
ter povezovanje različnih generacij.
Dejavnost je otroke in vzgojitelji- Vsaka violina pa ima tudi svojo dušo.
Gospa Andreja nam je pokazaci iz skupine metuljev tako navdušila,
da smo se odločili, da se v prihodnjih la posebno orodje, potrebno za obdneh nekaj ljudskih plesov, prireje- delavo lesa, in predstavila posamezne faze izdelovanja violine. Povenih za otroke, naučimo tudi v vrtcu.
dala je, da za izdelavo vsake violine
Vzgojiteljica Vera Kolenc
potrebuje kar tri vrste lesa: smrekov
in javorjev ter les ebenovine. Otroci
so imeli možnost pokukati v gosli in
nanje zabrenkati.
Za konec pa nam je na svojo violino zaigrala nekaj pesmi, ob katerih
smo veselo zapeli. Iz violine je z navidezno lahkoto izvabila tako čudovite zvoke, da je mnogo otrok navdušila za igranje.
Kdo ve, morda pa se z gospo Andrejo v prihodnosti spet srečajo kot
violinisti.
Ana Dolinšek

KAKO OTROKU POMAGATI SKOZI STISKO |
18. 4. 2024 OB 18.00
Na predavanju se bomo usmerili na to kaj stiska sploh je, kaj so stiske otrok,
kako prepoznati vedenjska sporočila, s katerimi otroci z nami komunicirajo, in
seveda kaj lahko kot starši naredimo, da otroku pomagamo in pri tem umirimo
poleg otroka tudi sebe. Predavanje bo vodila Lili Kodelja, zakonska in družinska
terapevtka, Študijsko-raziskovalni center za družino, enota Domžale

LIKOVNI IN LITERARNI NATECAJ:
PRIHODNOST, KI JO SANJAM
Center za mlade Domžale razpisuje likovni in literarni natečaj z naslovom
Prihodnost, ki jo sanjam. Pri ustvarjanju si lahko pomagate z vprašanjem: Kako
v prihodnosti vidim svoje prijateljstvo, življenje, družino, svet, kariero...? Dela
lahko oddate v različnih likovnih tehnikah in literarnih žanrih.
Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Rok za oddajo je 21. 4. 2024!

SVETOVALNICA
Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Bi se rad/a pogovorila? V CZM ti je
na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja
in je namenjena mladim do 30. leta. Rezervacija termina je obvezna.

CZM-JEVA MALA STROKOVNA KNJIŽNICA
CZM nudi možnost izposoje strokovne literature. Izbira knjig je raznolika in obsega
različna področja – starševstvo, vzgoja, izobraževanje, preventiva, mladinsko delo…

NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE
NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568.
VEC INFORMACIJ NAJDEŠ NA
SPLETNI STRANI CZM

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 25

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

izbr@no v knjižnici domžale

APRIL
KOLEDAR DOGODKOV
6. april

10.00 / Sobotna
otroška matineja

12.|15. april

20.00 / za IZVEN

lutkovna predstava / Hiša otrok in
umetnosti in lutke FRU-FRU / režija:
Irena Rajh / nastopata: Irena Rajh,
Matevž Gregorič / 40’ / primerno za:
4+ / Vsem znana Sneguljčica je na
odru zaživela v sodobni adaptaciji
tradicionalnega gledališča iz kovčka,
z elementi predmetnega in senčnega
gledališča.

Katherine May, britanska pisateljica, na podlagi lastnih izkušenj ugotavlja, čemu so namenjene take in drugačne zime v
naših življenjih in kako jih čim bolje preživeti. Da
življenje ni le poletje, je na krut način ugotovila,
ko je nenadoma zbolel njen mož, kmalu za njim
pa še ona sama. Čeprav sta oba uspešno okrevala,
ji je to obdobje pokazalo, da imajo vse zime nek
namen. To je čas, ko se umaknemo iz javnosti, ko
se življenje upočasni in obrne navznoter. Včasih
so te zime povezane z letnim časom, drugič pridejo nenadoma, ne glede na zunanje okoliščine.
A kakor v hladnem letnem času počiva narava,
tako si moramo čas za počitek, rast, razmislek, za
naše notranje svetove vzeti tudi ljudje. Če tega ne
naredimo sami, nas v to prisili telo. Ob svojih razmišljanjih avtorica vleče vzporednice z navadami
ljudstev in narodov, ki jim zima pomembno kroji
življenja, daje primere iz sveta živali, potrditve
išče v zgodovini ter navadah in običajih, od praznovanja solsticija do kopanja v mrzlem zimskem
morju. Iz vsake zime lahko potegnemo najboljše,
če jo le sprejmemo in se vprašamo, čemu je nastopila, ter prisluhnemo sami sebi.

komedija / SiTi teater / režija: Ajda Valcl
/ igrajo: Tadej Toš, Klemen Slakonja,
Lea Cok / Osamljeni in introvertirani
statistik od svojega najboljšega prijatelja za petdeseti rojstni dan prejme
nenavadno darilo – s pomočjo
ženitne posrednice mu namerava
poiskati idealno partnerko. A kaj, ko
so pričakovanja previsoka, idealno pa
ne obstaja.

NOSFERATU –
SIMFONIJA GROZE
z živo glasbeno
spremljavo
nemi film z glasbeno spremljavo /
Nosferatu, eine Symphonie des Grauens
/ režija: F. W. Murnau / 94’ / ORCHESTRA OF THE IMAGINARY - avtor glasbe:
Andrej Goričar / izvajalci: Orchestra of
the Imaginary – Andrej Goričar (klavir
in dirigent), Jan Gričar (saksofon), Jakob
Bobek (klarinet), Primož Zemljak (rog),
Ana Julija Mlejnik (violina), Nejc Mikolič
(viola), Milan Hudnik (violončelo), Janez
Avšič (kontrabas) / Klasika nemega
filma z novo glasbeno partituro
Andreja Goričarja in njegove zasedbe
Orchestra of the Imaginary.

22. april

20.00 / abonma
koncertni in IZVEN

ROMANTIKA PO
SEVERNJAŠKO
koncert klasične glasbe / program:
Grieg, Sibelius, Kraggerud / izvajalci:
Henning Kraggerud (violina), abonmajski orkester KDFBD / Romantika
kot umetniški tok ni poznala meja in
je tako hitro priplula tudi na Sever.
Grieg in Sibelius sta klasika romantike, Kraggerud pa je neke vrste
neoromantik in veliki poznavalec
tovrstne literature in navdih vsakemu
komornemu orkestru.

Maruša Krese,
Simona Hamer:

DA ME JE STRAH?

23.|24.|25. april
20.00 / abonma
gledališki in IZVEN

Prezimovanje
Umco, 2023

KAR ŽELIŠ,
TO DOBIŠ

20.00 / abonma glasbeno
scenski in IZVEN

Katherine May

SNEGULJČICA

Norman Foster:

8.|9. april

knjige za odrasle

Prešernovo gledališče Kranj / režija:
Anđelka Nikolić / igrajo: Miha Rodman,
Vesna Jevnikar, Borut Veselko, Tina
Resman / Kako govoriti o vojni, kako
prevpraševati junaštva in travme?
Maruša Krese skozi restavriranje
lastne družinske zgodbe pripoveduje
o uporu proti represiji in avtoriteti,
obenem pa zavrta v samo srčiko mita
o vojni kot naravnem stanju sveta.

KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE

Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si

Vinko Möderndorfer

Odštevanje: roman o času
in poti
Miš, 2023

Roman se prične z odštevanjem.
Ura je 03:02. Moški v srednjih
letih opisuje jutranjo rutino in je
v pričakovanju še enega dneva,
ki se bo odvrtel tako kot že tisoče drugih. Njegov
zakon je tako rekoč v razpadanju, z ženo se le še
prenašata, zaradi najstniške hčere. Hči ne išče
več njegove bližine in postaja samostojna. Služba
mu je dolgočasna rutina, veseli se le skrivnega
srečanja z ljubico. Izkaže se, da je ta dan drugačen. Odpustijo ga iz službe, nepričakovano ga
zapusti ljubica. Največji šok pa doživi doma, ko
mu žena sporoči, da se je dogovorila za srečanje z
njegovim očetom, ki ga nikoli ni spoznal in niti ni
vedel, ali je sploh še živ. Na pot se mora odpraviti
takoj, ker bo njegov oče že jutri spet odpotoval
v tujino. S hčerjo se odpravita na pot, za katero
se izkaže, da je to pot spoznanj, razkrivanja
skrivnosti, iskanja, soočenja s preteklostjo in
navsezadnje pot zbliževanja. Moški spozna očeta
in z njegovo pomočjo dobi nekatere odgovore na
vprašanja o njegovem otroštvu. Roman se konča
z odštevanjem. Ura je 03:02. Minil je natanko en
dan.
Reinhold Messner

Podobe smisla:
odrekanje kot
navdih za uspešno
življenje
Hiša knjig, 2023

Podobe smisla so Messnerjevi avtobiografski vpogledi v nekatere
zanj ključne življenjske trenutke, skozi katere skuša bralcu približati okoliščine, ki so ga oblikovale.
Od domače vasi do vrhov Himalaje in naprej nam
vrhunski alpinist razkriva poti samouresničevanja in iskanja. Dosežki, s katerimi se je zapisal v
zgodovino, po njegovem koreninijo v sposobnosti
odrekanja. Manj je več, je bilo njegovo načelo pri
načrtovanju in izvedbi alpinističnih in drugih podvigov. Avtor nevsiljivo ponudi svoj pristop k življenju, kot navdih za spremembe, h katerim moramo
pristopiti kot posamezniki in družba, če mislimo
resno z zaklinjanjem o zelenemu preboju in trajnostnem razvoju.

Izbral in uredil: Janez Dolinšek

Kari Hotakainen

Ulica okopov
KUD Sodobnost International,
2022

Matti je moški brez posebnih ciljev
in ambicij, pa vendar lepo skrbi za
svojo družino, vsak dan kuha in
pospravlja. Svet se mu poruši, ko
med prepirom v afektu udari svojo
ženo Heleno, zaradi česar ga zapusti in s seboj odpelje
tudi hčerko Sini. Takrat se zave, da je življenje postalo
brez smisla in da mora svojo družino dobiti nazaj. Spomni se, da si je Helena vedno želela živeti v hiši, čemur
prej ni nikoli posvečal pozornosti. Vso svojo energijo
torej usmeri v obsesivno iskanje primerne nepremičnine, zalezuje nepremičninske posrednike, prebivalce
hiš, služi dodaten denar in se vedno bolj zapleta v
bizarne podvige, od koder ni več poti nazaj … Roman
je leta 2002 prejel nagrado finlandia in nagrado Nordijskega sveta za književnost.
knjige za otroke in mladino

Barry Jonsberg

Drobna iskrica
Miš, 2023

Trinajstletna Caitlyn je otrok loče­
nih staršev. V Melbournu živi z ma­mo in njenim novim partnerjem,
vsak drugi vikend pa preživi pri
očetu. Pri mami živi v vsakdanjem,
predvidljivem svetu, medtem ko imata z očetom poseben, čaroben svet, poln dogodivščin, ki jih pripravi
posebej zanjo. Ko mamin partner dobi novo službo
v Londonu, se njen svet zamaje. Ostati pri očetu, ki
nima nikogar in ima povrhu še posledice prometne
nesreče, ali zapustiti očeta in najboljšo prijateljico
ter oditi z mamo? Kakšna bo odločitev sodišča? Oče
se sprva bori za Caitlyn, a nenadoma spremeni odločitev. Zakaj? Kako pomembne so tu njene želje?
Bo znala poslušati sebe? Odlična knjiga pred nami
odstre svet mladostnikov, njihovih razmišljanj, čustvovanj in hrepenenj. Slovenski mladi bralci lahko
posežejo po več prevedenih knjigah odličnega avstralskega pisatelja: Moje življenje kot abeceda, Pesem, ki jo lahko slišim le jaz in Ujemi me, če padem.
Ida Mlakar Črnič

Kako sta jo Bibi in Gusti
zagodla hudemu mrazku
Didakta, 2023

Z zimo se je v pujsjo hišico prikradel hud mrazek,
skril se je pod posteljo in ni hotel ven. Bibi je kurila
v peči, a hiška se kar ni hotela ogreti. Oblekla sta
topla oblačila, si nadela kapo in rokavice, a ju je še
kar zeblo. Mrazek pod posteljo pa je glasno drnjohal
in ni hotel ven. Pa je Gusti še zapel, Bibi pa zagodla
na lončeni bas. Poskusila sta še s prijaznimi besedami nagovarjati mrazka. Pa je le nekaj prilezlo izpod
postelje. Nekaj belega in puhastega. Pa je bil res
mrazek? Imenitna in zabavna pravljica vas vabi, da
posežete še po drugih zgodbicah znane pisateljice,
kjer nastopata zabavna pujsa Bibi in Gusti.
Oliver Jeffers

Kako ujameš zvezdo
Morfemplus, 2023

Še ena izvrstna slikanica odličnega
pisca in ilustratorja Oliverja Jeffersa, ki nam
tokrat predstavi simpatičnega fanta, ljubitelja zvezd, ki
vsako noč opazuje zvezde in si močno želi, da bi imel
svojo zvezdo. Z njo bi se lahko igral, hodil na sprehode,
se skrival. Tako se odloči, da bo poskusil ujeti zvezdo.
Naslednji dan vstane zelo zgodaj in na vse možne načine poskuša ujeti zvezdo. A kmalu ugotovi, da je to precej težje, kot si je predstavljal. Potem pa, ko že skoraj
obupa, se mu vendarle nasmehne nepričakovana sreča
… Čudovita zgodba o vztrajnosti, potrpežljivosti, upanju in sreči, ki se (lahko) skriva v preprostih stvareh.

26 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Dame harmonije

Fusion Hafla

Letni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z mladimi solistkami

V soboto, 3. februarja 2024, je na odru Kulturnega doma v
Medvodah kar 80 nastopajočih v predstavi Fusion Hafla
navdušilo zdaj že tradicionalno razprodano februarsko
predstavo Kulturno-umetniškega društva TARAB.

Bil sem na njihovem (drugem) koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika
Domžale (17. mar. 2024) potem, ko so
dan pred tem odigrali njegovo prvo
edicijo v Kamniku. Tokrat so s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik
in dirigentom ter umetniškim vodjem
Zoranom Bičaninom (koncertna mojstrica Mojca Batič) nastopile kar tri solistke: flavtistka Ajda Kričaj, violončelistka Nuša Planinc in tolkalistka na
marimbi Tanea Lipovšek. Zato tudi
tak podnaslov tega orkestrovega letnega koncerta, Dame harmonije. Kajti na kamniškem in domžalskem koncertnem odru so od vsega petih točk
sporeda prispevale prav slednje tri.
Orkester sam pa je začel in končal koncert povsem sam. Uvodoma
je bila to uvertura k operi komaj kaj
znane Rumene princese Francoza Camilla Saint-Saënsa. Že tale začetek je
pomenil pravi blesk orkestrove soigre: dokaj konsolidirana godala, poleg tega pa še pihala, trobila in tolkala. Očitno zna dirigent in umetniški vodja ansambla Z. Bičanin izbrati tako težavnostno stopnjo kot umetniško kvaliteto predstavljenih del;
vsaj v tem času, ko ga takole kar dokaj redno spremljam na njihovih nastopih. Tudi zaradi tega in kar nekam
poudarjene kvalitete godal in njihove
siceršnje vloge v (simfoničnem) orkestru, se je potem in na podlagi možnosti vseh treh (mladih) solistk v nadaljevanju odločil, da so bili v kar dveh
naslednjih in zaporednih točkah-solističnih koncertih kot spremljevalci udeležena le godala. V prvem
Concertinu za flavto in godala Pour
le temps passe našega Petra Kopača
(roj. 1949) iz leta 1988 je flavtistka A.
Kričaj odigrala s spremljevalci zadnja
dva od treh stavkov (Romance in Vi-

vido). Solistka je svoj delež odigrala
več kot pričakovano, v sicer kar dovolj zahtevnem partu. Tudi naslednja
solistka, violončelistka N. Planinc, si
je skupaj z ostalimi izbrala spremljevalce z godali. V solu za violončelo in
godala Une larme (Solza) Italijana Gioachina Rossinija se je izkazala tako
z zahtevno in kar virtuozno tehniko kot tudi v izjemnih in spevnih tenorskih legah z izredno muzikalnostjo Rossinijevih spevov. Skupna soigra solistke z godali pa je bila tukaj
kar premočrtna. Po odmoru je sledila še tretja napovedana solistka, tolkalka na marimbi T. Lipovšek. Tudi
njen delež, zdaj spet s celotnim (simfoničnim) orkestrom, je bil namenjen
slovenskemu delu: zadnja dva stavka (Romance in Vivace; 2005) iz Koncerta za marimbo in orkester Petra Šavlija (roj. 1961). Morem reči, da je bilo
tole nasploh najbolj uspelo solistično
delo. Tako po kompozicijski zasnovi
kot njegovi izvedbi. Je že tako, da je
kvaliteta vseh treh predstavljenih solistk crescendirala od prve, prek druge do zadnje. Četudi so bile vse tri
odlično pripravljene in tudi tako izvedle vsaka svoj (solistični) delež pa
je le splet vseh okoliščin od tekstur
glasbe same, njihovih avtorjev-torej
izbranega sporeda kot tudi preostalih sodelavcev (orkestra in dirigenta)
so-odločil tako, da je tekel zamah in

(do)končni rezultati prav vseh nastopajočih prav v tej smeri. Pri tem pa se
je tudi solistični inštrument prikazal
za neke vrste nad-tekst.
Podobno je bilo tudi s samim orkestrskim nastopom, saj se je ta po uvodni uverturi, in prek vseh treh spremljav, ravno prav ‘ogrel’ za svojo finalno in glavno točko sporeda, za Suito št. 2 iz scenske glasbe k igri Arležanka še drugega Francoza na tem
koncertu, Georgesa Bizeta. V vseh
štirih zares pravih koncertantnih
stavkih (Pastorala, Intermezzo, Menuet in Farandole) si upam trditi, da
je bila nasploh ena najboljših tovrstnih kreacij; v vseh več kot 50 letih
svojega delovanja in poustvarjanja
(ust. 1971). Če smo že dotlej poslušali
več kot zgledno muziko, se je le ta še
stopnjevala. In dosegla svojo kulminacijo v vseh štirih stavkih: v drugem
je bila to naravnost osupljiva soigra
kvarteta (francoskih) rogov, v tretjem
plesni flavtni in v nadaljevanju s preostalimi flavtami ter (drugimi) pihali
ob harfi in v finalu triumfalni provansalski ples. Bil je to v celoti eden boljših, morda najboljši (?) del tele celotne predstave tega sicer ljubiteljskega
sestava. Ampak njegovi rezultati so
tudi po tem koncertu ostali ponovno
na naravnost zaprepaščeni (profesionalni!) ravni.

kulturno-umetniško društ­
vo tarab Hafla je arabska beseda
za druženje in proslavljanje. Fusion
pa je angleška beseda, ki v prevodu
pomeni zlitje. Med plesalkami (orientalskega plesa) označuje moderno
plesno obliko, ki združuje prvine orientalskega plesa, flamenka, indijskega plesa in drugih sodobnih izrazov.
Tribal Fusion se je iz San Francisca
razširil po vsem svetu in po zaslugi
Mance Pavli ter društva KUD TARAB
zaživel in zacvetel tudi v Sloveniji.
Tribal Fusion stil plesa med svoje
vrste vabi plesalke (in plesalce) vseh
oblik in starosti. Pogosto se zanj odločajo tudi ženske, ki so s plesom v življenju izgubile stik ali pa se s plesom
srečajo prvič. V skupinah skupaj plešejo mlade in starejše ženske in veliko jih na predstavah društva KUD
TARAB stoji prvič. Na odru so zasijale tudi plesalke, ki se s Tribal Fusion

stilom ukvarjajo že dolga leta, društvo ima namreč možnost nadaljnega izobraževanja v kar štirih nivojih.
Poleg skupin, ki jih vodi Manca
Pavli, se je predstavila tudi skupina
Delirium, ki jo vodi Lena Petrovič Lukić. Gostje predstave so bile skupine Moonflower iz Tržiča v Italiji, Fenix Tribe iz Maribora, Salam Ghazeea iz Ljubljane, KUOD Bayani iz Kamnika in solistka Nerlisa Osmičevič.
Tokrat so predstavo povezovale
avtorske pesmi, ki so bile posvečene telesu, plesu in različnim kulturam sveta.
Po predstavi je med nastopajočimimi zaigral občutek navdušenja, izpolnjenosti, opolnomočenosti in povezanosti, ki je okronal polletje ljubeče discipline in truda, s
katerim smo ustvarili še eno prelepo predstavo.
Nina Strah

Dr. Franc Križnar

Praznika slovenskega petja
V sredo, 6. marca 2024, ob 19. uri smo v Kulturnem domu Lukovica na območnem srečanju odraslih pevskih zasedb doživeli pravi pevski ‘maraton’,
saj je na koncertu prepevalo nad 300 pevcev v 12 različnih zasedbah.
Prvi so nastopili člani Mešanega
pevskega zbora KD Ivan Hribar Trzin z zborovodjem Primožem Leskovcem. Redno na revijah nastopa Moški pevski zbor Radomlje. Zaradi različnih vzrokov je na prireditvi zapelo samo osem pevcev z dirigentom Primožem Leskovcem. Z
mehkejšim prvim basom bi bil zvok
mnogo lepši. Zapeli so muzikalno, a
žal z intonančnimi spodrsljaji. Šestnajst pevcev združuje čebelarje v
Komornem zboru Čebelarske zveze Slovenije z zborovodkinjo Jasno
Ferne. Zbor je zapel tri pesmi. Šentviški zvon deluje že skoraj 35 let. 29
pevk in pevcev je povezano v soliden zvočno usklajen pevski korpus
z zborovodkinjo Špelo Kink ob pomoči svojega moža Matevža Kinka. Z naravnim moškim zvokom, sicer nekoliko trdo so se izkazali pevci MoPZ KD Tine Kos iz Moravč. Devet pevk, ki združujejo prepevanje v
ženski vokalni skupini Čivke iz Trzina, so ob spremljavah njihovega
vodje Mateja Virtiča zapele dve pesmi, obe v priredbi zborovodje. Mladi zbor Concordia iz Mengša je lepo
zapel Močnikovo Življenje in Čopijevo Alleluia Laudate Dominum. Komorni pevski zbor Lek z dolgim stažem, od leta 1975, ima kljub starosti še vedno homogen zvok. Najboljša skladba je bila Na bregu Jakoba
Aljaža. Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš z zborovodkinjo Uršu-

lo Jaševec je v okrnjeni zasedbi zapel tri pesmi soustanovitelja zbora (pred 52 leti) skladatelja Tomaža Habeta. Dvema tradicionalnima
skladbama oktetov Hajdrihovi in
priredbi J. Leskovarja Cigani so dodali še Leavittovo The litlle light of
mine. Enajst fantov vokalne skupine Adam Ravbar KD Groblje z umetniškim vodjem Petrom Pogačarjem
je zapelo tri pesmi. Zasedba je glasovno lepo usklajena. Pred sklepno
skladbo prireditve nas je kot vedno
doslej navdušil 23-članski Komorni
zbor Limbar iz Moravč. Vsem zborom je koordinatorka, vodja območne izpostave Domžale JSKD RS Klavdija Gregorin Štiftar, podarila cvetje in priznanje za sodelovanje. Povezovalka Ajda Sokler je povabila
vse pevce k izvedbi skupne pesmi J.
Privška Tam, kjer sem doma. Dirigiral je Tomaž Pirnat, na klavirju pa
je zbore spremljal Blaž Pirnat. Prireditev je strokovno spremljal An-

draž Hauptman. Sledili so razgovori in druženje pevcev v dvorani kulturnega doma.
Tudi četrtek, 7. marca, je bil v znamenju zborovskega petja. Povezovalka in napovedovalka Ajda Soklar je
pozdravila vse prisotne, med njimi
tudi podžupana domžalske občine
Mateja Primožiča in prve nastopajoče: Oktet Mi Moškega pevskega zbora
Mengeški zvon z umetniškim vodjem
Žanom Avbljem. Moški pevski zbor
KD Janko Kersnik Lukovica z zborovodjem Igorjem Velepičem deluje že
62 let. Enajst pevcev s pevskima solistkama je prepričljivo krstilo dve
pesmi slovenskih ustvarjalcev. Ženski pevski zbor Stane Habe z zborovodkinjo Andrejo Polanec je zapel tri
pesmi. Ponovno so glasovno zablestele pevke ŽePZ Moj spev KD Groblje s Petrom Pogačarjem. Zapele so
Ježevo Pričakovanje, Sojar Voglarjevo Kje so tiste stezice in lahkotnejšo,
polno energije, s klavirsko spremlja-

vo Uroša Peleta z naslovom Tiger, Ti- ne Pustinek Rakar Pomladni angel na
ger. Ženska klapa Kamelije KD Dom- besedilo Toneta Pavčka. Tudi ta zbor
žale z umetniško vodjo Romanco Bo- dokazuje visok nivo zborovskega pežič si je za svoj nastop izbrala Tomče- tja v domžalski občini. Kot gostje so
vo obdelavo Ena sama rieč me griva. nastopili pevci Komornega pevskega
Še bolj prepričljive so bile v dveh ‘kla- zbora Misteryum iz Kranja. Kot zadnji
povskih’ pesmih. Razgibani in dopa- so zapeli pevci domžalskega Komordljivi izvedbi. Nastopilo je presene- nega zbora z dirigentom Gregorjem
čenje večera. Nova pevska zasedba Klančičem. Dvajsetčlanski komorni
Srednje šole Domžale trenutno de- zbor se je v tem letu deloma okrepil,
luje v zasedbi 13 deklet in štirih fan- manjka mu izdatnejša basovska podtov. V zasedbi deklet je pet pedago- pora, posebno za tako zahteven proginj iste šole, ki so lep zgled v dvi- gram: Vremšakovo Pojem ti hvalnigovanju umetnostne kulture. Zbo- co, sakralno O salutaris Hostia in Čorovodkinja Jana Lamberšek Starbek pijeve Angele št. 2 (Angeli za bolne).
je uspela kljub nesorazmerju glasov Tudi ta večer je strokovno spremljal
s kultiviranim petjem zgraditi zvoč- dirigent Andraž Hauptman, ki je pono uravnovešeni izvedbi. Zelo razve- udaril, da ga je presenetil visok nivo
jano in bogato delovanje v Grobljah zborov na obeh večerih. Oba večera
krasi tudi Me PZ Klas Groblje z zbo- je dobro organizirala vodja območne
rovodjem Rokom Rakarjem. Rutini- izpostave Domžale Klavdija Gregorin
rano, zvočno polno so zapeli zahtev- Štiftar ob pomoči in soorganizaciji z
no Kadalyjevo Pange lingua, Tomaža Občino Lukovica in člani Mešanega
Habeta Pohorski kmet, šaljivko, po- pevskega zbora Šentviški zvon.
svečeno zborovi obletnici, in KatariProf. Tomaž Habe

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 27

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Napoved gledališke predstave
Kajuh sem jaz!

Godba, s pohodnim korakom – naprej!
Deset let godbenih popotovanj
godba domžale Človek se ob starostnih jubilejih pogosto ustavi, razmišlja in oceni preteklo desetletje. Kaj
sem postoril od prejšnje ‘okrogle’? Kje
vse sem bil? Kdo sem bil takrat in kdo
sem danes? Nič kaj drugače ni s slavnostnimi obeležji društev. Ob 140.
obletnici delovanja KD Godba Domžale si poglejmo, kam vse so nas zanesle noge v zadnjem desetletju.
Toulouse, Francija – april 2013:
Za Godbo Domžale je to popotovanje
prinašalo veliko novosti. Prvič v zgodovini društva so se naši godbeniki od­pravili v deželo vrhunskih vin in sira.
Ko smo sedli na avtobus, namenjen lje, prestavili smo se pod streho zaona jug Francije, se je prvič zgodilo, da drja in tam z drugimi orkestri stopnjena njem nismo bili sami. Na krovu so vali vzdušje. Naslednji dan smo se po
se nam pridružile vrhunske mažore- še zadnji povorki v domačo deželo vrte iz mesta Vukovar. To je bil tudi naš nili z mokrimi uniformami in nepreprvi skupni projekt s katerokoli mažo- cenljivimi izkušnjami, spomini in poretno skupino, ki nam je pravzaprav znanstvi z vsega sveta.
Castellon de la Plana, Španija –
odprl vrata v svet festivalov. Skozi tridnevno gostovanje smo sodelovali na marec 2017: Z našimi veščinami goddveh povorkah, ki sta v malo vasico benega figurativnega gibanja smo zav bližini Toulousa prinesla ogromno želeni na marsikaterem evropskem fesreče in razigranosti. Med nami in stivalu. V letu 2017 smo se odpravili na
mažoretkami se je spletla močna pri- do zdaj rekordno dolgo pot, kamor
jateljska vez, zato so nas leto pozne- je avtobusna vožnja trajala skoraj 26
je, ob praznovanju 130. obletnice dru- ur. Kaj počnemo na tako dolgih vož­
njah? Kakšno smo zapeli, si ogledali
štva, obiskale še v Domžalah.
Ohrid, Makedonija – junij 2013: film, vrgli nekaj partij taroka, odsmrLe slaba dva meseca po obisku Fran- čali eno kitico, in že smo prispeli na pricije smo se ponovno odpravili na 19 ur zorišče festivala Magdalena. V petih
dolgo vožnjo z avtobusom, le da smo dneh bivanja v mestu Castellon smo
tokrat odrinili proti jugu. Legendarno, kar osemkrat sodelovali na velikih podih jemajoče mesto Ohrid je leta 2013 vorkah, kjer nas je vse skupaj sprem­
organiziralo prvi Ohridski festival ljalo več kot 50.000 ljudi. Res neverjegodb in mažoretnih skupin. Skupaj z tna pozornost prebivalcev sredozemmažoretno skupino iz Radeč smo po- skega mesta med Barcelono in Valenpestrili večerno dogajanje na ohrid- cio, ki so festival Magdalena vzeli kot
skih ulicah, kjer nas je pričakala veli- svoj osrednji praznik. Na zabave polka množica navdušenih gledalcev. V nih ulicah je bilo videti kostumske
prihodnjih dneh smo na glavnem trgu stvaritve, folklorne skupine in zelo
ob zvoku koračnic pokazali naš show raznolike glasbene zasedbe otrok in
program, ki je v tem obdobju že obse- odraslih z vsega sveta. Hkrati je bila
gal lika Polž ter Vetrnica. Junija pa je to neprecenljiva izkušnja opazovanja
že dišalo po poletju, zato smo prosti drugih orkestrov sveta, ki imajo v svočas v mestu biserov izkoristili za osve- jih nastopih ravno tako veliko neveržitev v Ohridskem jezeru, ogled lokal- jetno dodelanega show programa.
Mali Lošinj, Hrvaška – junij
nih kulturnih spomenikov, Samuelo2019: Podaljšan vikend v začetku juve trdnjave ter izlet s čolni.
Beljak, Avstrija – avgust 2015: Sed- nija na hrvaškem otoku – klasičen
mo največje mesto sosednje dežele Av- slovenski dopustniški scenarij. Toda
strije prvi vikend v avgustu vsako leto namesto plavutk, napihljivih blazin
privablja množice narodnih noš. Be- in kopalk, godbenik s seboj vzame
ljaški semenj že vse od leta 1936 zdru- svoj inštrument, godbeno knjižico in
žuje regionalno tradicijo, ljudske š – no, tudi kopalke! Na Malem Lošinju
ege in navade. Tradicionalna narod­na vsako leto poteka festival pihalnih oroblačila gredo z roko v roki z godbe­no kestrov, ki je v prvi vrsti namenjen zatradicijo v bivšem avstro-ogrskem bavnemu programu in medgodbeneprostoru in domžalski godbeniki se mu druženju. Po zboru na Rivi lošinjvedno znova radi vračamo v Beljak. skih kapetana je sledila kratka povorNa pot smo se odpravili skupaj z Dru- ka sedmih orkestrov do osrednjega
štvom narodnih noš in ohranjanja mestnega trga. Sledili so krajši konkulturne dediščine Domžale. S svojo certi vseh sodelujočih v sproščeni atglasbo smo najprej potnikom na ladji- mosferi, kjer je marsikdo z veseljem
ci popestrili vožnjo po reki Dravi, nato nabrusil pete ali pritegnil besedilom
pa smo se v starem mestnem jedru Be- znanih pesmi. Z napolnjenimi bateriljaka z železnim repertoarjem korač- jami smo se vrnili v Domžale ter vkorakali v godbeno poletje.
nic predstavili večtisočglavi množici.
Opuzen, Hrvaška – avgust 2022:
Dax, Francija – avgust 2015 Naša
turneja z mažoretami se je nadaljeva- Pokoronsko poletje nam je omogola tudi v letu 2015. Tokrat smo zdru- čilo, da smo končno lahko sneli mažili moči z mažoretno skupino iz Mo- ske, razkužila pa zamenjali za sončstarja. Namenili smo se v mesto Dax ne kreme. Odpravili smo se v Dalmaob Atlantskem oceanu, kjer je potekal cijo, kjer nas je gostila godba Gradska
tradicionalni festival bikoborb, glas- glazba Opuzen. Po osvežilnem skoku
be in vsesplošne zabave. Na ulicah v reko Neretvo je sledila godbena vaja,
Daxa smo v veseli povorki zastopali saj smo se pripravljali na slavnostni
barve Slovenije med prijatelji iz Itali- koncert prijateljske godbe, ki je praje, Mehike, Romunije, Francije, Škot- znovala 75-letnico delovanja. V petek
ske, Italije in Hrvaške. Gledalce smo dopoldan smo se z inštrumenti vkrcanavduševali z nadgrajenim show pro- li na ladjico in s koračnicami popestrigramom. Vsi pa smo se najbolj veseli- li vožnjo po reki Neretvi, zvečer pa kot
li našega osrednjega nastopa v ogro- gostje nastopili na slavnostnem konmni bikoborski areni pred 6000 gle- certu. Prijateljski godbi smo podarili
dalci. A komaj smo stopili na mivko v dva domžalska slamnika, najbolj pa
areni, že so nas usmerili proti izhodu so bili navdušeni nad novo koračni– zaradi hudih vremenskih neprilik so co Forte Opus, ki jo je Primož Kosec
morali organizatorji prekiniti priredi- na našo prošnjo ustvaril za njih. Natev na prostem. A to nam ni vzelo vo- slednji dan smo se z avtobusom od-

pravili v Klek, kjer smo imeli koncert
in zelo navdušili domačine in turiste
iz različnih držav. Zvečer smo se prepeljali čez novi Pelješki most ter občudovali arhitekturno zasnovo, osvetljeno s čudovitimi barvami. Tako mi
kot Opuzenci smo bili s sodelovanjem
izredno zadovoljni, zato so nam dalmatinski prijatelji v februarju 2023 vrnili svoj obisk in gostovali na karnevalu Pustne sekcije Striček na Viru pri
Domžalah.
Kam pa zdaj? Če pogledate ča­sov­nico naših dogodivščin, bi človek rekel, da je že skrajni čas za nasled­njo,
kajne? Brez skrbi, v avgustu nas čaka
poletni festival v francoskem mestecu
Vinay, ki se ga že zelo veselimo. Pred
tem pa bomo praznovali našo 140-­
letnice v domačih Domžalah. Os­rednji
prireditvi, ki ju ne gre zamuditi, bosta
Veliki slavnostni koncert Godbe Domžale s Slovenskim oktetom in Rai­ven
31. maja 2024 v Poletnem gledališču
Studenec in pa Pozdrav iz Domžal 1.
junija 2024 v Slamnikarskem parku.
Prekorakali smo že kar nekaj Evrope. Najpomembnejši del vsakega gostovanja je povezovanje. Skupaj odkrivamo svet, se pritožujemo o bolečih
hrbtih na avtobusu, uglašeno igramo,
se smejemo, jokamo in ponosno nosimo glas o Domžalah v svet. Popot­niške in drugačne unikatne zgodbe godbenikov ste lahko iz prve roke slišali
v sredo, 27. marca 2024, v Slam­nikarskem muzeju Domžale, kjer je potekal
drugi v ciklu Srčnih pogovorov, tok­rat z naslovom Godba ni samo glasba.
Anja Mihe
Grafika: Klara Jurkovič

Lani, v Kajuhovem letu, je glasbenik Darko Nikolovski
ustvaril gledališko predstavo, monodramo Kajuh sem
jaz! in se z njo poklonil velikemu pesniku in narodnemu
heroju, ki je v Sloveniji pustil neizbrisen kulturni pečat.
Gre za sodobno reinterpretacijo
idej in stališč, ki jih skozi Kajuhovo zgodbo komunicira avtor. To so
družbene smernice za graditev boljšega, pravičnejšega sveta, življenjske vedrine, neomajne vere v človeka, borbenosti in iskrenosti.
V glavni vlogi nastopa Inti Šraj,
gledališka in filmska igralka. V unikatni predstavi nas popelje v Kajuhov svet, v katerem podoživimo
njegove najpomembnejše trenutke.
Skozi njegove pesnitve, ki opisujejo njegovo razmišljanje in doživljanje sveta spoznamo pravega Kajuha.
Poleg vizualnega aspekta bo duh
časa jasno orisovala tudi glasba, za
katero bo poskrbel Aljoša Saksida
v sodelovanju z otroškim pevskim
zborom Mali kraški Kajuhovci in Tržaškim partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič.
Ker je bila edina Kajuhova pesniška zbirka natisnjena v 38 izvodih,
bo tudi teh predstav le 38.
Predstava bo v sredo, 17. aprila
2024, ob 18. uri, v Kulturnem domu
Mengeš.
Z avtorjem predstavo organizira ZB Mengeš, skupaj z ZB Domžale, Trzin, Lukovica, Moravče, Litija
in Kamnik.
Zaradi sodelovanja Občine Mengeš bo tudi brezplačna. Zabeležite ta
datum, predstava je vredna ogleda.

Monodrama – Kajuh sem jaz!
Režija: Darko Nikolovski
Igra: Inti Šraj
Glasba: Aljoša Saksida in Darko Nikolovski
Obdelava zvoka: Januš A. Luznar
Luč: Gregor Kuhar
Scenografija in kostumografija:
Jernej Brajer
Fotografija in video: Piksi

Vsako leto z več uspešnimi nastopi
Verjeli ali ne, Kulturno društvo Domžalski rogisti, ki jih vodi Jernej Hribar, nas s svojo
glasbo in številnimi nastopi, pa tudi mnogimi zlatimi rogovi, odličnimi uvrstitvami
na evropskih prvenstvih in drugimi priznanji, nagradami in pohvalami razveseljuje
že od leta 1991.
kd domžalski rogisti Začetki,
tako kot pri mnogih drugih, niso bili
lahki, zadnja leta pa so polna uspehov, pa tudi iskrenih želja, da s svojo glasbo navdušujejo vse generacije
zvestih poslušalcev in nas z nastopi,
v sodelovanju tudi z drugimi glasbenimi skupinami, še večkrat povabijo
na prijetne trenutke z njimi.
Vse to je pokazal tudi letni občni zbor Kulturnega društva Domžalski rogisti 20. februarja 2024, kjer
so predstavili delovanje kulturnega
društva v letu 2023, še več pozornosti pa namenili svojemu delu v letu
2024. Predsednik društva Jernej Hri- Lovski zvezi Slovenije, ZLD Ljubljabar nas je najprej opozoril, kako hi- na, Občini Domžale in drugim, ki rotro se spreminja in predvsem poso- gistom pomagajo pri njihovem delodablja naša skupna sedanjost, nato vanju. Posebej je izpostavil njihovo
pa opozoril na najpomembnejše vi- sodelovanje na 3. evropskem prvendike dela rogistov. Ti so sicer uspe- stvu lovskih rogistov, kjer so v priješno zaključili leto 2023, znanje, ka- tnem okolju narave, visoko v gozdu
dri, potencial za naprej in oprema nad krajem Suhl, kljub težki konkupa ostajajo najpomembnejše naloge renci osvojili odlično 6. mesto v skuv novem letu. V letu 2023 se lahko po- pini lovski rogisti z Es instrumenti.
hvalijo s 30 nastopi, 24 vajami. Igrali Tako se je poplačal ves trud, ki so ga
so v vrtcih in šolah, saj želijo mlade mesece vlagali v vaje in vse finančnavdušiti za glasbo, v domovih sta- ne tegobe, ki jih povzroči tako tekrejših, na srečanju slovenskih rogi- movanje. Na tekmovanju so sodelostov in pevskih zborov. Predsednik je vali: Daniel Savnik (dirigent), Bine
izpostavil projekt Kdo se tam oglaša, Drobnič, Jernej Hribar, Tomaž Tavpohvalijo pa se lahko tudi s sodelo- čar, Ivan Kozarič, Hana Močnik, Mivanjem z drugimi glasbenimi skupi- hael Kozjek in Tine Pavli. Verjamejo,
nami, med njimi tudi z Godbo Dom- da bodo z intenzivnimi vajami, prežale in simfoničnim orkestrom. Ak- danostjo glasbi, s pridobitvijo podtivnih članov v vrstah Domžalskih mladka in usmerjenim delom lahko
rogistov je trenutno 11. Predsednik spet v vrhu Evrope. Po zahvali vsem,
se je posebej zahvalil donatorjem, ki jim kakorkoli pomagajo, je pred-

sednik Jernej Hribar na kratko predstavil tudi program za leto 2024, o katerem je govoril tudi Danijel Savnik,
umetniški vodja in dirigent, ki je izpostavil uspešno leto 2023, za leto
2024 pa menil, da je treba z delom le
nadaljevati in ga nadgrajevati, tudi
v sodelovanju z drugimi glasbenimi
skupinami. Omenil je možnost skupnega organiziranja festivala klasične glasbe v Domžalah, s katerim bi
še bolj promovirali klasično glasbo.
Po soglasnem sprejetju vseh poročil in programov za leto 2024 so se
navzoči na občnem zboru zadržali v
prijetnem druženju, v katerem so
bile izpostavljene nove možnosti in
priložnosti za še večjo popularnost
Domžalskih rogistov, ki jim želim
uspešno leto 2024 in srečno pot do
bližnjega jubileja.
Vera Vojska
Foto: KD Domžalski rogisti

28 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Tradicionalni 24. Gostičevi dnevi 2024
Med Zagrebom, Homcem in Ljubljano

Nabucco v Zagrebu

Spominska sveta maša na Homcu (foto: KD Jože Gostič Homec

Werther v Ljubljani

je več inštrumentov, ki so lahko igrali
najnižjo trobilno vlogo v italijanskih
opernih orkestrih kot neke vrste nadomestek današnje tube. In Hrvati jo
imajo v orkestru pri tej izvedbi Verdijevega Nabucca, lirične opere na libretto Temistocleja Solere po drami
Nabucodonosor Avgusta Aniceta Bourgeoisa in Francisa Cornueja.
Spominska sveta maša na Hom­cu: Tradicionalno spominsko sveto mašo je v nedeljo (3. 3.) daroval v
ž. c. Marijinega rojstva na Homcu ljub­ljanski stolni župnik mag. Roman
Starc. Ob somaševanju domačega žup­nijskega upravitelja Tadeja Ložarja
so se tako v pridigi kot v nagovoru
predsednika KD J0že Gostič Homec
Boruta Jenka spomnili na vsakoletnega slavljenca Jožeta Gostiča. Slavni
pevec s svetovnih odrov je bil pogost
gost domače cerkve. Ker je maša sovpadla s 3. postno nedeljo, je na ko­ru
ob orgelski spremljavi zborovodje Roka Rakarja prepeval Mešani pevski
zbor Klas iz Grobelj. V mašnem bogoslužju je bila tako na vrsti peta maša,
ki so jo pevci in zborovodja sestavili iz
slovenskih mašnih spevov v uglasbit­
vah Ubalda Vrabca, Jožeta Trošta, Vin­ka Vodopivca in Franca Gačnika. Če
k sporedu mašnega ordinarija dodam
še koncert, ki je sledil maši kar s kora,
večinoma v a cappella izvedbah in z
vmesnimi orgelskimi interludiji, je šlo
mnogo več kot zgolj za formalno vlogo
zbora pri tem. Gre vsekakor za odlično
vokalno, zborovsko telo (1993), ki ima
očitno in po večini v zasedbi tudi glasbeno in pevsko izšolane člane. Zlasti
še nekateri (žal nenavedeni) solisti so
o tem prepričali v okviru celotno slišanega repertoarja. In na koncu vsega
sloviti orgelski pleno (R. Rakar). Očitno tudi na Homcu tradicija in vzori
slovitega J. Gostiča še kar trajajo. Kajti
Gostič je veljal ne le za pevca, pač pa
je bil človek in kristjan.
J. Massenet, Werther (Ljubljana):
Massnetova opera Werther pa je bila

v Ljubljani (9. marec) spet vsa v Gostičevem znamenju. Kajti naš prvak jo
je v letih 1934–1947 odpel v najmanj
27 postavitvah. Doma in na tujem. To
je bila praktično ‘njegova’ opera. Tokrat smo v Operi in baletu SNG Ljubljana videli in slišali eno od ponovitev njihovih letošnjih premier (januar,
2024). Lirično opero-dramo v treh dejanjih je postavil dirigent Ayrton Desimpelaere, režiser pa je bil Luis Ernesto Donas. Odlična predstava, scenska in odrska postavitev nasploh, ter
seveda orkester. Že dolgo časa spremljanja njihove (re)produkcije verjamem v njegovo glasbeno vodstvo, saj
je najmanj, kar je, dobesedno prevetril
naš orkester. Bravo! Skupaj z zborom,
orkestrom, otroškim pevskim zborom
Glasbene matice Ljubljana in statisti
so nastopili najmanj, kar je, štirje
(glavni) solisti in solistke: Aljaž Farasin/tenor (Werther), Slavko Savinšek/bariton (Albert), Peter Martinčič/
bas (Le Bailli), Nuška Drašček/mezzosopran (Charlotte), Nina Dominko/
sopran (Sophie) idr. Še najbolj slišna
in vidna je bila seveda naslovna vloga Wertherja (v alternaciji z A. Farasinom jo v tej predstavi poje še Martin
Sušnik, k. g.) in seveda v vsakem primeru pomeni aktualizacijo te vloge v
današnji čas (v primerjavi z Gostičevimi nastopi pred mnogo več kot pol
stoletja). Predstava poje v (izvirnem)
francoskem jeziku, nadnapisi pa tečejo v slovenskem in angleškem prevodu. Več kot zgledna predstava kot še
en (trajen) spomin na našega Gostiča,
predstava, ki sicer v ‘zaprašeno glasbeno gledališče’ vliva nova upanja za
njen obstoj.
Celoten splet omenjenih slovesnosti je minil pod pokroviteljstvom
Občine Domžale in v (so)organizaciji KD J. Gostiča s Homca, Društva
prijateljev zagrebške Opere, SNG
Opera in baleta Ljubljana in Opere
HNK Zagreb.
Franc Križnar

ŠPORTNA BRALNA ZNAČKA

Tradicionalni 24. Gostičevi dnevi
2024 so bili letos razpeti med Zagrebom, Gostičevim Homcem in Ljubljano. Povsod tam, kjer je živel in največ deloval. Jože Gostič (1900–1963),
teno­rist oziroma slovenski pevski as
je deloval širom sveta, največ pa seveda prav v Ljubljani (1929–1937) in Zagrebu (1930–1937 kot gost in odtlej kot
redni član); seveda pa še na Dunaju,
v Salzburgu, po celotnem evropskem
kontinentu in širom sveta. Kot sta zapisali avtorici (Marija Barbieri in Marjana Mrak) v obsežni dvojezični (hrvaško slovenski monografiji, Homec,
2000), » …bil je pevec kot ga še nismo
imeli.« V tradiciji vsakoletnih tovrstnih obeleževanj na spomin J. Gostiča med Slovenci in Hrvati se je v skoraj četrt stoletni tradiciji nabralo veliko številnih povezav J. Gostiča med
Ljubljano in Zagrebom. Tudi letos je
bilo tako. Kulturno društvo Jožeta Gostiča s Homca pri Domžalah je najprej
svoje članstvo popeljalo v Zagreb, v
Hrvatsko narodno kazalište/Hrvaško
narodno gledališče-Opero (1. 3.).
G. Verdi, Nabucco (Zagreb): Bolj
slučajno kot ne je bila očitno izbrana prav operna predstava. Resnici na
ljubo, to delo z našim Gostičem nima
nobene zveze. Nikoli je ni pel. Vsaj
tako piše v obsežnem in povsem natančnem popisu Gostičevih vlog, krajev časa njegovega petja. Ampak tudi
tokrat je šlo za neke vrste neformalno srečanje med hrvaškimi in slovenskimi ljubitelji in oboževalci ter ohranjevalci Gostičeve tradicije petja tu (v
Ljubljani in na Homcu) in tam (v Zagrebu). Slišali in videli smo eno od
repertoarnih opernih del, ki še danes po skoraj dveletni premieri (28.
10. 2022) velja za eno od reprezentativnih del HNK Zagreb kot 121. predstava v sezoni in 160. v celoti. Verdijev Nabucco v izvedbi HNK v Zagrebu: velik oder, dvorana, ansambli in
nabor solistov je v skoraj tri urni sredstvi (štiri dejanja in sedem slik) s sodobno odrsko in lučno tehniko, izkoriščanjem orkestra playbeckov vključene glasbe v izjemnem akustičnem
prostoru in v polno zasedeni dvorani
prikazal predstavo (v izvirnem italijanskem jeziku in z nadnapisi prevodov v angleški in hrvaški jezik). To so
bili le načelni in splošni vtisi s predstave in v kateri je dominirala odlična hrvaška glasbeno gledališka operna produkcija. Ena od prvih Verdijevih uspešnic (komp. 1841-42; krstna
izvedba Milano, 1842) je tako dominirala med nami in ustvarila enega
(skoraj) pričakovanih fluidov. HNK
Zagreb jo je tudi ‘uradno’ vključil in
to obeležil v listo zasedb: 24. Gostičevi dani/Gostičevi dnevi. Čeprav je tokrat šlo za eno številnih ponovitev te
zagrebške operne uspešnice in ki se
mdr. tudi izteka prav v tejle (iztekajoči se) sezoni, navedimo glavne protagoniste Verdijevega Nabucca: odličen dirigent Robert Homen, režiser
Giancarlo del Monaco, scenograf in
kostumograf William Orlandi, oblikovalec razsvetljave Wolfgang von
Zoubek, zborovodja Luka Vukšić idr.
Glavne vloge pa so oblikovali Siniša
Hapač (Nabucco), Natasa Katai (Abigaila), Ivica Čikeš (Zaharija), Dina Jularić Ivančić (Fenena), Roko Radovan
(Izmael), Tamara Franetović Felbinger (Ana), Ozren Bilušić (Baalov veliki svečenik), Ivo Gamulin (Abdalo)
idr. Odličen zbor in orkester sta vsemu temu še marsikaj še dodala; tudi s
cimbasom v orkestru; ki je nizko trobilo in pokriva enak obseg kot tuba
ali kontrabasovska pozavna. Izraz se
je prvič pojavil v Italiji v zgodnjem 19.
stoletju kot pokončna kača. Pomenil

1, 2, 3 ... ZNAM!

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 29

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Letni koncert
citrarske skupine Notice z gosti
KD Franca Bernika Domžale v nedeljo, 7. aprila 2024, ob 17. uri.
Vstopnice na blagajni KD Franca Bernika Domžale po 10 evrov.

Srečanja pod slamniki
Roman Kos in Ana Cajhen
slamnikarski muzej V zadnjih je pripovedoval; med drugim je nadveh Srečanjih pod slamniki v leto- tančno dokumentiral obnovo cerkvešnji programski sezoni 2023/24, ki nega zvonika ob požaru leta 2012 in
sta se odvili v Slamnikarskem mu- predstavil nekdanjo podobo Domžal
zeju, sta bila predstavljena dva so- in stavb, ki jih danes ni več.
Ana Cajhen je bila gostja marčev­
delavca iz našega muzeja. Pogovora
skih Srečanj pod slamniki. V pogovoje vodila Cveta Zalokar.
V februarskem pogovoru je bil ru, ki je bil 13. marca, smo izvedeli nogost Roman Kos, ki je iz svojega bo- vosti na področju slamnikarstva, kjer
gatega arhiva izbral in komentiral iz- Ana aktivno deluje. Kot šivilja slamnibor zanimivih fotografij, povezanih z kov je ena od nosilk nesnovne kulturDomžalami in Slamnikarskim muze- ne dediščine na Slovenskem, znanje
jem, kjer kot strokovni sodelavec de- pa je pridobila v Slamnikarskem muluje že od ustanovitve. V pogovoru, zeju ob mentorstvu Joži Košak. Znaki je potekal 28. februarja, smo iz- nje o pletenju kit in šivanju slamnikov
vedeli marsikaj zanimivega o Dom- je nadgradila z novimi pristopi, tako
žalah – nekaterim slišano in vide- pri oblikovanju slamnikov kot tudi vrno prvič, drugim slišano že večkrat sti novih izdelkov, pri katerih je vklju– zagotovo pa smo z velikim zanima- čena slama, med katerimi so nakit,
njem prisluhnili gostu, ki je komen- šatulje, hranilniki v obliki živali itd. V
tiral projicirane fotografije. Zvrstil pogovoru nam je odkrila, od kje črpa
jih je od začetka svojega kulturnega navdih in ideje, s kom vse sodeluje in
udejstvovanja v Domžalah, ko je že kako ji je v zadnjem času uspel mepred desetletji sodeloval pri odrskih dijski preboj na modno sceno. Pri slepostavitvah različnih dogodkov, do dnjem je sodelovala z modno oblikopostavitve Slamnikarskega muzeja v valko oblačil Julijo Kajo Hrovat, obliGodbenem domu leta 2012 oz. pred kovala torbice iz slame in usnja z Bunjim še knjigarne z razstaviščem. Ob balina design studio in senčnike za
predstavljenih fotografijah smo pri- svetila z oblikovalskim studiem Jugosluhnili zanimivim zgodbam, ki jih šik.
Katarina Rus Krušelj

Slikarke so povsod dobrodošle in nagrajene
Med mnogimi študenti in študentkami Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva
Lipa Domžale so zelo znane slikarke, ki redno predstavljajo svojo ustvarjalnost doma,
navadno v Galeriji Domžale, velikokrat pa njihova dela lahko občudujemo tudi po
Sloveniji, kjer se lahko pohvalijo tudi s številnimi nagradami in priznanji.
univerza za tretje življenj- prejela pomembno nagrado: samo- žin, Vlaste Janžekovič, Nuše Čučnik,
sko obdobje – društvo lipa stojno razstavo v izbrani galeriji v Veronike Strašek, Tonke Pacek, Midomžale Tako so z mentorico Ptuju in katalog. Čestitamo. V eni iz- lene Zanoškar, Majde Šilar, Brigitte
Dušo Jesih februarja gostovale na 16. med galerij so bila razstavljena tudi Leskovar in Nuša Lojen.
ex-temporu Karneval Ptuj 2024, kjer dela drugih domžalskih slikark: AnTudi ex-tempore Logatec v začetje mentorica za svoje delo Kurent gele Dovžan, Irene Osolnik, Joži An- ku marca ni minil brez slikark Lipe,
in kot je povedala ena od udeleženk, Dragica Šetina, tudi ne brez
priznanj in nagrad domžalskim slikarkam, ki so se skupaj z mnogimi
drugimi slikarkami, razstavljeno je
bilo skupaj več kot 100 umetniških
del, družile na prijetnem Gregorjevem sejmu. S svojimi deli so sodelovale: Angela Dovžan, Irena Osolnik, Joži Anžin, Vlasta Janžekovič,
Breda Cerar, Nuša Lojen, Nuša Čučnik, Tonka Pacek, Majda Šilar, Brigitta Leskovar, Veronika Strašek in
Dragica Šetina.
Slikarka Joži Anžin je za sliko
Kamniška Bistrica v akrilni tehniki prejela nagrado za kvaliteto in
odličnost, razstavljavka Veronika
Strašek pa priznanje za sliko In the
Summer Time v kolaž tehniki, njeno sliko je odkupila Občina Logatec.
Obe nagrajenki, ki jima čestitamo,
sta prejeli strokovno obrazložitev
žirije, ki je ocenjevala likovna dela.
Vse prispele slike, skupaj preko
100, so do začetka aprila razstavljene
na dveh lokacijah: v Stekleni galeriji
Športne dvorane v Logatcu in v Domu
Vera Vojska
počitka Logatec.
Foto: Društvo Lipa

Štirje letni časi
Kulturno društvo Groblje z različnimi prireditvami bogati življenje v tej krajevni
skupnosti in Občini Domžale s koncerti, proslavami, slovesnosti in razstavami.
kulturno društvo groblje
Vsako leto nas dramska skupina razveseli z domačo gledališko predstavo.
Včasih so to drame, drugič komedije, vselej pa kulturniki pod vodstvom
Draga Plevela razveseljujejo občinstvo, ki navadno vsaj dvakrat napolni
dvorano Kulturnega doma Groblje. Ob
30. rojstnem dnevu pa za društvo in
vse ki ga imajo radi, pripravlja prijet­
no presenečenje Vilma Vrtačnik s štirimi učenkami iz Osnovne šole Rodica. Skrbno so pregledale delo dramske skupine in ji pripravile ob jubileju
zelo prijetno darilo, na katerega pa bo
potrebno še malce počakati.
Tudi letos je bilo tako. Dramska skupina se je odločila za komedijo Vinka
Möderndorferja, slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, esejista, filmskega, televizijskega in radijskega režiserja, ki je za komedijo Štirji letni
časi 1996. prejel prvo nagrado na anonimnem natečaju Radia Slovenija za
radijsko igro za odrasle. Predstava se
začne z glasbo Štirje letni časi, nadaljuje pa s predstavitvijo premožne poslanske družine Cigler. Oče (Konrad

Pižorn Kondi) z dvema nepreskrbljenima otrokoma (30 in 33 let), skorumpiran poslanec, ki je vselej glasoval po potrebi in dela tudi v nedeljo, je v velikih skrbeh. Najavila se
je namreč KPS – Komisija za kontrolo premoženja sodržavljanov, katere
najbolj goreč predlagatelj je bil pred
leti on sam, sedaj pa ga resno skrbi:
»Prav verjeli mi bodo, da sem s poslansko plačo v treh letih zgradil tole
hišo, jo napolnil s slikami, zgradil vikendico na Krasu, trikrat zamenjal avtomobilček, odprl podjetje …« V skrbi,
da bi se čim bolje pripravil na prihod
KPS skupaj z ženo, blebetavo neopredeljeno gospodinjo (Magda Pavli), pripravlja teren za obisk komisije. Hišo
so zgradili z žuljavimi rokami in mišičastimi nogami ter vrsto drugih posledic na družinskih članih: z govorno napako obremenjeno nesrečno
hčerko Janiko (Maja Gorenc), ki čaka,
kateri letni čas ji bo končno naklonil
malce sreče in veselja, ter sina Jerneja
(Franci Kovač), ki svojo srečo neuspešno preizkuša na ruleti in od tod tudi
njegov dolg, ki povzroči vrsto zaple-

tov. Med skrivanjem dragocenosti je
najprej na vrsti zaplet z mladeničem,
prinašalcem pice Štirje letni časi (Svit
Mandelj), ki ga za del komisije zamenja poslančeva žena. Že skoraj v zelo
skromno vzdušje Ciglerjevih vdreta
Muta (Mojca Homar) in Vasilija (Silva
Demšar) z nalogo, da izterjata Jernejev dolg. Domači ju zamenjajo za mafijo, ki v primeru neplačila dolga grozi
s ščipanjem ali celo žaganjem prstov.
Do tega ne pride, saj gre vendar za komedijo. Mafijki bosta odšli, družina
bo skoraj pomirjena najbrž še vedno
čakala na KPS, hči Janika ne enega
od štirih letnih časov, ki ji bo prinesel
srečo in veselje, sin Jernej na srečo na
ruleti in neopredeljena gospodinja na
pomoč križa, vrli poslanec pa na težko delo v parlamentu.
Veselje pa je komedija prinesla
navdušenim gledalcem, ki so skrbno
spremljali dogajanje na odru in našli
tudi nekatere vzporednice z današnjimi časi, predvsem pa uživali v prijetnem kulturnem večeru, ki je bil v nenavadnem času, kjer ni veliko priložnosti za smeh, zelo dobrodošel.
Iskrene čestitke igralcem in režiserju pa tudi: šepetalki Mariji Blatnik,
Viljemu Kakerju, ki je poskrbel za ton
in zvok, Dragu Plevelu, ki je predstavo priredil in režiral in poskrbel tudi
za sceno, masko in kostume, grafično oblikovanje je bilo v rokah Gašperja Plevela, za organizacijo pa je poskrbel Anton Košenina. Pomagali so še
Občina Domžale, KS Jarše Rodica in
JSKD, območna enota Domžale.
Vera Vojska
Foto: KD Groblje

Na odru Velike Unionske
dvorane v Mariboru
V petek, 8. marca, smo bili člani Folklorne skupine
Groblje povabljeni k sodelovanju ob praznovanju
20-letnice Veteranske folklorne skupine Bela krizantema.
folklorna skupina grob­lje člani in članice VFS Veseli pastirji z
Uvodoma so plesalci omenjene sku- Dravskega polja. S slavljenci jih popine zaplesali plese z naslovom Dra- vezuje dolgoletno delovanje pri KUDga moja žena. Po plesu sta mladen- -u Jože Hermanko. Predstavili so pleka in mladenič APS Maribor naredi- se iz Šentjanža in okolice. Za njimi so
la intervju z Branetom in Tatjano, ki še enkrat zaplesali člani FS Groblje.
plešeta od ustanovitve in sta v skupi- Tokrat so predstavili gorenjske pleni edini zakonski par. Celotna prire- se, splet štirih plesov z domžalskega
ditev je potekala pod geslom Ne ne- konca z naslovom Ovbe, ovbe gvavhaš plesat, ko postaneš star, ampak ca moja. Tudi v tem spletu so s svostar postaneš, ko nehaš plesat. Za po- jim petjem popestrili ples in dokapestritev so med plesi zaigrali glas- zali, da tudi dobro zapojejo. V hitrih
beniki na klarinetu, harmoniki, ki- delih izvedbe so se s ploskanjem ob
tari in kontrabasu VFS Bela krizan- taktu pridružili tudi poslušalci. Navtema APS Maribor Študent Maribor. dušenja nad izvedbo kar ni bilo konSledil je nastop povabljene skupi- ca. Pred zadnjo točko se je plesalcem
ne. Plesalci iz Grobelj so v koreogra- na odru pridružil še predsednik VFS
fiji vodje skupine Nevenke Hribovšek Bela krizantema Tomaž Zorko. Sledizaplesali splet dolenjskih plesov z le so zahvale in priznanja, posebno
naslovom Preljuba mi soseda. Zaradi še Vasji Samcu, dolgoletnemu umeskladnega, živahnega in veselega iz- tniškemu vodji, koreografu in vadivajanja ob udarni glasbi godčevske- telju, ki je za ta večer pripravil tudi
ga kvarteta so bili nastopajoči dele- posebno točko. Veterani so zaplesažni obilnega aplavza in to že med iz- li še Birgeltanz, legendarni ples stavajanjem ritmičnega ploskanja vseh rostnikov, ki jih vse boli in so tečni
poslušalcev v dvorani. Za grobeljski- … Vendar je tu rešitev …! Ob zaključmi plesalci so s plesi iz Rezije v izved- ku so vsi nastopajoči prišli na oder in
bi VFS Zlata generacija APS Študent skupaj zapeli himno APS Študent. V
Maribor v postavitvi Alenke Žmavc mali Unionski dvorani so mladi APS
po Mirku Ramovšu ob spremljavi vi- Študent Maribor pripravili druženje
oline – citre, violončela – buskola, ob prigrizku, ob zvokih folklornega
kontrabasa in harmonike ob izdatni ansambla in prepevanjem slovenpomoči udarjanja z nogo navdušili skih ljudskih pesmi. Poslovili smo se
prisotno občinstvo. Sledila je glasbe- z obljubo , da se 7. septembra srečana medigra z Avsenikovim Pastirčk- mo v Domžalah na 15. gala mednaroom v izvedbi odličnega klarinetista z dnem folklornem večeru V Grobljah
ansamblom, ki so izvedli še hitro alp- kot nekoč.
sko poskočnico. V goste so prišli še
Prof. Tomaž Habe

30 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

kultura

slamnik@kd- dom zale. si

Za konec na obisk prišli Nagajivi strahci

Globoke širine Marka Glavača

Tradicionalni otroški gledališko-lutkovni Živ-žav je tudi v marcu privabil številne
najmlajše in njihove starše ali spremljevalce, da si tokrat v sedanjem abonmaju, v okviru
katerega že vrsto let enkrat mesečno ob nedeljah obiščejo Kulturni dom Dob, kot zadnjo
ogledajo domačo predstavo.

Marko Glavač je akademski kipar iz Kočevja, ki se več kot s
klasičnim kiparstvom ukvarja z novomedijsko umetnostjo.

kulturno društvo jožef virk
dob Kulturno društvo Jožef Virk
Dob je tudi v tem abonmajskem obdobju v dvorano na Močilnik povabilo zanimive otroške predstave, kot
zadnja pa je bila na vrsti predstava
Nagajivi strahci. Tokratni abonma
je najprej predstavil Škratovo ime,
nato so najmlajši spoznali Bibi in
Gustija v predstavi Pustolovščine
Bibi in Gustija, se nato srečali s Čudovitim gospodom Lisjakom, nič
manj ni bil zanimiv Čudežni pralni
stroj, dobili pa so tudi odgovor na
vprašanje Od kod si, kruhek in se
nazadnje v marcu srečali z Nagajivimi strahci avtorja Michaela Simona v izvedbi domače otroške gledališke skupine. Polna dvorana otrok je
težko čakala strahce, ampak ne toliko, da ne bi pred njo zapeli tradicionalne uvodne pesem Če si srečen …
Z velikim zanimanjem so najmlajši sprejeli tri mornarčke (Teja
Nemec, Sara Štih in Neli Štrukelj),
trdno odločene, da po brodolomu
poiščejo svojo prijateljico Magdalenko (Marušo Murn), ki jo je ugrabil zlobni gusar Kosmata brada (Mihael Starbek), ki se posebej zanima
za zaklad. V zelenju poiščejo majhno hišico, v kateri s svojo mamico živijo malce boječi trije nagajivi strahci (Amadej Starbek, Samuel Starbek in Larisa Potočan), s svojo mamico (Lana Arbi), ki bi nadvse radi
spoznali ljudi, posebej otroke, čeprav pravzaprav ne vedo, kako izgledajo, zato vseskozi na svojo ma-

mico naslavljajo različna vprašanja.
V igrici ima svojo vlogo tudi prava
stara skrinja, v kateri se skriva profesor Grundu (Jure Cezar), ki si želi
samo večerje. Vsi se ob koncu zberejo pred prijazno sceno, spoznavajo
drug drugega in so veseli srečnega
konca, katerega so se zelo razveselili tudi razigrani gledalci. Ti so imeli
veliko priložnosti, posebej ob drobnih nagajivostih, za prisrčen smeh,
pa tudi za očarljiv ples mladih gledalcev in petje vseh prisotnih. Magdalenka je svobodna, gusar Kosmata brada kaznovan, nagajivi strahci pa veseli, ker so končno spoznali ljudi. Zaklada v obliki zlata ni, so
pa vsi, tako razigrani igralci kot obiskovalci, spoznali, da so zaklad ljubezen, dobrota, sreča in veselje, ki
jih bodo spremljali do septembra,
ko bo spet mogoče postati del dobskega otroškega abonmaja Živ žav.

Zadnja predstava letošnjega abonmaja je otroke navdušila. Vsi prisotni so jo nagradili z glasnim aplavzom. Prikupna in nagajiva predstava Nagajivi strahci pomeni nadaljevanje tradicije otroških predstav v
Dobu, ki zanesljivo pomenijo, da se
bo v Kulturnem društvu Jožef Virk
še veliko igralo in se nam ni bati kakšne igralske suše.
Mladim igralcem, režiserju in
scenografu in hkrati igralcu Mihaelu Starbku iskrene čestitke, pohvale
in čestitke pa tudi vsem ostalim, ki
so pomagali pri predstavi – oblikovanje luči: Pavel Orehek, glasba in
ton: Gašper Osolin, kostumi: Irena
Osolin in avtor glasbe: Tomaž Habe.
In ne pozabite: srečamo se konec
junija 2024, ko bo v Dobu tradicionalni pravi festival komedij. Dobrodošli.
Vera Vojska

Oskarji 2024: Oppenheimer in zaton civilizacije
Se je na zadnji podelitvi oskarjev osebno, kar je za samo poanto filma dna množica najbolj eminentnih filzgodilo kaj resnično presenetlji- dodobra za lase privlečeno in tudi mih imen, brez pravega smisla, logivega? Težko odgovorimo pritrdil- – bodimo iskreni – skrajno infantil- ke in orientacije. In to zgolj zato, ker
no, saj je bila dejansko ena bolj po- no. Z drugimi besedami, v Oppen- lahko. V filmu ga tako ni lika, s kalitično korektnih v zadnjem času, heimerju je toliko vsega, da celo se- terim bi se lahko za trenutek povevključno z osladnim vodenjem Jim- kvence, ki imajo resnično kaj pove- zali ali vsaj malo spočili svoje misli,
myja Kimmela, ki je izrekel vse ‘pra- dati (denimo, znanstvenikov govor do konca ogleda pa imamo že tako
ve stvari’, zaradi česar jo bo zago- pred množico ljudi, ki se v njegovi ‘scvrte možgane’, da v slogu ubotovo še kdaj vodil. Predvidljivo je imaginaciji razkrajajo), scela razvo- gljivega potrošnika lahko v nejeveri
zmagal visoko opevani Oppenhei- denijo, saj je sama zgodba – glej ga zgolj sklonimo glavo in sprožimo avmer, ‘največjega režijskega šarlata- zlomka! – prikazana brez vsakega tomatski aplavz za ta etično skrajno
na’, Chistopherja Nolana, katerega dramaturškega loka. Nikoli namreč vprašljivi filmski pamflet, ki v svoji
filmi so nekakšen simptom vsega ti- ne vemo, kje natančno se nahajamo, globlji sporočilnosti ni čisto nič drustega, kar je z našim svetom dejan- v Nolanovem svetu smo lahko na- gega kot deus ex machina sodobnesko narobe.
mreč kjerkoli, vendar to očitno niko- ga t. i. svobodnega sveta na čelu z
Razvlečena ‘resnična zgodba’ iz- gar ne zanima, važno je le, da dobro ZDA, kar je nemara še najbolj traumitelja atomske bombe z bomba- izgleda. Slednje je tako danes posta- gično. Medtem pa denimo Alexanstičnimi efekti in nadležnim zvo- lo kar globalna mantra in s tem edi- der Payne, režiser per se, še vedno
kom v ozadju, ki v treh urah ne po- ni kriterij za dober film. Po svoje je potrpežljivo čaka na svoj prvi zlati
pušča niti za ščepec, je za Nolano- logično, da je po nekaj manjših pro- kipec, ki je s svojo Bartonovo akave ljubitelje prava filmska poslasti- dukcijah in celo ne-ameriških zma- demijo (The Holdovers) na najboljši
ca, medtem ko je za vse ostale smr- govalcih, tokrat na Oskarjih svojo možen in skrajno nevsiljiv način potnike prvovrstno razočaranje, milo popolno prevlado moral veličastno kazal vso razsežnost človeških emorečeno. Bravurozno skakanje po ča- in mogočno pokazati klasično sodo- cij, ki naj bi bile tisto najbolj iskresovni osi sedanjost-preteklost-pri- ben hollywoodski film, ki ima prak- no bistvo sedme umetnosti. Vendar
hodnost, kar je tudi sicer režiserje- tično vse, le duše ne.
koga sploh briga, saj je tudi samo
va obsesija, z izmenjavo črno-bele
Nolan je do te mere ‘brezhiben čustvovanje, ki je sicer nekaj inhein barvne slike, permanentni pre- in perfekten’, da bi v dotičnem film- rentno človeškega, očitno medtem
miki kamere noter, ven, daleč, bli- skem konceptu denimo nagrado (p)ostalo a priori patetično in dozu, ribje oko, ni da ni, že dolgo na- za najboljšega igralca lahko dobil mala odveč, kajne?
mreč ne more zadovoljiti zahtevnej- praktično vsakdo, ki bi se v njegoDejstvo je, da sodobni človek/
ših gledalcev v smislu kakšne du- vem filmu le pojavil, in tokrat je na- gledalec čedalje težje zdrži v tišini
ševne katarze. Za nameček je vse ključje hotelo, da je to pač Cillian (kaj šele sam s seboj in v tihi konskupaj pospremljeno še z bliskovi- Murhpy. Enako velja za sicer zelo templaciji, ki mu dopušča, da ureto montažo, od katere zgolj boli gla- solidnega Roberta Downey jr.-ja, ki di svoje vtise), zato praktično ves
va, njen edini namen pa je zakriva- se v stranski vlogi končno lahko po- čas potrebuje čim več zunanjih dranje lukenj v scenariju. Posledica je hvali z zlatim kipcem, čeprav dejan- žljajev, da se počuti sploh živega. In
tako zmedeno in nejasno podana sko bolj pride do izraza v praktično prav Oppenheimer takšnih mašil
zgodba (česar smo sicer pri Nolanu vsakem filmu, ki ga je posnel. Ven- ponuja v izobilju. Glede na videno,
že vajeni), ki na koncu kulminira v dar, kaj ko Nolan tudi z izbiro igral- tokrat lahko žal le ironično sklenedomnevnem srečanju našega znan- skega ansambla kaže svoje režijske mo: »Film je mrtev, živel film!«
Žiga Čamernik
stvenika z Albertom Einsteinom mišice, saj se v filmu niza nepregle-

galerija domžale Je umetnik, ki
povezuje likovno vizualno umetnost
z znanostjo, kulturo in ekologijo. Za
svoje umetniško in pedagoško delo
je pridobil številne nagrade in priznanja, med drugim mu je Občina
Kočevje leta 2019 podelila Humkovo

ženju v orbitah neznanega pristala
v Kočevju, na robu pragozda. Ta izjemna najdba njegovega iskrivega
in globokoširokega intelekta je prapodoba aktualnega časa. Umetniško
izkušnjo nam Marko ponudi na vsakemu razumljiv, sodoben način: in-

nagrado za dolgoletno delovanje na teraktivno, z digitalijami in interakKočevskem in širše. O avtorjevi raz- tivno tehniko; ter na klasičen nastavi v Galeriji Domžale je Jurij Smo- čin: s kiparskim modernizmom prale, akademski kipar in galerijski pro- starih kiparskih materialov v nepogramski vodja, zapisal: »Marčevska sredni govorici in simbolizmu. Oborazstava prinaša izjemno izkušnjo je skupaj je zanimiva celota, ki nam
širine novega, svežega kiparstva, ki postavlja več vprašanj, kot daje odnam v celoti in detajlih nudi užitek govorov in na skrajno resen način
in globoko interpretacijo sodobnega razglablja o pomenih stvari, odnosu
sveta, hkrati pa nas vabi v resno do okolja in narave, v našem kaotičmeditacijo o tem, kar se z nami nem, slabo premišljenem bivanju.«
Razstava z naslovom Globoka šidogaja. Z veliko humorja in na kiparski način – zato ker v tem uživa – rina je na ogled do 4. aprila. Dobronam ponudi kipe vrhunske izdelave došli, priporočamo ogled.
Katarina Rus Krušelj
in razmisleka; med njimi je tudi vesoljska sonda, ki je po dolgem kroFoto: Miro Pivar

Dalmatinski pušeljc, četrti po vrsti
Nekaj dni po prazniku ljubezni, ki smo ga v zadnjih
desetletjih tudi pri nas posvojili z zahoda, smo Ženska klapa
Kamelije 17. februarja pripravile svoj Dalmatinski pušeljc.
ženska klapa kamelije V nizu
samostojnih koncertov z istim imenom je bil letošnji že četrti po vrsti.
Ker noben dober pušeljc ne more
nastati brez lepega, zdravega cvetja
in ker nobeno cvetje ne more zrasti

Omeniti je treba še Darka Mavsarja,
zdaj že kar stalnega povezovalca naših koncertov. Res je mojster besed – z
njimi iz navadnega zaporedja skladb
vsako leto znova ustvari dogodek, ki
prepriča in se vtisne v srce in dušo.

brez zdravih korenin, smo se tudi Kamelije letos pri pripravljanju programa Dalmatinskega pušeljca vrnile k
svojim koreninam: koncert se je tokrat zato začel s slovenskimi ljudskimi pesmimi. V drugem delu smo se
posvetile dalmatinskim ljudskim. Da
se začuti, kako ljubezen, to temeljno
človeško čustvo skozi vso človeško
zgodovino in po vseh koncih sveta,
doživljata dva sosednja naroda, tako
bližnja, pa vseeno tako različna.
V osrednjem delu smo oder prepustile glasbenim gostom. Kot vsako leto doslej smo tudi letos povabile v goste moško zasedbo, tokrat
Moško vokalno skupino Lipa iz Litije. Zapeli so več priredb priljubljenih dalmatinskih popularnih pesmi,
s čimer se je večer prevesil v drugi
del, posvečen sodobnejši dalmatinski glasbi. V tem melosu se je nadaljeval potem tudi nastop Kamelij,
koncert pa smo zaključili vsi skupaj
z nekaj skupnimi pesmimi.

Dvorana Kulturnega doma Groblje
je bila tudi letos nabito polna. Joj, kakšni sladki problemi so to, ko zmanjkuje stolov in po vseh kotih iščeš, če
je še kakšen kje. In ko ga le najdeš, pa
ga nimaš postaviti več nikamor drugam kot v hodniček, ki vodi v dvorano! V tako polnem prostoru smo se
vsi, tako nastopajoči kot tudi publika
v dvorani – tako so povedali tudi poslušalci sami – počutili domače kot v
skupnem gnezdu. Kot bi se vrnili domov, pa čeprav smo v resnici skoraj
ves večer z glasbo kukali k sosedom.
Kamelije se vsem poslušalcem
toplo zahvaljujemo, da ste z nami
soustvarili nepozaben večer. Tiste,
ki ste ta koncert zamudili, pa lahko
pomirimo z obetom, da je naš Dalmatinski pušeljc zdaj postal že tradicija in bo torej podobna priložnost
če ne prej spet ob letu osorej.
Marija Kavčič,
Ženska klapa Kamelije
Foto: Fanči Majhenič

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 31

pogled na domžalsko preteklost

slamnik@kd- dom zale. si

BORKO
TEPINA
Altamira –
10 sekund
svobode
11. 4. – 2. 5.
2024
▶ Odprtje razstave bo v četrtek,
11. aprila 2024, ob 19. uri v
Galeriji Domžale.

Z umetnikom se bo pogovarjal
Jurij Smole.

Flandrija, 2022

V času razstave je galerija odprta:
torek–petek: 10.00–12.00
in 17.00–19.00, sobota:
10.00–12.00.

kd-domzale.si
01 722 50 50

April ‘24
MENAČENKOVA DOMAČIJA
Sreda, 17. april 2024, ob 19. uri
Odprtje

MARTIN
FUJAN

Gozdna krajina
Slike, ilustracije, grafike
Vstop prost.
17. april – 18. maj 2024

SLAMNIKARSKI MUZEJ
Sreda, 24. april 2024,
ob 18. uri | Vstop prost.

Srčni pogovori:

GODBENICE V
MOŠKI DRUŽBI
Srčni pogovori bodo ob 140-letnici
Godbe Domžale potekali enkrat
mesečno v Slamnikarskem muzeju
in bodo prikazali vse dimenzije
godbenega življenja.
Vodi Matej Primožič.

SLAMNIKARSKI MUZEJ

Občasna razstava | Vstop prost

Iz roda v rod:

NESNOVNA
KULTURNA DEDIŠČINA
NA DOMŽALSKEM
V SLOVENSKEM
REGISTRU
Razstava bo odprta do maja 2024.
MENAČENKOVA DOMAČIJA

Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v
času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob.
od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.

SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
www.kd-domzale.si
T: 01/722 50 50

Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.
muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00
do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.

Glasba ostaja v družini (1)
Dobljan Edi Semeja nedvomno izhaja iz glasbene družine. Z glasbo
se je veliko ukvarjal njegov stric Anton, brat njegovega očeta, ki so ga
klicali Tonček. Tudi njegov ded in oče sta igrala harmoniko (frajtonarico).
Spominja se, da ga je stric sprva navdušil za violino.

O
Jože Skok

svojem stricu Antonu Edi
razloži: »Tonček je bil vsestranski glasbenik, četu­
di je bil samouk, ig­ral pa
ni na pihala in trobila, bil je pravi zanesenjak. Poleg violine sem se začel
učiti harmoniko. Pozneje me je stric
Toni vpisal v Glasbeno šolo v Domžalah, kjer je bil soustanovitelj s profesorjem Stanetom Habetom.«

Že zelo mlad igral zabavno
glasbo
»Sodeloval sem z glasbenimi nav­du­
šenci, mednje je spadal Bogo Gašperin, ki je igral pozavno. Z njim smo ig­
rali zabavno glasbo ob nedeljah v Beričevem. Zraven je bil tudi Sandi Frigi­
di, sin znanega frizerja iz Stoba, ki je
ig­ral na bobnih, mislim, da je bil z nami na kitari tudi Miro Sršen, tudi iz
Stoba. Spomnim se, da je bil tam nekakšen krajevni dom, bilo je v začetnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, še preden smo z The Playersi
‘špilali’ v Grobljah. Bogo je bil zaposlen na RTV Ljubljana, na Radio postaji v Domžalah. Več desetletij pozneje sva se še kar nekajkrat srečevala
in obujala spomine,« se spomni Edi

S plesa na gospodinjski šoli v Grobljah na začetku 60. let prejšnjega stoletja (z
leve): Edi Semeja, Bogo Gašperin, Jože Hribar (že pokojni), kontrabasist neznan,
bobnar Sandi Frigidi

Zgodnje srečanje z družino
Jerman iz Radomelj
Še kot osemnajstletnik je Edi spoznal
Cirila Jermana, ki ga je učil kontrabas
pri njem v Radomljah, čeprav je bilo
to v okviru Glasbene šole Domžale.
Ciril je bil že zaposleni kontrabasist v
Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana.
»Bratje Jermani so igrali v ansamblu
Veseli kajžarji, pri čemer je Metod
igral klarinet, Franc bobne, Ciril pa
harmoniko. V omenjenem ansamblu
sem kdaj pa kdaj igral trobento.«

Okoli tri leta igrali v kamniški
‘barutani’
Edi je s pretežno dixiland zasedbo ig­
ral v ‘barutani’ v dvorani Kina Dom
Kamnik, ko je ansambel Ježek nastopal v Zadružnem domu v Grobljah,
kjer je trobentač Alfonz Savnik nasledil Andreja Vavpetiča, oba iz Domžal. »V ‘barutani’ smo igrali ob koncu tedna ob nedeljah popoldne dve
do tri leta, jaz kontrabas pa tudi trobento. Alojz Oražem iz Logatca je bil
na pozavni, Vinko Sitar iz Mengša, ki
je pozneje igral v Alpskem kvintetu,
na klarinetu, na kitari pa Guček. Izvajali smo glavnem zabavno glasbo
in tudi dixiland. To je bilo v začetku 60. let prejšnjega stoletja, ko sem
obiskoval srednjo šolo za strojništvo
v Ljubljani.«

Igranje v Kino Dom Kamnik (barutana) okoli leta 1960 (z leve): Alojz Oražem, Edi
Semeja, Vinko Sitar, neznan harmonikar (igral le nekajkrat), sedi Maks Guček.
(Foto: osebni arhiv Edija Semeja)

na, se nas je kar v redu slišalo, Miro
pa je že imel ojačevalec za kitaro.
Ko pa smo pozneje igrali v Festivalni dvorani v Ljubljani, je Habe
prešel na električno bas kitaro. Uporabil jo je, ko smo denimo igrali kakšen komad od Beatlov, na primer
Yellow Submarine. Dobil jo je kot nekakšen prototip iz Melodije Mengeš,
vendar je imela za moj okus nekoliko predolgo ubiralko (vrat). Pozneje
so imele bas kitare krajšo, vse je bilo
v fazi eksperimentiranja. Električna
bas kitara je bila tedaj bolj čudo.«
V Grobljah so The Players igrali v glavnem šlagerje, pa tudi malo
dixilanda, večinoma pa pesmi, ki so
bile tedaj popularne. Edi pripoveduje: »Pa še s tem ni bilo lahko, ker je
bilo težko kaj prijeti v roke, pri tem
mislim na besedila kot tudi na glas-

beno oziroma harmonsko postavitev
skladb. Tekste smo dobili iz tujine, v
glavnem iz Avstrije in Nemčije, kjer
se je marsikaj dalo dobiti, več težav je
bilo z notami. Moram priznati, da takrat angleščine nismo kaj preveč obvladali, marsikaj je bilo napisano fonetično. Seveda nam je bil izvor besedil tudi Frenk Centa, ki jih je pač
od nekje prinesel, potem smo poslušali skladbe, če smo jih imeli na voljo na ploščah ali kasetah in smo komade tudi izvajali.
Odločilno vlogo je imel Tomaž Ha­
be, ki je napisal note in aranžmaje,
tako da smo imeli na listih ali zvezkih notne zapise, pa zraven še harmonijo (akorde) in po potrebi besedila
skladb. Skratka, imeli smo zapisano
melodijo in akorde po instrumentih,
tako smo skladbo lahko zaigrali.« ❒

080 11 37

Iz The Platters – The Players
V 60. letih prejšnjega stoletja je bila
zelo popularna ameriška skupina
The Platters, zato so domžalski fantje okoli leta 1963 nekako privzeli ime
ansambla – The Players. V zasedbi je
bil nesporni vodja Tomaž Habe za klavirjem, Mohor Podbevšek na bobnih,
Edi Semeja na kontrabasu, Miro Sršen na kitari in pevec Frenk Centa. Večinoma so igrali v Zadružnem domu v
Grobljah. Edi dodaja: »Frenk je z The
Players nastopal kakšno leto in pol,
potem je začel prepevati po barih,
tudi s Sršenom. Vse smo imeli priključeno na dva mikrofona, tudi moj kontrabas je moral biti v bližini mikrofo-

Naročite kurilno
olje na dom!

www.halo-olje.si

info@halo-olje.si

32 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

obrazi domžalskih tržnic

slamnik@kd- dom zale. si

PRISTNI OKUSI IZDELKOV
IZ SENENEGA MLEKA
DRUŽINA BOGATAJ S KMETIJE IN SIRARNE BOGATAJ

Na domžalski tržnici lahko vsak teden, ob sredah, petkih in sobotah, obiščete stojnico kmetije in Sirarne Bogataj iz Gorenje
vasi v Poljanski dolini. Družina Bogataj na njej ponuja mlečne izdelke iz senenega mleka, vse od jogurta, kislega mleka,
masla, smetane, pinjenca, skute, albuminske skute, namazov, pa vse do mehkih, poltrdih in trdih sirov.
Od jogurtov, kislega mleka,
masla, smetane, skute,
albuminske skute do sirov

Renata Ucman
Foto: Vido Repanšek

V sirarni Bogataj seneno mleko z domače kmetije predelujejo v okusne
in kakovostne mlečne izdelke. »V
naši sirarni izdelujemo vse od svežih
mlečnih izdelkov, kot so jogurt, sadni jogurt, kislo mleko, maslo, smetana, pinjenec, skuta, albuminska
skuta in namazi , pa vse od mehkih,
poltrdih, do trdih sirov. Med drugim
v sirarni predelujemo tudi kozje mleko, tako lahko ponudimo tudi kozji jogurt, skuto, albuminsko skuto,
mladi sir in poltrdi sir.«

K

metijo in sirarno vodi družina Bogataj, po domače
pa njihovi kmetiji rečejo
Pr’ Leskovc. »Vsaka kmetija oziroma domačija, ki se je ohranila do danes, ima večstoletno tradicijo. Tudi naša kmetija Pr’ Leskovc ni
izjema. Na njej so že nekoč preživeli od svojega pridelka, bodisi mleka,
žita, fižola in krompirja, tako rekoč
samooskrbno. Fižol in žita so pridelovali na višje ležečih površinah, zaradi pogostih poplav reke Sore. Na
to so zelo pazili, saj če pridelka ni
bilo, ni bilo hrane. Vendar so bile
količine kravjega mleka na kmetiji nekdaj manjše. Danes se naša domačija nahaja na začetku Gorenje
vasi, ob stari cesti. Na domačiji imamo tudi svojo domačo trgovino. V
njej je mogoče kupiti vse naše mlečne izdelke in veliko drugih domačih
izdelkov iz drugih okoliških kmetij:
rezance, piškote, žganje, med, marmelado in jajca,« pojasnjuje Matej
Bogataj s kmetije in Sirarne Bogataj v Gorenji vasi v Poljanski dolini.

Več generacij družine Bogataj
Na domačiji danes živi in dela več
generacij njihove družine Bogataj. »Na kmetiji živimo gospodarja oziroma naša starša Alojz in Tilka, sin Matej z družino – z ženo Tanjo in tremi hčerami – ter njuna najmlajša hči oziroma moja sestra Ajda.
Njuna starejša hči oziroma moja sestra Jerneja je sicer zaposlena drugje, vendar nam velikokrat priskoči
na pomoč. Ni skrivnost, da na kmetiji vsak par rok pride prav. Zato je
v delo na kmetiji vpeljana celotna
naša družina. Poleg domačih imamo še štiri polno zaposlene delavce,
nekaj delavcev pa dela prek pogodbe in študentskega servisa.«

Na kmetiji imajo 45 krav
molznic in 20 telic
Družina Bogataj na kmetiji v Gorenji vasi pod Blegošem, drugim najvišjim vrhom Škofjeloškega hribovja, obdeluje 32 hektarjev skupnih
kmetijskih površin. »Te površine zadoščajo za vzrejo naših 45 krav molznic in 20 telic, torej njihovih ženskih potomk. Naš obdelovalni teren je razgiban, od ravninskih travnikov do bregov. Na kmetiji imamo
tudi dvanajst hektarjev gozda, les
pa uporabljamo za domačo uporabo, za sekance oziroma energijo.«

Simentalska pasma goveda
Na kmetiji vzrejajo simentalsko pasmo goveda. »Na splošno je to ena
najprimernejših pasem goveda za
predelavo mleka. To se najbolje odraža pri siru, če pa je to mleko še
brez silaže in, da so živali zdrave,
imaš zelo dober potencial za dober
izdelek.«

Seneno mleko je kakovostna
osnova za sire

Na domžalski tržnici lahko vsak teden ob sredah, petkih in sobotah obiščete prodajno stojnico kmetije in Sirarne Bogataj iz
Gorenje vasi. Ob sobotah vam njihove mlečne izdelke iz senenega mleka ponudi Matej Bogataj.

Krave krmijo zgolj s seneno
krmo
Bogatajevi kmetujejo v sozvočju z
lepo okoliško naravo, s skrbjo za
domačo zemljo in zdrave živali, pri
tem pa negujejo tradicijo. »Na naši
kmetiji krave krmimo zgolj s seneno krmo. Da smo to dosegli, smo na
kmetiji zgradili sušilnico sena, kjer
s pomočjo toplega, torej dogretega
zraka seno sušimo in ga tam hranimo preko celega leta. Vsako leto
nam tudi podnebje postavlja preizkušnje. Zato lovimo vse sončne dni,
da lahko travo pokosimo in posušimo v najbolj idealnem času – da
se ne postara, ker s starostjo izgubi
hranilne snovi. Velikokrat to za nas
pomeni, da na kmetiji delamo tudi
ob nedeljah.«

Seneno mleko ima več
prednosti
Za krmljenje krav molznic zgolj s seneno krmo so se odločili, ker ima seneno mleko več prednosti. »Certificirano seneno mleko ima več omejitev v ekstenzivnosti, s tem pa se poveča okus prvotnega mleka. V mleku senene prireje se nahaja kar 20krat manj klostridijev kakor v silažnem mleku, kar pomeni, da je
odlična osnova za izdelovanje sira
in to brez uporabe zaviralcev za napihovanje. Okus senenega mleka je
bolj sladek.«

Začetki domače sirarne
Bogataj
Zanimivi so začetki njihove domače sirarne Bogataj, kjer seneno mleko svojih domačih krav predelujejo v mlečne izdelke. »S sirarstvom

sta začela moja starša Alojz in Tilka
Bogataj pred dobrimi 30 leti. Ideja
o predelavi mleka in dodatnem zaslužku se je rojevala ob tistem splošnem kmečkem štrajku zaradi nizkih cen mleka. Prvi namen je bila
prodaja mleka v danes tako imenovano šolsko mleko. Vendar, ker so
v času počitnic šole zaprte, smo iskali še boljšo rešitev. Zagnanost in
ustvarjalnost nas je vodila v smer
izdelovanja sira. Prvi siri so nastali doma, v manjših loncih. V nadaljevanju nam je bil v veliko pomoč
delovni dopust na eni izmed slovenskih pašnih planin. Z ustanovitvijo
društva malih sirarjev so se začeli
tečaji tudi v tujini, predvsem v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Seveda pa
je bil obisk tečaja smiseln, če si imel
že nekaj predznanja. Precejšno težavo je takrat predstavljala oprema za
male sirarje.«

Dan se zanje začne zelo
zgodaj
Na njihovi kmetiji in v sirarni jim
opravil ne zmanjka. »Vsako jutro in
večer se opravi v hlevu vse, kar je
potrebno. Že 14 let je molža robotska, kar veliko pripomore, saj tako
lahko tisti čas, ki je bil včasih namenjen molži, namenimo drugim potrebnim opravilom. Pozimi se tempo
malo umiri, kar pa ne velja za našo
sirarno. V njej nam tempo narekuje
res veliko število mlečnih izdelkov,
ki morajo biti narejeni iz svežega
mleka. V sirarni se zato delo začne
že okoli četrte ure zjutraj. Delovnik
je raznolik, le sir in domačo skuto izdelujemo vsak dan. Vsak dan imamo zato odprta tudi prodajna mesta
na tržnicah, na katerih med tednom
prodajajo zaposleni ali študentje,
ob sobotah pa smo na tržnicah prisotni tudi vsi domači.«

»Pri predelavi mleka v mlečne izdelke igra veliko vlogo mleko samo po
sebi. Leta 2018 smo začeli krave hraniti zgolj s seneno krmo in s tem pridobili certifikat za mleko senene prireje oziroma seneno mleko. Avstrijci temu rečejo – korak nazaj v prihodnost. Za nas pa seneno mleko pomeni zelo kvalitetno surovino za izdelavo sira. Kot smo že omenili, pri
predelavi senenega mleka ne potrebujemo zaviralcev napihovanja, ki
so lahko tudi alergeni, kar nam veliko pomeni. Seveda pa brez občutka
in dobre roke sirarja ne gre.«

Kam po njihove izdelke?
Mlečne izdelke s kmetije in sirarne
Bogataj je mogoče kupiti na tržnicah
v Škofji Loki, Kranju, Domžalah in v
BTC-ju v Ljubljani, pa tudi v njihovi
domači trgovini na kmetiji v Gorenji
vasi. »Prav tako je veliko naših izdelkov mogoče dobiti v kmetijskih zadrugah Gorenja vas, Poljane, Škorja
Loka – Mlečni butik, Trata, Češnjica, Ratitovec. Nekatere naše izdelke
je mogoče kupiti tudi v Mercatorju.«

Na domžalski tržnici že
trinajst let!
Že vrsto let torej stojnico sirarne Bogataj, bogato založeno z mlečnimi izdelki, lahko obiščete tudi na domžalski tržnici. Običajno je pred njo vrsta
kupcev, kar pomeni, da so Domžalčani in okoličani že prepoznali dober
in pristen okus ter kakovost njihovih
mlečnih izdelkov. »Na tržnici Domžale smo z našo sirarno in mlečnimi
izdelki prisotni že približno trinajst
let, nanjo se vedno radi vračamo. Na
domžalski tržnici imamo stojnico odprto ob sredah in petkih od 8. do 13.
ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Neposreden stik s strankami je za nas
zelo pomemben. Prav v veselje nam
je ob sobotah prodajati naše mlečne izdelke na tržnicah in spremljati, kako se nekatere stranke že leta in
leta vsak teden vračajo ponje in nam
ostajajo zveste. To nas osrečuje in neizmerno smo jim hvaležni za to.«

Želijo ohranjati kakovost!
Kakšni so njihovi načrti in želje za
razvoj kmetije in sirarne Bogataj?
»Še naprej si želimo ohranjati kakovost mleka in mlečnih izdelkov, ki
jih izdelujemo.« ❒

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 33

šport

slamnik@kd- dom zale. si

V pokalu odlično, v prvenstvu pa je vrag vzel šalo
Radomljane še kako skelijo štirje porazi v dobrem mesecu dni, ko so jih tekmeci prav vsakič premagali zgolj z zadetkom prednosti. Malenkosti so
torej mlinarje po seriji treh porazov in zgolj ene zmage v marcu pahnili na zadnje mesto na prvenstveni lestvici, ki neposredno vodi v drugo ligo.
nk radomlje In kar je najhuje,
nogometaše Radomelj sta v tem obdobju premagala oba neposredna
tekmeca v boju za obstanek, najprej
konec februarja Aluminij (1:2), nato
pa marca še Rogaška (0:1).
Prvi poraz v marcu so Radomljani sicer doživeli 3. marca, ko so doma
v 24. krogu izgubili proti Bravu z 0:1.
Ljubljanska ekipa je bila skozi celotno srečanje podjetnejša in na koncu tudi zasluženo vknjižila tri točke,
a prav lahko bi se razpletlo tudi drugače. Pri začetnem izidu 0:0 je najprej
Nino Kukovec v 17. minuti izgubil dvoboj iz oči v oči z gostujočim vratarjem,
v 67. pa je bil blizu zadetku Madžid
Šošić. Gostje so edini zadetek na tekmi dosegli v 76. minuti. Sklonjenih

Rdeči karton proti Rogaški in avtogol
proti Celju sta razloga, da bo Uroš Korun
skušal marec čim hitreje pozabiti.

glav so varovanci Oliverja Bogatinova lepih priložnosti, za kar pa tokrat
zapuščali tudi zelenico po srečanju v niso bili kaznovani. Rumeno družiRogaški teden dni pozneje. Oni so bili no so povsem nadigrali ter se zaslutisti, ko so si v prvem delu pripravili ženo veselili šeste zmage v sezoni.
več priložnosti in zatresli tudi vratniIn blizu uspeha so bili tudi v Ceco, a po izgubljeni žogi ob izvajanju lju pri vodilni ekipi prvenstva, kjer
avta zadetek prejeli ob koncu prvega so imeli po izenačenem prvem polpolčasa. V zaključku je bil zaradi pre- času (1:1) priložnost tudi za zmago,
rivanja s trenerjem Oskarjem Drobne- a se je znova razpletlo slabo. Kotom izključen še Uroš Korun, a vsee- run je globoko v sodniškem dodatno so mlinarji zmogli zadnji juriš, ki ku tekme po ostrem predložku žogo
pa ni prinesel izenačenja, Šošić je bil nesrečno preusmeril v lastno mrežo
znova za las prekratek.
za 15. poraz na 27 prvenstveni tekmi,
Nato je vendarle sledila prven- s čimer so Radomljani ostali na dnu
stvena zmaga in to proti sosedom lestvice s 24 osvojenimi točkami.
Domžalam. Junak zmage je bil z Aluminij ima eno več, Rogaška dve.
Da lahko in da se zmorejo kosati
dvema zadetkoma v 69. in 74. minuti Šošić, a kaj, ko so pred tem Rado- z vsemi, so Radomljani že dokazali.
mljani zapravili enostavno preveč V lanski sezoni so spomladi blesteli,

tudi letos so že prekrižali načrte favoriziranim tekmecem, a kaj, ko manjka
konsistentnosti. S to težavo pa se niso
srečali 6. marca na tekmi osmine finala Pokala Slovenije proti favoriziranemu Mariboru na njihovem terenu in
ga po zaostanku na koncu premagali z 2:1. Za izenačenje je najprej v 79.
minuti po strelu z enajstih metrov poskrbel Dejan Vokić, junak velike zmage pa je bil Caio Da Cruz, ki je mrežo
vijolic zatresel v 92. minuti. V četrtfinalu, v katerega bodo mlinarji krenili
kot favoriti, jih 3. aprila čaka drugoligaš Gorica. Polfinale pokala je tako na
dosegu roke, a do takrat bo treba popraviti tudi prvenstveni vtis.
Domen Jarc
Foto: NK Radomlje

Domžalčani so si zapletli položaj Sanjski vstop v drugi del sezone
Kar štirje porazi in zgolj dve zmagi na uvodu
spomladanskega dela sezone so nogometaše Domžal
pahnili v neugoden položaj bežanja od dna lestvice.

Nogometaši Doba so marca krenili v spomladanski del tretjeligaške sezone 2023/24.
Izjemno uspešno, saj so na uvodnih treh tekmah zabeležili tri zmage, a to ne pomeni,
da so njihovi navijači srečanja spremljali mirno.

nk domžale Po zmagi nad prvouvrščenimi Celjani konec februarja z
2:1 so navijači Domžal verjeli, da se
bo krivulja rezultatov obrnila navzgor, a temu ni bilo tako. V marcu
je najprej sledil visok poraz z 0:3 v
Mariboru, srečanje 25. kroga doma
proti Kopru je bilo nato zaradi obilnega deževja prestavljeno na april,
sredi meseca pa je sledila še zaušnica Radomelj. Pred reprezentančnim
premorom je vendarle prišla prepotrebna zmaga proti neposrednemu
tekmecu v boju za obstanek v ligi
Aluminiju, ki je vnesla nekaj miru v
četo Dušana Kosiča.

nk dob Daleč od tega, saj so 9. marca na uvodnem srečanju spomladanskega dela sezone proti neposrednemu tekmecu za vrh razpredelnice Slovanu na zmagoviti razplet srečanja čakali vse do 92. minute. Tekmec iz Ljubljane je povedel na začetku drugega dela in Dobljanom ni
preostale drugega kot to, da krenejo po preobrat. Slovan je v tem obdobju zadel tudi vratnico domačega vratarja Ožbeja Kisovca, domači
pa na drugi strani zgrešili enajstmetrovko, a vse to vodilne ekipe 3. lige
zahod ni zmedlo. Za izenačenje je v
65. minuti poskrbel Jon Ficko, v živčnem srečanju pa je za veselje navijačev poskrbel prvi strelec lige Slobodan Vuk, ki je v izdihljajih tekme
z roba kazenskega prostora zadel za
končnih 2:1 in pomembno zmago v
boju za prvo mesto na lestvici.
V naslednjem krogu so varovanci
Darka Birjukova gostovali pri petouvrščeni Izoli in slavili prepričljivo s
3:0. Že v prvem delu sta mrežo tekmeca zadela Darko Mitrović in Denis Petrovič, končni izid pa je v 72.
minuti postavil Jaka Kasnik.
Tudi v tekmo 17. kroga proti Žirovcem, ki se borijo za pobeg iz spodnjega dela lestvice, so Dobljani na
domači zelenici krenili kot favoriti, a
imeli veliko dela. Ponovil se je scenarij uvodnega kroga spomladanskega
dela, saj je ekipa Eksist Žiri povedla
v 15. minuti, a še enkrat več sta tehtnico na stran Doba nagnila njegova najboljša strelca Denis Petrovič in

Oba zadetka so dosegli po podaji iz
kota, v 42. minuti je po izbijanju in
nato še slabšem posredovanju gostujočega vratarja zadel Filip Stuparević. Končni rezultat je bil postavljen po dobri uri igre, ko je po podaji iz kota predložek z glavo v kazenski prostor poslal Dario Kolobarić,
žogo pa je v lastno mrežo poslal Aleksandar Zelković. »Vedeli smo, da
nismo v najboljšem položaju, zato
smo dali na igrišču še več kot vse
od sebe. Izkoristili smo priložnosti,
ki so se nam ponudile in s takšnimi
predstavami moramo nadaljevati
tudi na naslednjih tekmah,« je po

Jošt Pišek, ki je bil eden najvidnejših posameznikov ob zmagi nad Aluminijem, je
zadetek dosegel tudi 22. marca v reprezentančnem dresu U21 ob zmagi nad Bosno
in Hercegovino s 3:0.

Deset krogov do konca sezone
2023/24 tako Domžalčane čaka še
kar nekaj dela, da ne bodo trepetali pri dnu lestvice vse do maja, ko
bodo na sporedu zadnja tri prvenstvena srečanja. Trenutno s tekmo
manj (zaradi prestavljene tekme s
Koprom) po 26 odigranih tekmah zasedajo sedmo mesto z 29 osvojenimi
točkami, dve točki za šesto Muro in
vsega pet pred zadnjimi Radomljami. Vmes sta še spomladi razpoložena Rogaška (26) in Aluminij (25).
In prav slednjega so 16. marca v
tekmi 27. kroga nogometaši Domžal
premagali na domačem terenu z 2:0.

srečanju za klubsko spletno stran
povedal povratnik po poškodbi Tilen Klemenčič, ki bo moral skupaj
z ostalimi izkušenimi soigralci potegniti voz naprej.
Naprej po nove prvenstvene točke, saj kot trenutno kaže, bo pomembna prav vsaka v boju za miren zaključek sezone 2023/24. Opozorilo, da jih čaka še veliko dela, so
namreč prejeli na prijateljski tekmi
med reprezentančnim premorom,
ko jih je vodilna ekipa hrvaškega prvenstva Rijeka premagala s 6:0.
Domen Jarc
Foto: NK Domžale

Medtem ko članska ekipa pridno nabira prvenstvene točke, so selekcije med U8
in U12 marca na močnem mednarodnem turnirju Umag Trophy 2024 nabirale
pomembne izkušnje v nogometnem razvoju.

Slobodan Vuk. Prvi je s svojim 13. zadetkom v sezoni poskrbel za izenačenje v 36. minuti, Vuk pa je po dobri uri igre zadel za končnih 2:1. To je
bil njegov 18. zadetek v sezoni, s čimer si z napadalcem Izole Aleksandrom Gavrićem deli prvo mesto na lestvici strelcev. Kako uspešno so Dobljani krog pred tem ukrotili odličnega strelca, najbolj priča dejstvo, da je
Gavrić na zadnjih sedmih srečanjih
dosegel devet zadetkov, mreže pa ni
zatresel le v 16. krogu proti Dobu.
Modrim iz Doba tako v lovu na pr­vo
mesto na lestvici kaže odlično, saj so

spomladi premagali neposrednega
tekmeca Slovana, pred tem prvi zasledovalec Šenčur pa si je marca privo­ščil dva visoka poraza (1:4, 0:5). Prednost Doba, ki je na 17 prvenstvenih
tekmah zabeležil 14 zmag in tri remi­
je, na lestvici znaša že osem točk pred
Slovanom in še točko več pred Šenčurjem, s katerim se bodo srečali v
začetku aprila. V primeru te zmage bi
bili Dobljani (kljub še sedmim srečanjem do konca sezone) z eno nogo že
blizu velikega cilja, povratku v drugo
Domen Jarc
ligo.
Foto: NK Dob

POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
glasilo občine domžale

34 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

šport

slamnik@kd- dom zale. si

V prvenstvu v novem letu še
neporaženi

Športniki leta

Zimska sezona 2023/2024 je končana. Tekmovalci Smučarskega kluba Ihan so izjemno
Košarkarji Kansai Heliosa imajo za seboj uspešen mesec, uspešno nastopali skozi celotno zimsko sezono in postali športniki leta v več ozirih.
saj so tudi v marcu nadaljevali niz neporaženosti v
sk ihan Najprej nas je že v začetTretji športnik leta 2024 je Pavel
In skupni športniki leta 2024 so
domačem prvenstvu, ki se vleče že od januarja. Tudi v
ku zimske sezone 2023/2024 izjemno Trojer. Pvel nas je že večkrat prepri- naši najmlajši tekmovalci. Z usperegionalni ligi ABA 2 so se uvrstili v končnico.
presenetil Lovro Planko. Naš olimpi- čal o svojem izjemnem talentu in fo- šnimi nastopi in osvojenimi pokal-

kk kansai helios Domžalska
Sonca so v marcu odigrala tri prvenstvena srečanja in zabeležila prav toliko zmag. Začelo se je 2.
marca s ‘stotico’, drugo zaporedno
po zmagi nad Krko (105:100), in četrto letošnjo, ob slavju pred domačimi gledalci proti Šenčurju. K zmagi
s 104:89 je 25 točk prispeval Jan Copot, dvojnega dvojčka, sestavljenega iz desetih točk ter podaj je dodal
kapetan Blaž Mahkovic.
Podobna končna razlika je bila
tudi 9. marca ob gostovanju v Kranju, kjer pa so Triglavani bolje začeli in uvodno četrtino dobili s 23:16,
nato pa so Domžalčani počasi začeli prevzemati pobudo. Preostale
tri četrtine so tako dobili varovanci Damjana Novakovića, ki so si odločilno prednost priigrali šele v zadnji četrtini. V njej je odlično odigral Tibor Mirtič, ki je v prvih petih
minutah tako rekoč lastnoročno popeljal svojo ekipo iz tesnih 59:55 na
dvomestno prednost. V tem delu je
vknjižil devet točk, po dva skoka in
ukradeni žogi ter blokado. Ob končni zmagi z 81:67 je bil sicer prvi strelec Mahkovic z 20 točkami. Napeto
je bilo tudi na srečanju proti Hopsom, ki so Heliosu skozi celotno srečanje dihali za ovratnik in bili vedno blizu, a so Domžalčani vse do

konca držali vajeti v svojih rokah
(83:77). To je bila osma zaporedna
zmaga Kansai Heliosa v prvenstvu,
v katerem so v tej sezoni na 21 srečanjih zabeležili zgolj štiri poraze.
Tako uspešni pa Domžalčani to
sezono niso bili v Ligi ABA 2, v kateri so z osmim mestom komaj ujeli
končnico. To so si priigrali prav na
zadnji postaji v Širokem Brijegu. Po
uvodnem porazu 18. marca proti Sutjeski s 53:74 se je zdelo letošnje poglavje regionalne lige končano, a je
nato Borac naslednjo tekmo predal
zaradi številnih bolezni in poškodb,
vrata v končnico pa so si Domžalčani odprli s tesno zmago proti Podgorici (76:75). Igralec tekme in kar celotnega zadnjega, 13. kroga, je s 27
točkami, devetimi podajami in štirimi skoki postal Mahkovic.
Zdaj jih na prvi postaji izločilnih bojev čaka prvouvrščena ekipa rednega dela Spartak iz Subotice, ki je to sezono Helios premagala
z 80:73. V Domžalah, ki so lani gostile zaključni turnir in nesrečno izgubile v finalu proti Krki, bo šlo znova zares 9. aprila, potnik v polfinale
pa bo znan na povratnem srečanju v
Subotici teden dni pozneje. Zdaj se
torej začenja zares.
Domen Jarc
Foto: KK Kansai Helios

jec je v švicarskem Lenzerheidu 15. de­-

kusu, ki je bil letos usmerjen na sve-

nimi ter državnimi medaljami v bi-

Matic Repnik

Pavel Trojer

Lovro Planko

cembra 2023 v sprintu osvojil izjemno 9. mesto in tako pustil zgodovinski pečat v svetovni biatlonski
konkurenci. Očitno je Lenzerheide
kraj kjer se Lovro počuti zares odlično, saj je že v januarju 2023 osvojil
bronasto medaljo na evropskem odprtem prvenstvu v biatlonu. In prav
seštevek rezultatov Lenzerheida je
Lovra ovenčal s krono – Športnik leta
2023 Obči­ne Domžale.
Drugi športnik leta 2024 je zagotovo Matic Repnik, ki je v italijanski
Anterselvi, kjer bodo biatlonske preizkušnje na olimpijskih igrah v letu
2026, osvojil svoje prve točke svetovnega pokala. Na posamični 15-km
preizkušnji je Matic 18. januarja 2024
osvojil prve tri točke, ki ga bodo zagotovo motivirale za nadaljnje delo,
s ciljem preizkusiti se na olimpijskih
progah v Anterselvi.

tovno mladinsko prvenstvo v Otepaa v Estoniji. Po lanskih dveh zlatih medaljah na olimpijskem festivalu evropske mladine (EYOF 2023)
v italijanskem Forni Avoltriju je svojo vitrino 24. februarja 2024 dopolnil
z bronasto medaljo svetovnega mladinskega prvenstva.
Da so Ihanski biatlonci zares pravi športniki leta-desetletja, v svetovni mladinski konkurenci, kaže statistika zadnjih 20 let. Klemen Bauer in Peter Dokl sta pred 20 leti trasirala izjemno ihansko biatlonsko
športno pot v Franciji, kjer sta leta
2004 osvojila prve medalje svetovnega mladinskega biatlonskega prvenstva. Z medaljami se jima je na
poti pridružil Lovro Planko in nazadnje še Pavel Trojer. Ihanski biatlonci smo tako zbrali že 11 medalj
svetovnega mladinskega prvenstva.

atlonu so se veselili skupnih zmagovalnih stopničk, drugega mesta
v seštevku vseh starostnih kategorij.
Več o naših športnikih leta najdete na Facebook profilu Smučarski klub Ihan (www.facebook.com/
SKIHAN.
Da smo lahko zmago­vi­t­o zaključili tudi zimsko sezono 2023/2024, smo
nadvse hvaležni trenerjem kluba, prizadevnim članom kluba in staršem
tekmovalcev in seveda našim sponzorjem ter donatorjem: generalnemu
sponzorju, družbi Zavarovalnica Triglav, d. d., družbi SAM, d. o. o., Domžale, družbi Metal-Profil, d. o. o., družbi Omicron, d. o. o., družbi Novomont,
d. o. o., družbi TH 64, d. o. o., Občini
Domžale, KS Ihan in Zboru za biatlon
pri SZS ter ostalim donatorjem.
Matjaž Pavovec
Foto: arhiv SZS-BIATLON

Jan odličen na Portugalskem, mladi
na domačih tleh
Za atleti je že uvodni, zimski del sezone, v katerem so člani Atletskega kluba Domžale
zabeležili kar nekaj vrhunskih uvrstitev. Blesteli so predvsem metalci pod taktirko
trenerja Danila Emberšiča.

Sicer skozi šivankino uho, a uspelo je – končnica Lige ABA 2 je tu!

ak domžale Jan Emberšič je po
razočaranju na februarskem zimskem državnem prvenstvu, kjer je
v metu kladiva osvojil zgolj srebrno
medaljo z metom dolgim 63,75 metra, formo stopnjeval v marcu. Najprej je 3. marca na mitingu v Splitu
slavil z rezultatom 64,86 metra, nato
pa svoj rezultat sezone še izboljšal
na Evropskem pokalu v metih, ki ga
je znova gostila portugalska Leiria.
V težkih vremenskih razmerah, ko
sta tekmo krojila in tudi prekinjala
močan veter in dež, je osvojil deveto mesto z dosežkom 65,25 metra. S
tem se počasi bliža osebnemu rekordu v metu 7,26 kg težkega kladiva,
ki ga je najdlje zalučal 66,89 metra.
Metalci so z rušenjem osebnim
rekordov in dosežkov sezone nadaljevali na Ptuju, kjer je 16. marca potekalo Zimsko prvenstvo v metih za
pionirski in starejše mladinski kategoriji. Po srebru je med mladinkami
posegla Tia Emberšič v metu kladiva
z rezultatom 45,76 metra. Njen osebni rekord je sicer še štiri metre boljši, tako da z izplenom ni bila preveč

zadovoljna. Tudi njen brat Samo je
posegel po srebru – in to kar dveh
drugih mestih. Najprej v metu kladiva, kjer je z rezultatom 31,80 metra
izboljšal tudi osebni rekord in pred
sebe spustil še enega Domžalčana
Šte­fana Jermana. Ta se je do zlata
prebil z metom dolgim 34,40 metra.
Samo je bil drugi tudi v metu kopja,
potem ko je v napetem dvoboju za
odličja na koncu premagal še enega
domžalskega atleta Urbana Žabkarja. Samo je kopje zalučal 32,66 metra daleč, Urban 32,09 metra.
Na Prvenstvu Slovenije v dvorani za pionirje in pionirje U11 je z naslovom državne prvakinje v teku na
400 metrov navdušila Vita Nosan. V
dobri formi je spomladi tudi že maratonec Martin Ocepek, ki je na polmaratonu v Poreču osvojil tretje mesto s časom 1:16:34.
Atleti torej že žanjejo uspehe zimskih treningov in tako nestrpno pričakujejo, da se konec aprila začne
glavni del sezone.
Jan Emberšič je vknjižil prvi nastop v
reprezentančnem dresu v letu 2024.

Domen Jarc

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 35

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Petra in Peter postavljala državne rekorde

11. odprto savate prvenstvo 2024

V Domžalah je Težkoatletski klub Domžale gostil klub dviganja uteži IZTA iz Ljubljane
na spomladanskem kolu ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži.

Člani Savate Kluba Domžale smo se v soboto, 27.
januarja 2024, udeležili tradicionalnega odprtega
Savate prvenstva v Budimpešti in tako odprli sezono
mednarodnih savate tekmovanj v letu 2024.

tak domžale Na lestvici so domači
zasedali prvo mesto pred KDU Olimpijo, IZTA pa so bili na četrtem mestu. Šlo je torej za obračun dveh visoko postavljenih ekip. Domači so zanesljivo upravičili vlogo favoritov, gostje pa so s kar nekaj mladimi obetavnimi tekmovalci in tekmovalkami pokazali, da se bodo v prihodnje lahko
ponašali s še močnejšim sestavom.
Za TAK Domžale so nastopili Peter
Dobnik, ki je v potegu s 143 kg izenačil
državni rekord, v sunku pa je bil zelo
zanesljiv na 162 kg. S skupno dvignjenimi 305 kg v olimpijskem biatlonu je
postavil nov državni rekord v kategoriji do 102 kg. Jernej Orešek je v potegu
dvignil 120 kg, v sunku pa 131 kg. Dominik Kozjek je ravno tako v potegu
zmogel 120 kg v sunku pa 135 kg. Tudi
Blaž Peterka je v potegu uspešno zaključil na 120 kg v sunku pa je brez te- Skupno so tako domači slavili s 1535
žav premagal 150 kg. Izkazal se je tudi sinclair točkami in v ligi še povečaUrban Repanšek s 105 kg v potegu le li prednost, gostje so s 1165 točkami
malo pa mu je zmanjkalo na 111 kg, ki utrdili položaj na četrtem mestu.
Petra Pavlič je po tekmovanju pobi pomenili nov osebni rekord. V sunku je bil suveren na 137 kg. Za doma- vedala: »Državnega rekorda nisem
če je nastopil še Tilen Jasenc, ki pa je načrtovala, saj sem na treningu teden
v potegu začel nekoliko previsoko na dni pred tekmo uspela s 78 kg v potegu, kar je bilo največ v letošnjem letu.
125 kg in bil trikrat neuspešen.
Za ženski del domače ekipe je na- V začetku leta sem namreč imela nestopila Petra Pavlič, najboljša slo- kaj težav s stegensko mišico, zato nevenska tekmovalka olimpijskega kaj časa nisem trenirala tehnike v podviganja uteži v lanskem letu. Že na čepu, ampak samo na moč, kot rečeprvi tekmi je prikazala odlično pri- mo v dvigovalskih krogih. Že na ogrepravljenost in s 84 kg v potegu po- vanju je kar letelo, zato sem izkorististavila nov državni rekord v kate- la priložnost in se v tretjem poskusu
goriji do 64 kg. To je najboljši po- veselila državnega rekorda. V sunku
teg med vsemi kategorijami. Petra se je poznalo, da moč v počepu še ni
je zaenkrat tudi edina slovenka, ki prava, zato je bilo vstajanje iz naloga
je v potegu premagala 80 kg ali več. pretežko.« Peter Dobnik je bil prešerV sunku je bila blizu 100 kg, s čimer ne volje: »V potegu sem izenačil osebbi postavila tudi rekord v seštevku. ni rekord, v sunku mi je nekoliko žal

Tekmovanja in občni zbor

savate klub domžale Klub so
zastopali: predsednik in trener Bojan Rusjan, tekmovalci: Lili Lukežič,
Stefan Vukovič, Žana Kotnik, spremljevalci in pomočniki: Kaja Kotnik,
Anej Lapanja, Antonio Marinović ter
novinki: Senka Majetić in Nina Zavrl.
Tudi tokrat smo štartali na pot že
zelo zgodaj. V Budimpešto, kjer smo

Po 19. uri smo se odpravili proti
hotelu v bližini športne dvorane. Pričakala nas je množica udeležencev tekmovanja, s katerimi smo se družili in
izmenjali vtise s tekmovanj. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili
na zunanji ogled madžarskega parlamenta (Országház) in se sprehodili po
verižnem mostu (Széchenyi lánchid),

167 kg, saj sem bil blizu, vendar sem se udeležili 11. odprtega savate tekmo- nato nas je pot vodila na Ribiško trd­
imel enako težavo kot Petra. V počepu vanja v disciplini lahkega in polnega njavo (Fisherman‘s Bastion - Halaszba­iz naloga je bilo breme pretežko. Oba kontakta. Po približno peturni vož­nji stya). Po ogledu smo se sprehodili skomorava torej izboljšati počepe, kar pa smo ob 10. uri prispeli v šport­no dvo- zi center mesta, se okrepčali in se pona splošno ni prav velika težava, ne rano Patonyi László, ko nas je priča- časi z lepimi spomini na tekmovanje
gre namreč za kakšne tehnične po- kala polna navdušenih navijačev in in Budimpešto odpravili proti domu.
drobnosti, ampak za surovo moč. Ta- tekmovalcev. Pričakali so nas kar trije
Za povabilo in dobri organizaciji
kšna moč pa se najbolje pridobiva z ringi in 20 savate klubov iz devetih dr- gre zahvala Lovászi Viktorju, madžarrekom: spi, jej in treniraj, kar pa je za žav: Azerbajdžan, Avstrija, Italija, Ve- ski Savate zvezi in Občini Domžale za
naju precej naporno, saj sva oba za- lika Britanija, Hrvaška, Srbija, Šved- nenehno podporo pri delovanju naposlena za polni delovni čas.«
ska, Madžarska in seveda Slovenija.
šega kluba. Posebna zahvala gre treAnže Kosmač, glavni trener TAK
Prva se je v boj spustila naša naj- nerju Lorenzu Ceceno Volčiču iz kluDomžale, je bil po tekmovanju židane boljša kadetinja Lili Lukežič v katego- ba Boxe Francese Trieste za podporo
volje: »Pred tekmovanjem sem imel riji do 45 kg, kjer je suvereno kljuboval- pod imenom skupnega projekta Citežko nalogo s sestavo ekipe, saj je to- a nasprotnici in na koncu premagala, ril Kotnik v sodelovanju s podjetjem
liko fantov, ki trdo trenirajo in imajo a jo je čakala še ena borba, ki jo je mo- Nca Web.
dobre rezultate, da marsikdaj odloča rala zaradi poškodbe prepustiti in zaČlani komaj čakajo na naslednje
dnevna tedenska forma za uvrstitev to osvojila drugo mesto. Stefan Vuko- izzive in tekmovanja, ki bo kmalu v
na tekmovanje. Celo v kadetski kon- vić je kljub bolezni na koncu dosegel Trstu. Ob tej priložnosti tudi vas vabikurenci, torej do 17 let, je kar nekaj četrto mesto v kategoriji nad 85 kg. Ta- jo, da se jim pridružite na treningih, ki
obetavnih mladeničev. Tekme si bodo koj za njim se je v ring podala izkuše- potekajo ob sredah in petkih med
zdaj tesno sledile, tako da bo urnik na članica Žana Kotnik v kategoriji do 18.30 in 20.30. Na treningih bo priložsila naporen.« Že naslednji krog bo 70 kg in v neustrašnem dvoboju z vi- nost, da sami presodite, če vam savaTAK Domžale gostoval pri KDU Olim- dno močnejšo in izkušeno nasprotni- te – francoski boks ustreza. Za prva
piji, takoj zatem pa jih čaka pokalno co dosegla drugo mesto tokrat v lah- dva tedna velja 50 % popust ter izpoV. O. kem kontaktu.
soja celotne savate opreme.
tekmovanje.

Klub borilnih veščin Domžale, ki ga že vrsto let vodi
ambasador športa ter odličen tekmovalec in trener
Marjan Bolhar, nadaljuje z uspehi tudi v letu 2024.

klub borilnih veščin domža- med fanti Gregor Lazar; naj rekreativle V soboto, 17.febuarja sta v 1. krogu ka kickboxinga Eva Marela, med fanti
slovenske boksarske lige v Mariboru Gregor Pavlič; naj tekmovalka boksa Niuspešno nastopila člana Žan Močnik ka Hotujec, med fanti Žan Močnik; naj
-71 kg in Gregor Lazar -80 kg (prvič na- tekmovalka kickboxinga Zoja Mrak,
stopil v ringu). Več o boksarjih boste med fanti Luka Počivavšek. Čestitalahko brali v aprilski številki, saj bo mo. Po uradnem delu so članice in člamed 23. in 25. marcem 2024 potekalo ne razveselili najboljši trojanski krofi.
Kako, pa je letos minil tradicionaldržavno prvenstvo Slovenije v boksu
ni Športnik Marjan Bolhar Kamp NO8.
za posameznike vseh kategorij.
Sredi februarja je v Zagrebu pote- Priprave, ki se jih je udeležilo veliko
kalo tekmovanje Zagreb kickboxing registriranih športnikov in športnic,
open - Europski pokal, na katerem sta so potekale med 8. in 10. marcem 2024
se za klub borila Zoja Mrak, ki je osvo- v Laškem. Obsegale so športno družejila 2. mesto med mladinkami/člani- nje, osem aktivnih treningov v šport­ni
cami -50 kg, in Ožbej Lukman, ki je dvorani, rekreacijo v bazenih in narabil 3. med kadeti do 37 kg. Čestitamo. vi. Tek se je začel ob 6. uri zjutraj, zadNa 21. rednem občnem zboru kluba nji pa končal ob 20. uri zvečer. Šport26. februarja v KSDob, kjer jih je z ude- niki in športnice so bili navduše­ni
ležbo razveselila podpredsednica Sve- nad športnim programom, predvsem
ta KS Dob mag. Nataša Dovič Krašovec, pa treningom. Vaje na pripravah so biso sprejeli vsa poročila za leto 2023, le prilagojene tudi za svetovni kickter delovni program in finančni načrt boxing pokal, ki bo potekal v Italiji, in
za leto 2024. Razglasili so tudi najbo­lj­- za državno prvenstvo v boksu, ki bo
še športnike in športnice v posamez­ potekalo v Mariboru. Vsem tekmovalnih kategorijah, ki jim je gostja pode- cem in tekmovalkam želimo srečno.
lila priznanja kluba za leto 2023: naj
Vera Vojska
Foto: KBV Domžale
rekreativka boksa Amelija Blagojevič,

VAŠE USTNO
ZDRAVJE JE
NAŠA
PRIORITETA!
-Brezplačni pregledi
-Akcijsko čiščenje zobnega kamna že
za 35 €
-20 % popust na vse ostale dentalne
storitve
AKCIJA velja do 28.6.2024
041/340-342
www.zobo-zdravnik.com
Rojska cesta 18d, Domžale

36 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

šport

slamnik@kd- dom zale. si

Balinarski športni klub Budničar Nadaljujemo z našimi uspehi
Količevo ob zlatem jubileju
na namiznoteniških tekmovanjih
Pogled v zgodovino

V Ljubljani je potekal 2. odprti turnir RS za člane in članice do 21 let (U-21).

bšk budničar Najbrž je na Količevem in v okolici še dosti ljudi, ki so
se v letu 1974 odločili, da svoj najljubši šport – balinanje postavijo na
nove temelje. Kdo bi o tem več vedel kot nekateri ustanovni člani, mi
je dejal dolgoletni član, pa tudi organizator, uspešen tekmovalec, sodnik Stane Žavbi ml. ki je na prijeten
pogovor v njihovih prostorih, kjer se
police kar šibijo od pokalov in raz-

Gradnji balinišča je bil namenjen nts mengeš Iz našega kluba (Na- bo tako 13. aprila ob 17. uri pomeriTudi v aprilu bo precej mednarotudi vsakokratni dobiček od prvo- miznoteniška sekcija Mengeš – NTS la v zadnjem krogu letošnje ligaške dnih tekmovanj; od njih bi omenil
majskega praznovanja, kjer je na za- Mengeš) sta se tekmovanja udeležila sezone z ekipo NTK Kajuh Slovan nekatera, ki bodo v Evropi. Tekmočetku sodelovala predvsem Papirni- Timotej Jerina in Aljaž Goltnik. Timo- iz Ljubljane. Že zdaj se predvideva, vanja bodo torej v Varaždinu (Hrvaca Količevo, pozneje občinska sindi- tej je bil v svoji kvalifikacijski skupini da bo tekma zelo napeta in odločil- ška), Düsseldorfu (Nemčija), Podkalna organizacija, ob kateri se ba- tretji in se žal ni uvrstil v finalni del na za končno razvrstitev v ligi, zato gorici (Črna gora), Havirovu (Čelinarji radi spomnijo Justi Arnuš. Pr- tekmovanja, zato pa je Aljaž v kvali- vabljeni k ogledu in navijanju. Tek- ška), Luksemburgu, Spaju (Belgivomajsko praznovanje je velikokrat fikacijskem delu tekmovanja zmagal ma bo v športni dvorani v Mengšu ja) in Metzu (Francija). Spomnil pa
privabilo več kot 3000 obiskovalcev v svoji tekmovalni skupini ter se uvr- (in ne v naši klubski dvorani). Naše bi vas še na 23. april, ki je opredein obiskovalk iz vse Slovenije, saj je stil v finalni del, kjer je nadaljeval z klubske prostore do nadaljnjega še ljen kot svetovni dan namiznega tebilo praznovanje na Količevem zna- odličnimi predstavami in v polfina- vedno zaseda Vrtec Mengeš, zaradi nisa in na ta dan bodo po vsem svelu z odlično igro s 4:0 povsem nadigral ter premagal prvega nosilca tekmovanja in se uvrstil v finale. Po težkem in napetem boju je nato v finalu
s tesnim izidom 3:4 klonil proti drugemu nosilcu in tako na koncu osvojil 2. mesto na tekmovanju.
V Lučah je potekal 3. odprti turnir
RS za kadete in kadetinje. Iz našega kluba so se tekmovanja udeležili Anže Saksida, Lovro Križnič, Žan
Šarc, Matevž Kelhar, Anže Kelhar,
Matic Požek, Luka Bohak in Jaka Rutar. Luka Bohak je žal obstal v kvalifikacijah, vsi ostali pa so se uspeli
prebiti v finalni del tekmovanja, kjer
pa so vsi klonili že pred vstopom v
četrtfinalne dvoboje.
Nekaj tekmovanj v marcu bo na
sporedu po roku za oddajo prispevkov, med drugim tudi državno člansko prvenstvo, kjer bosta pri članiAndraž Avbelj je z zmagovitim zaključnim forhand udarcem dosegel zmago na
cah
vidno vlogo odigrali naši repre- domači ligaški tekmi 1. SNTL, ki zdaj začasno potekajo v športni dvorani v Mengšu.
Sodelujoči v pogovoru Tako je bilo nekoč.
zentantki Katarina Stražar in Ana
ličnih priznanj, povabil Ivana Ho- no daleč naokoli. Ob tem se radi Tofant. Zato več o tem v naslednji lanskih avgustovskih poplav še ve- tu potekali številni namiznoteniški
čevarja, Poldeta Oražma in Jaka Za- spomnijo vsakokratnega kulturne- številki.
dno gostujejo na več lokacijah, med dogodki.
noškarja. Skupaj smo se v spominih ga programa, enega prvih nastopov
Zaključujejo se tudi tekmovanja drugim tudi v naših klubskih proKot vidite, se v namiznem tenisu
preselili kar pet desetletij v zgodo- Frenka Cente in njegovega ansambla, v namiznoteniških ligah. Naša eki- storih, zato se do nadaljnjega vsi dogaja precej zanimivega, tako pri
vino, še prej pa se spomnili Staneta ki je sprva nastopal brezplačno, več- pa, ki igra v 1. slovenski namizno- treningi in tekmovanja odvijajo v nas kot tudi po svetu. In če vas je zaŽavbija, dolgoletnega predsednika, krat je bila z njimi tudi Godba Dom- teniški ligi (v postavi Andraž Avbelj, športni dvorani v Mengšu – upam, grabila želja, da bi postali del velilahko bi zapisala dušo in srce kluba, žale. Žal so prvomajska praznova- Klemen Jazbič, Aljaž Goltnik, Timo- da se zadeve čim prej uredijo, da kanske namiznoteniške družine, ninja po štiridesetih letih opustili, saj tej Jerina in Luka Jokić – pod vod- bomo lahko trenirali in tekmovali v kar ne odlašajte – pridružite se nam.
ki je umrl v letu 2023.
Balinarski športni klub Budničar je bilo potrebno preveč birokracije, stvom trenerja Gregorja Gostiše) se naših klubskih prostorih.
Besedilo in foto: Janez
Količevo je bil najprej sekcija Špor- spomini pa so ostali in to prijetni.
tnega društva Vir, v katerega so se
Glavna skrb pa je bila namenjepretežno mladi fantje ob veliki pod- na balinanju – tako po tekmovalni
pori svojih družinskih članov vklju- kot organizacijski plati. Prvi predčili v letu 1974, že nekaj let prej pa sednik Budničarja je bil Ivan Hoorganizirali tradicionalno prvomaj- čevar, za njim več kot tri desetletja
sko budnico, katere se Domžalčani, Stanislav Žavbi, st., od leta 2006 pa V kongresnem centru hotela Adria Ankaran je od 26. februarja do 1. marca
posebej starejši, še dobro in radi funkcijo predsednika opravlja Mi- potekao 31. mladinsko državno prvenstv za leto 2024 v standardnem
spomnimo. Povezana je bila s po- lan Skočaj. Poleg urejanja balini(počasnem) šahu.
stavitvijo visokega mlaja, najvišji šča se lahko pohvalijo tudi s številnaj bi meril več kot 50 metrov, tra- nimi tekmovalnimi uspehi, tako od
dicionalnim prvomajskim sprevo- leta 2006 igrajo v državni balinar- šah Glavni organizator je bilo Šadom, pa tudi zgodnjim vstajanjem, ski ligi, posebej mlajši tekmovalci hovsko društvo Ptuj v sodelovanju
navadno kar pred peto zjutraj, po- pa so bili uspešni tudi na nekdaj dr- s Šahovsko zvezo Slovenije, prijavivezanim z budnico in golažem. Kar žavnih, evropskih in svetovnih pr- lo se je 180 udeležencev iz 31 slovenkmalu po oblikovanju sekcije so se venstvih. Balinarji s Količevega so skih klubov in društev.
Nastopilo je šest članov ŠD Dom­
balinarji, vseskozi je pri začetnem bili začetniki tega športa v naši obdelovanju sodelovala tedanja Pa- čini in radi so pomagali tudi drugim žale. Miha Žmaucar 6,5 je med fanti
pirnica Količevo, odločili, da se or- balinarjem, da so ustanovili klube, do 16 let osvojil izvrstno drugo me­
ganizirajo v samostojen klub, s či- tudi izven občine Domžale. Bili so sto. V predzadnjem kolu, odigrali
mer so bili povezani tudi najosnov- in so še uspešni organizatorji raz- so jih devet, je premagal klubskenejši pogoji za balinanje, ki so jih ličnih turnirjev, med katere spada ga tovariša Bineta Markoška, ki so
vseh pet desetletij ustvarjali s pro- mednarodni turnir za prehodni po- se mu iz­muznie stopničke, saj je v
stovoljnim delom. Sprva je bila to z kal občine Domžale, odprto držav- zadnjem kolu le remiziral z Glasom
udarniškim delom obnovljena vra- no prvenstvo dvojic, turnir vetera- in pristal na četrtem mestu. Zmatarnica in enostezno balinišče, po- nov in veterank Slovenije ter orga- gal je Jernej Kozlovič z 8 točkami,
zneje štiristezno, ki še zdaj omo- nizacijo vseh tekmovanj, na katerih Val Koper, tretji je bil Bruno Glas 6,5,
goča treninge in rekreacijo. Teda- se pomerijo invalidi v sodelovanju ŠK Kostak Krško, nastopilo je kar 32
nji prostor za prvo balinišče jim je z Medobčinskim društvom invali- udeleženev. Zelo dober je bil Dom­
odstopila Staretova mama, se pa še dov Domžale. Zelo znana je liga ve- žalčan Žan Skube, ki se je s 5,5 točke
danes Polde Oražem spomni, kako teranov devetih občin, katere usta- uvrstil na 10. mesto.
Med fanti do 18 let je bil nekolije pripeljal geodeta, ki je odmeril novitelj je bil pred več kot dvajsetizemljišče za novo štiristezno bali- mi leti Stane Žavbi st. Veliko sode- ko presenetljivo fide mojster Rudi Zmagovita trojka do 16 let (z leve): Miha Žmaucar, Jernej Kozlovč in Bruno Glas
nišče. Vseskozi so pri urejanju ba- lujejo s šolami in se radi udeležu- Olenik Čampa, član Tajfuna ŠK Ljulinišča in klubskih prostorov sode- jejo tudi drugih turnirjev doma in v bljana, sicer Dragomljan, šele tretji, ga je bila Lučka Heric 7,5, ŽŠK Ma- je bila druga, ostali so igrali solidno,
lovale kar cele družine in v novosti tujini. Pohvalijo se lahko tudi s so- zmagal je Svit Širaj z Vrhnike.
ribor Poligram, sodelovalo je 10 ša- vendar ne med najboljšimi Direktor
so balinarji vlagali ne le prostovolj- dniki, ki so člani Balinarske zveze
Med dekleti do 14 let je zmagala histk, odigrale so devet kol. Med de- prvenstva, predsednik ŠD Ptuj Dano delo, potreben material, pač pa Slovenije. Za dolgoletno pomoč se Anja Beber 6,5, ŠK Postojna, druga kleti do 16 let je članica Domžal Ajda nilo Polajžer, je izrazil zaodovoljtudi posojila, ki so navadno ostaja- najbolj lahko zahvalijo Občini Dom- pa je bila Sofia Timagina, ŠD Dom- Avsec med šestimi šahistkami osvo- stvo zaradi velikega odziva mladih,
la klubu. Potrudili so se, da so ob žale in v začetku ustanavljana dru- žale, tretja pa Iva Kampuš, Dol pri jila predzadnje peto mesto.
predsednica organizacijskega odbopokritem balinišču zgradili tudi štva tudi KS Vir, ter mnogim spon- Ljubljani, iz sedmih kol sta zbrali po
V soboto, 2. Marca, so se mladi ra prvenstva je bila Silva Razlag, siosnovne pogoje za delo kluba. V zorjem oziroma donatorjem, ki se 5 točk, pomerilo se je 11 igralk.
pomerili še v pospešenem šahu, od- cer predsednica komisije za promozačetku pa so bili eni redkih v Slo- jim bodo zahvalili ob letošnjem zlaMed dekleti do 12 let je članica zvalo se je rekordnih 323 šahistk in cijo Šahovske zveze Slovenije.
veniji s pokritim baliniščem. Streho tem jubileju.
Domžal Mirjam Grošelj s 6,5 točke šahistov. Med člani Domžal se je le
Vera Vojska
Jože Skok
so svojemu namenu slovesno preosvojila tretje mesto, slavila je Na- Mirjam Grošelj uspelo prebiti na stoFoto: Luka Rifelj
dali leta 1988.
Foto: arhiv BŠK Budničar
stja Herega 8,5, Nova Gorica, dru- pničke v skupini deklet do 12 let, kjer

Domžalčani trikrat na stopničkah v Ankaranu

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 37

objave

slamnik@kd- dom zale. si

v slovo
Sredi februarja se je v 96. letu starosti
od nas poslovila draga mama, babica
in prababica

Ivanka Cerar
s Škrjančevega

Zadnji dve leti je živela v Domu Sv. Katarine v Mengšu. V
svojem dolgem in bogatem življenju sta z možem, našim
atom Francetom na Škrjančevem ustvarila prijazen dom
za štiri otroke, trinajst vnukov in trinajst pravnukov.
Mama je bila rojena v Mengšu 13. novembra 1928. Njena
starša sta bila intelektualca svojega časa, mama Ivana
so bili babica, ata Pavel pa krojač, ljubiteljski režiser
in kulturni delavec. V skromni hiši sredi Mengša je
odraščala v veliki družini z bratom in štirimi sestrami.
Že pred vojno je v Mekinjah obiskovala meščansko šolo
pri uršulinkah, kjer so se šolale najbistrejše deklice
tistega časa. Kmalu po začetku vojne je bila družina
zaradi atovega kulturnega delovanja preseljena v Veliko
Plano v Srbiji. Pod streho jih je vzela kmečka družina s
podobno starimi otroci. Dobili so skromno hišo, v kateri
so preživeli vojno. Po vojni so se v juliju 1945 vrnili v
Mengeš, kjer so našli izropan dom in še precej časa so po
okolici iskali pohištvo in šivalni stroj, da so se ata spet
lahko lotili krojaštva. Mama je pri svojih 17 letih začela
obiskovati povojni tečaj računovodstva v Ljubljani in
takoj dobila službo najprej v Slamnikarski zadrugi, nato
pa na Opekarni v Mengšu. Po poroki se je zaposlila na
Opekarni v Radomljah, kjer je vodila računovodstvo vse
do stečaja podjetja in selitve v Induplati Jarše.
Na Škrjančevem sta z atom postavila estetsko urejeno
hišo in ustvarila srečno družino. Ata je bil grafični
oblikovalec, lektor in urednik, ljubiteljski pisatelj,
pesnik, pa tudi človek društvenega delovanja. Mama ga
je podpirala in ob vsem tem družino držala v ravnotežju.
Oba sta skrbela, da smo bili tudi otroci vključeni v
krožke, zbore in folkloro, da smo se udejstvovali in
usposabljali na raznih področjih, ne le v šoli. Bila sta
precej sodobna starša, ki sta nam, otrokom privzgojila
delavnost in tradicionalne vrednote. Očetova največja
strast je bila lepo napisana, oblikovana in urejena
knjiga. Tako je cela hiša dihala z njegovim urejanjem
knjig Staneta Stražarja, dr. Ferdinanda Šerbelja in
drugih mojstrov besede, ki so rabili natančni pregled
svojih besedil, preden so šla v tisk. Pri tem je imela
ključno vlogo tudi mama, saj je bila kritično uho in
tudi beseda, kadar je bilo potrebno. Kljub mnogim
sposobnostim pa je bila njena glavna skrb vsakovrstna
pomoč in podpora nam, otrokom, našim prijateljem,
znancem in sorodnikom. V njej je vsak našel iskrivo,
vedro in načitano sogovornico, neredko pa tudi kritično
in modro svetovalko.
Po atovi smrti leta 2012 je sama skrbela zase in za dom.
Ko se ji je zdravje poslabšalo in je potrebovala veliko
vsakdanje nege, je svoj drugi dom spet našla v Mengšu.
Do zadnjih mesecev je ohranila vedrino ter bistrega in
iskrivega duha. Taka bo ostala v našem spominu. Za vso
dobroto in ljubezen, ki nam jo je vse življenje izkazovala,
pa smo ji neizmerno hvaležni.
Vsi njeni

Tako tiho, skromno si živel,
takšno tudi si življenje imel,
zdaj rešen vseh si bolečin,
za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.

zahval a
Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil naš
dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast

Roman Krištof

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem, znancem, sosedom in sodelavkam Vrtca Urša
za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in
druge darove. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen
obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano
Tišino, pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba
ter Cvetju Pižem za prekrasno cvetje.
Posebna zahvala celotnemu kolektivu Doma
upokojencev Domžale za prijazen in spoštljiv odnos,
pomoč, oskrbo in strokovno nego.
Zahvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na
zadnji poti in ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi

s Krtine

iz Zaboršta

Sejdo Škrijelj
(1960–2016)

10. marca je minilo že 8. leto, odkar je na večni počitek
odšel naš dragi mož, oče, dedi, brat, sosed in prijatelj. Lepa
hvala vsem, ki očeta ohranjate v lepem in dobrem spominu.
Vsi njegovi

Ivan Cerar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane
maše in sveče. Hvala sosedi Nastji za navdihujoč govor
ob slovesu in hvala gospodu župniku Ferležu za lepo
opravljen pogrebni obred. Hvala vsem zdravstvenim
delavcem, ki ste ob težki bolezni stali ob strani našemu
Ivanu. Hvala pa tudi vsem, ki ga boste ohranili v lepem
spominu, toplina njegovega srca bo vedno z nami.
Žalujoči: soproga Olga ter sin Rok in hči Barbara z
družino

S svojim smehom
vsakega osrečiti si znal,
a pred usodo sam
nemočen si ostal.

Tam je pristan, zavetje brez viharja,
ni več teme, je sama zarja.

zahval a

Svojo življenjsko pot je v 100. letu starosti
sklenila naša draga mama, babica,
prababica, sestra, teta in sestrična

Svojo življenjsko pot je v 71. letu starosti sklenil naš
dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast

Metod Marolt
iz Radomelj

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem
sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečena sožalja in podporo. Hvala gospodu župniku
za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič in
cvetličarni Na ovinku za lepo cvetje. Posebna zahvala
za lepe poslovilne besede gasilcem PGD Homec, NK
Radomlje in gospodu Marinšku ter vnukinji Lii. Binetu
Drobnič in Neži Drobnič Bogataj se posebej zahvaljujemo
za lepo glasbeno spremljavo.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi

zahval a

Mari Pirnat
6. 4. 1924–8. 3. 2024
rojena Keršmanc, s Pšate

Iskreno se zahvaljujemo dr. Mojci Zajc-Kraševec za dolgoletno spremljanje in lajšanje starostnih tegob. Iskreno se
zahvaljujemo patronažni sestri Marjani Pavlič za dolgoletno obiskovanje na domu. Prav tako se iskreno zahvaljujemo njenima kolegicama Tanji in Mari, ki sta jo pri tem
delu občasno zamenjali. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Jeromelu, ki nas je obiskal zvečer po
smrti, da smo skupaj zmolili nekaj molitev ob pokojnici.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede in sveče ter glasbenicam in pevcu. Hvala vsem, ki
ste jo pospremili na pokopališče. Iskrena hvala profesorju
Antonu Stresu za vodenje maše, za besede o pokojni, ki je
verovala, in o krščanskem pogledu na vstajenje.
Sinova Primož in Janez z družinama

Veseli s teboj smo živeli,
žalostni, ker te več ni …
Ostali so živi spomini.
Z nami potuješ vse dni …

Pomlad bo na naš vrt prišla
in čakala, da prideš ti.
In sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)

v spomin

zahval a

Minevajo tri leta, odkar nas je zapustil
naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast

V 84. letu nas je zapustila naša draga

Veljo Lazarević
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.

v spomin

zahval a
Svojo življenjsko pot je v 72. letu starosti sklenil
naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric

iz Domžal
Tam si ti, tam, kjer utrujeno sonce rado zaspi,
tam si ti, tam, kjer jasna zora se zbudi.
Tam si ti, tam, kjer na koncu vsakdo rad bi bil,
tam si ti, tam, kjer otožen človek srečo rad bi pil.
Tam si ti, tam, kjer samo dobri ljudje odhajajo,
tam si ti, tam, kjer žalostne solze ne obstajajo.
(v nebeškem raju)

Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le delo tvojih rok ostaja.

Vsi njegovi

Vida Pirc roj. Adlešič
iz Preloga pri Ihanu

Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob
strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki jo nosite v svojih srcih.
Vsi njeni

Zapel je zvon
tebi v slavo,
poln bolečin,
ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in bolečina.

v spomin

20

Osemnajstega marca je minilo enajst let,
odkar se je od nas za vedno poslovil

Milan Belcijan
iz Domžal

Vsi njegovi

Zoran Bernik s.p.
Ljubljanska cesta 76, Domžale

T.: 041 774 855

www.kamnita-svecka.si

38 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

objave

Vsi, ki radi jih imamo,
nikdar ne umro,
le v nas se preselijo
in naprej, naprej živijo,
so in ostanejo.
Janez Medvešek

zahval a

V 91. letu je v večno veselje odšel ljubljeni
mož, ati, stari ata, pradedek, svak, brat in stric

Feliks Pirnat

po domače Pirnatov Srečko iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete
maše, sveče in cvetje. Hvala g. Klemnu Svetelju za duhovno spremljanje ter vsem duhovnikom za pogrebni obred.
Hvala tudi pevcem in pevkam domžalskega cerkvenega
pevskega zbora in zbora KID Limbar iz Moravč za prepevanje, s katerim ste atija pospremili na zadnji poti. Hvala
vsemu zdravniškemu osebju in številnim dobrim ljudem,
ki so pomagali pri oskrbi bolnega očeta, ter vsem, ki boste
Srečka v pesmi in veselju ohranjali v spominu.
Žalujoči: žena Ani, otroci: Lojze, Urška, Janez in
Tomaž z družinami, svakinja Dragi, brat Janez, nečaki
in nečakinje ter ostalo sorodstvo

dragima staršema
Mineva sedmo leto,
odkar sta se poslovila od nas

Marija Andrejka
roj. Capuder
in

Anton Andrejka
z Vira pri Domžalah

Spomin je kot pesem, ki v srcih
odzvanja, spomin je kot cvet, ki
nenehno poganja, spomin je svetloba,
ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki
v srcih prebiva!
Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu
in postojite ob njunem grobu.
Hčeri Greta in Mateja z družinama

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
(Tone Pavček)

Sporočamo žalostno novico,
da je v 75. letu starosti svojo
življenjsko pot sklenila

Anica Spremo
rojena Korbič

Od nje smo se poslovili v Zrenjaninu, kjer tudi počiva.
Vsi njeni

slamnik@kd- dom zale. si

Tako tiho, skromno si živela,
takšno tudi si življenje imela,
zdaj rešena vseh si bolečin,
za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.

zahval a
Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti
sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta

Marjeta Lužar

iz Zgornjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter vse ostale darove. Hvala g. župniku Matjažu Križnarju za lepo opravljen obred, pevcem
in trobentaču, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Tratnik z Rodice. Iskrena zahvala tudi prijateljem iz ŠD Bambi
za podporo in nesebično pomoč. Posebna zahvala velja DU
Franca Salamona Trbovlje za nego in skrb v zadnjem letu,
prav tako se iz srca zahvaljujemo SB Trbovlje, posebej dr.
Mihelčičevi za vso skrb in besede tolažbe v njenih zadnjih
dneh. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste našo mamo
pospremili na njeno zadnjo pot k večnemu počitku.
Draga mama, pogrešali te bomo!
Žalujoči: sin Slavko in hči Metka z družinama ter
ostalo sorodstvo

V šumenju vetra slišim tvoj glas,
v šopku cvetja vidim obraz.
Senca spomina in bolečina,
oboje se v dušo zajeda …

zahval a
Svojo življenjsko pot je v 83. letu starosti
sklenila naša draga mami, babi,
prababi, tašča in teta

Marija Kočar - Mimi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom,
sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, tople
besede in sveče. Hvala zdravnici dr. Poloni Burja, prijazni
in strokovni patronažni službi ZD Domžale – gospe Petri.
Hvala gospodu župniku, kvartetu Krt, cvetličarni Slovnik
ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in postojite ob njenem grobu.
Hvala za vse.
Vsi njeni

Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi.
Spočij si trudne zdaj oči,
za vse še enkrat hvala ti.

zahval a
V 94. letu se je od nas poslovila naša draga
mama, babica, prababica, sestra in teta

Marija Jerman
s Količevega

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem za izrečena sožalja, tople besede, darovane
maše in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev
Domžale za nego in skrb. Hvala g. župniku Aleksandru
Ureku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni

Tako tiho, skromno si živel,
takšno tudi si življenje imel,
zdaj rešen vseh si bolečin,
za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.

zahval a
V 98. letu starosti se je od nas poslovil dragi

Lojze Tavčar
iz Domžal

Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit ali ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hči Slavka in sin Milan z družinama

v trajni spomin

SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med
10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17.
uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika
Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani
oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si.

Srečko (Feliks) Pirnat
Osem cvetov je imel ta šopek iz Jarš, vanj je bilo
povezanih osem cvetov, bratov, ki so bili tesno povezani v tem šopku. Povezovala jih je bratovska ljubezen; trdna in neomajna, ki sta ji bila začetnika ata
in mama Pirnatova. Ta ljubezen jih je tesno združila
in povezala. Popeljala jih je v skupno zapeto pesem,
vseživljenjsko prepevanje.
Cvet se osuje, šopek se razveže, Pirnatov se je tudi,
življenje se konča na koncu. Žal! Smrt je trgala cvet
za cvetom, drugega za drugim iz bratovskega šopka.
Razen Janeza ni za njimi, brati Pirnat, ostal več nihče. O, pa vendarle je: spomini ostajajo na čas čudovitega, ubranega prepevanja, spomini na osmerico
prepevajočih bratov, ki jim je z veseljem v programih
Radia Slovenija občudujoče nenavadni fenomen Pirnat prisluhnila vedno vsa Slovenija.
Pred dnevi je odšel v večno nevrnitev predzadnji iz
bratovskega šopka, Srečko Pirnat, uradno je bil Feliks, ki ga nihče ni klical tako. Prijatelj, zaupnik, mirni dobri človek iz Šolske ulice je bil. Še ena izguba
je to zame, ki mi odhajajo drug za drugim moji dobri
prijatelji. Kar naprej sem postavljen pred nelahko,
ponavljajočo se nalogo opisovati izgubo, ki je zadela
njihove družine, vsakič, ko odide tak človek, tudi
mene. Človek, ki sem ga imel rad.
Kako velikokrat, kako mnogokrat smo sodelovali.
Oni so prepevali, jaz pa sem Pirnatove brate predstavljal v besedi na koncertih, gostovanjih, srečanjih
oktetov, v Kamniku, na Dolenjskem, v Brdih, tudi
v domačem kraju in še mnogokje. Vsega se ne spomnim. Ljudje so vedno začutili njihovo povezanost,
občudovali so dejstvo, da toliko bratov zmore ‘gnati’
vse moške glasove, kar jih je, da ne gre le za petje,
da gre za srčno, čustveno in osebno popolno povezanost in to tudi, kaj pomeni bratovska ljubezen.
Nekoč so Pirnatovi fantje izdali malo gramofonsko
ploščo. Na njej je bilo na modrem ovitku upodobljeno srce, vanj se je nekako stekalo osem silnic,
korenin, vsaj tako je bilo mogoče tisto srce likovno
razumeti. Kot se je dogajalo v naravi, tako je bilo čudovito simbolno upodobljeno na tisti podobi.
Srečko je bil ena od tistih osmero korenin. Prvi med
njimi, ki je bil tudi pevski vodja, je bil Nejko, ki je
brate s pesmijo še tesneje povezoval v bratovski
objem. Vsi so razumeli skupno poslanstvo, ki se
je razodevalo v petju, kot vsak od nas slej ko prej
prepozna svoje življenjsko poslanstvo. Poklicno je
bil Srečko v svojem delovnem poslanstvu poslan v
geodetski poklic. Ves svoj delovni vek ga je opravljal.
Srčno, med sodelavci priljubljen, osebnostno topel,
prijazen, preprost, vsakršna zoprnost mu je bila tuja.
Svoj krščanski etos je udejanjal tako, kot bi ga morali vsi, ki se izgovarjajo nanj. V dejanjih je živel tako,
da je z zgledom v življenju pomenil primer človeške
izjemnosti. Z dobroto in nekakšno ‘nemoško’ toplino
se je prikupil vsem, ki smo ga od blizu spoznali.
Izjemno lepo je, da nam tudi po smrti more ostati
tudi duhovni vzor človeka, kakršnega bi morali
predstavljati mi vsi. Zaradi takih lastnosti in osebnostne prepoznavnosti bo ostal vsem nam, ki smo mu
bili prijatelji, do konca v zavetju srčne bližine.
Zdaj je spet tam, kjer se zbirajo Pirnatovi bratje k
vnovičnemu prepevanju za nov, vnovičen nastop.
Da v breztelesnosti spet z nekdanjim mehkobnim
prepevanjem in občutjem zadoni pesem, ki jih je
spremljala v zemeljski pojavnosti. Slovenska, ubrana bratovska pesem osmero src, ki so se imela rada.
Spet bo zazvenel, morda bo tudi v nas malček od
tam odmeval njihov nekdanji zven iz najboljših let
prepevanja.
Za vse čase, dokler bomo še, boš, Srečo, v pevskem
in človeškem spominu z nami, ki smo ti bili prijatelji.
V miru počivaj, Srečko!


Matjaž Brojan

letnik lxiv | marec 2024 | številka 3slamnik | 39

objave | pisma bralcev

slamnik@kd- dom zale. si

OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE INFRASTRUKTURE IN
OPREME ZA KULTURNE DOMOVE V OBČINI
DOMŽALE ZA LETO 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v rubriki »Objave/ Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje infrastrukture in opreme za
kulturne domove v občini Domžale za leto 2024.
Rok za prijavo je 29. 4. 2024.
Številka: 610-0002/2024
Datum: 28. 3. 2024

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave,
krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko
in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon.
Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank,
društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN
PROJEKTOV DRUŠTEV S PODROČJA
RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE ZA
LETO 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si pod
rubriko »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« in
v Uradnem vestniku Občine Domžale objavlja Javni razpis za
sofinanciranje programov in projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture za leto 2024.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 29. 4. 2024.
Številka: 603-0002/2024
Datum: 28. 3. 2024	

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV
ZALOŽNIŠTVA ZA LETO 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v rubriki »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« objavlja
Javni razpis za sofinanciranje projektov založništva za leto 2024.
Rok za prijavo na javni razpis je do 29. 4. 2024.
Številka: 610-0003/2024
Datum: 28. 3. 2024

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH
SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN
SAMOPOMOČNE SKUPINE V LETU 2024
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v rubriki »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/Aktualni« in v
Uradnem vestniku Občine Domžale objavlja Javni razpis za
sofinanciranje preventivnih socialnih programov za mlade in
samopomočne skupine v letu 2024.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 29. 4. 2024.
Številka: 122-0013/2024
Datum: 28. 3. 2024

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

������������������������������������������������������������������������������������������������

OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU

ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE
PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH
PODJETNIŠKIH POSOJIL OBČINE DOMŽALE
V LETU 2024

Občina Domžale namenja v letu 2024 sredstva za subvencioniranje obrestne mere pri podjetniških posojilih v predvideni višini 45.000 evrov. Predvidena proračunska sredstva so namenjena neposredni subvenciji plačila obresti pri posojilih, ki jih
bodo izbrani posojilojemalci najeli pri izbrani banki, po pogojih in na način, določen s pogodbo o poslovnem sodelovanju
pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil za leto 2024.
Občina Domžale bi rada proračunska sredstva oplemenitila
tudi z bančnimi sredstvi, da bi bila razpisna vsota posojil čim
večja. Zato vabimo banke, da razmislijo o ponudbi za poslovno sodelovanje in nam pošljejo ponudbo.
Razpisna dokumentacija se nahaja na spletni strani www.
domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/
aktualni«, kjer objavlja Javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil Občine Domžale v letu 2024.
Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega
obvestila do 9. aprila 2024.
Številka: 4300-1/2024
Datum: 28. 3. 2024

Občina Domžale
Županja mag. Renata Kosec

8. marec ali je to res
mogoče danes? In kako je
bilo pred pol stoletja?
Pred pol stoletja, leta 1974, je Klub študentov občine Domžale za praznik dneva žensk pripravil recital Mati, kjer je pet
domžalskih študentov deklamiralo (se pravi na pamet izvajalo) umetniška dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ivana
Cankarja, Otona Župančiča, Franceta Prešerna, Frana Albrehta, Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Zofke Kvedrove in Janka
Glaserja), povezanih v enovito celoto. Na estetski sceni, izdelani samo za ta namen, posebej oblikovanem plakatu, ob avtorski klavirski glasbi in čisti interpretaciji besedil je bil to zavidanja vreden kulturni dogodek na visokem estetskem nivoju. In to v Športni dvorani Domžale (tedanji Hali komunalnega centra) pred več kot 500 obiskovalci.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk, leta 2024, je bila
na odru osrednjega kulturnega hrama v Domžalah, v javnem
zavodu, ki ga je ustanovila Občina Domžale, na sporedu ‘gledališka predstava’ (če ji glede na napoved v letaku, ki sem ga
prejel v poštni nabiralnik sploh lahko tako zapišem), namenjena samo odraslim (18 +!), ki v letaku vabi na razvpito komedijo o medsebojnih odnosih (ženska:moški). Omalovažu-

joče, ponižujoče in posmehujoče razkriva žensko naravo in jo
razvrednoti. Vse za poceni zabavo. In ta populistična ‘predstava’ (neznani avtor: Razočarana gospodinja pri seksologu)
je bila prav na dan žensk, ko sicer želimo še posebej poudariti
prizadevanja za enakopravnost spolov. Kako je mogoče, da je
bilo to na sporedu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale?
Skrb vzbujajoče je, če se ta ‘projekt’ sklada s strategijo in programskimi cilji javnega zavoda. Pa v tem primeru ni pomembno, če je morebiti izvajalec zgolj najel dvorano za javni dogodek. To je bil javni dogodek v javnem zavodu. Madež je tako
padel na javni zavod kot tudi na Občino Domžale kot ustanoviteljico zavoda.
Lahko potegnemo kakšne vzporednice?
In ko sem že pri besedi. Zdelo bi se mi na mestu, da bi za vsakoletno slovesno prireditev ob kulturnem prazniku pripravili v
Domžalah kulturni dogodek, ki bi ga samo za to priložnost avtorsko oblikoval povabljeni ustvarjalec ali skupina. To naj bo
enkraten umetniški dogodek, estetsko zaokrožena celota kot
slavospev umetnosti, slavospev lepoti besede, glasbe … V preteklosti smo nekaj takih slovesnosti že doživeli na odru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
Milan M arinič

MALI OGLASI
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev.
t: 040 780 078

Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob
sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu
(Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri
vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si

40 | slamnik

številka 3 | marec 2024 | letnik lxiv

aktualno | nagradna križanka

slamnik@kd- dom zale. si

kolumna • pod mestnim slamnikom

ajda vodlan

KNJIŽNICA DOMŽALE: PROSTOR KNJIG?
Komu in čemu je v letu 2024 namenjena knjižnica?

Z

godovina knjižničarstva je
dolga – kot prvo knjižnico na
svetu velikokrat navajajo
knjižnico na območju današnjega Iraka iz 7. stoletja pred našim
štetjem, kot prvo evropsko javno knjižnico pa knjižnico iz Italije, ki so jo odprli v letu 1492. Nastanek slovenske narodne knjižnice je povezan z odlokom
cesarice Marije Terezije iz leta 1774, razvoj slovenskih splošnih knjižnic, kot
jih poznamo danes, pa je zacvetel po
drugi svetovni vojni s pojavom ljudskih čitalnic. Danes naj bi bilo v Evropi več kot 65.000 knjižnic. Sistem javnih knjižnic v Sloveniji danes sestav­
lja 58 splošnih knjižnic in med drugimi torej tudi naša, domžalska. Začetki
knjižničarstva v Domžalah segajo v leto
1893, ko je bilo ustanovljeno Bralno
društvo Domžale, leta 1904 pa prva t. i.
knjižnica.
Knjižnico Domžale so ustanovile
nek­danje domžalske občine in jo torej danes upravljajo Občina Domžale
(kot večinska lastnica) ter Občine Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Enote
domžalske knjižnice najdemo v Šentvi­du, Mengšu, Moravčah in Trzinu, poseb-

ni knjižnični prostori so tudi v Ihanu,
glavna enota pa je v Domžalah, nad
Mercatorjem, kjer imajo domovanje
domžalske knjige že skoraj dve desetletji (od 2005). Po naših krajih pa vozi
tudi potujoča knjižnica, ki si jo delimo s kamniško občino. V knjižnico je
vpisanih skoraj 20.000 ljudi, kar znaša
več kot 35 % skupnega prebivalstva in
je nad slovenskim povprečjem. Zanimivo tudi: čeprav je domžalska občina v
marsikaterih javnih storitvah med najdražjimi v Sloveniji (komunala, vrtci,
ipd.), pa je članarina za knjižnico najcenejša v državi. V času, ko se vse draži,
članarina ostaja enaka kot prejšnja leta.
In to je hvalevred­no. Pravijo, da ni pomembno, kaj govo­riš o lastnih vrednotah in načelih – vse pove, kam daješ
svoj denar.
Domžalsko knjižnico obiskujem vse
od majhnih dni in imam zelo lepe spomine, ko sem s starši obiskovala še staro
knjižnico v prostorih današnjega Centra za mlade. Knjižnica je takrat po­ka­la
po šivih in po slabih dveh desetletjih se
zgodba ponavlja. Število prebivalcev na
našem območju se je v teh letih tako mo­čno povečalo, da je infra­struktura na

vseh področjih postala pre­majhna, tudi na področju knjižnic. Z odprtjem eno­te v Ihanu se je zadeva vsaj malo olaj­šala, vendar dejstvo ostaja enako: knjižni­ca v centru mesta postaja premajhna za
potrebe našega mesta in čas je, da začnemo razmišljati, kam naprej, če želimo ohraniti trenutno kvaliteto – ali še
boljše: postati še boljši.
Naj povem anekdoto: bilo je v času
pred korono, ko sem prišla na domžalsko pošto z veliko pisemsko ovojnico. Slednja je bila klasične velikosti,
vendar je bila napolnjena, kot se je le
dalo. Pošiljala sem jo prijateljici v Gorico – ironično, ker gre za državno mejo,
to potem poteka takole: pismo potuje
najprej v prestolnico, nato z letalom do
Rima in potem do Gorice. Če bi pošiljala samo par metrov stran v Novo Gorico, bi bila zadeva veliko enostavnejša.
Na pošti oddam pismo in sledi zaplet,
ko me uslužbenka sprašuje, kaj pošiljam, jaz pa ponavljam: pismo. »Razumem pisemsko ovojnico, toda kaj
je notri.« Odgovarjam »pismo«. In ponavljam ... Dokler ne razložim izjemno
enostavno, »listi, popisani s črnilom«,
se očitno ne razumeva. Bolj smiselno

bi bilo, da pošiljam vse ostalo. In zakaj
to pripovedujem? Ker pri razmisleku o
prihodnosti knjižnice, za katero vsekakor želim, da jo vodimo v razvoju naprej v okviru tega tisočletja, ne pozabimo: knjižnica mora biti najprej knjižnica. Kljub vsem aktivnostim, ki se tam
vo­dijo, mora knjižnica ostati predvsem

Čeprav je domžalska
občina v marsikaterih javnih
storitvah med najdražjimi
v Sloveniji, pa je članarina
za knjižnico najcenejša v
državi. V času, ko se vse
draži, članarina ostaja enaka
kot prejšnja leta. In to je
hvalevredno.
ustanova, kjer so knjige vseh vrst, ki si
jih ljudje lahko sposojamo brezplačno
oziroma zelo poceni, da je ta dejavnost
omogočena vsem državljanom, saj se
zavedamo, da je branje tisto, ki izo­bra­­žuje ljudstvo. Kar je v demokratični družbi še toliko bolj pomembno.
Knjižnica pa je v teh letih postala tu­di prostor drugih dejavnosti, predvsem

izobraževanja, ki poteka prek organizi­
ranih delavnic in dogodkov. Veliko vlogo igrajo knjižnice tudi na področju
učenja digitalizacije in osveščanja o
pomembnosti branja. Prihodnost knjižnic vidim sploh v slednji aktivnosti:
čemu brati v dobi digitalizacije? V dobi
prevelike količine informacij bo ravno
razumevanje informacij postalo ključno in verjamem, da so poleg javnega
izobraževalnega sistema ravno knjižnice tiste, ki bodo nosile breme raz­vo­ja naroda.
Za zaključek pa vizija. Poleg obstoječe domžalske knjižnice, ki bi ostala
osrednji prostor knjig, bi lahko v centru mesta ponudili še en prostor za knjižnično dejavnost, ki bi poleg knjižnih
polic (torej da ne rabimo več pošiljati
knjig na odpis, če želimo nove knjige!)
nudili tudi kavarniške prostore in tako
v Domžale pripeljali še več literarnih
dogodkov ter srečanj. Občanom bi ponudili prostor za branje, predvsem pa
za kvalitetno druženje in tako prispevali k dvigu ne le kulturne osveščenosti,
temveč predvsem državljanske. Kajti ne
pozabimo: knjige so orožje. In v demokraciji orožje spada v roke demosa. ❒

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.

nagradna križanka 3

NAGRADNA KRIŽANKA 2
Nagrajenci, ki so pravilno rešili
križanko v glasilu Slamnik
št. 2-2024:

Branka Majnik iz Domžal
(2 vstop­nici za Mestni kino Domžale)

Pavla Homar iz Domžal (knjiga Miroslava Stiplovška - Nastanek mestne občine Domžale l. 1952)

Mojca Hočevar iz Ljubljane
(CD Aci Bertoncelj in Simfonični orkester RTV Slovenija)

nagradna
križanka

3

Kulturni dom
Franca Bernika
Bernika,Domžale,
p. p. 2
p. p. 2
1230 Domžale

Nagrade podarja:
Kulturni dom
Franca Bernika Domžale
Ljubljanska ceta 61
1230 Domžale

Rešitev križanke – vodoravno:
spin, dietik, Hvar, ornamentika,
Reno, letalski posnetek, Ebe, AZ,
enota, oer, črep, Aid, Dnevnik Ane
Frank, resnoba, idealist, Are, SN,
Lae, eter, gnetivo, rankin, Petr,
kaša, Leonid, Ankarančanka, oje,
štakore, Real, laž
Geslo: Dnevnik Ane Frank

Nagrajuje Kulturni dom Franca
Bernika Domžale

NAGRADE:
1. knjiga Zgodovina Fare Domžale,

2. knjiga

2. dve vstopnici glasba/gledališče
3. dve vstopnici za Mestni kino

Pravilno geslo križanke lahko poš­­
ljete do ponedeljka, 15. 4. 2024,
na naslov: Uredništvo Slamnika,
Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale ali
elek­tronsko na slam­nik@kd-domzale.si. Dobit­niki nagrad bodo objavljeni v nasled­nji številki.