Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni JLUME XXV. - LETO XXV. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORY CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY127, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 124 PVNA MRŽMJA MED VODITELJEMA LEWISOM IN MURRAYJEM Iewi je govoril o Murrayju kot o svojem "bivšem" prijatelju ter izjavil, da ga je Murray označil za "Japonca." »UNEGA — PRIJATELJSTVA JE I KONEC "j, | Lewis, predsednik Unit- ZDAJ OFICIELNO kar ho a UIKers organizacije, L |f ,Cianes oficijelno in javno bivgega prijate- Hot označil Murray- jj,, m°]ega bivšega prijate- i« Cv?tra emocija :tu v SV03em odgo- " k! em°cionalen in pre- °bČUtkih ter 3e izJa" ^ najbolj boli to, ker k? Lewis to prijateljstvo ^'MikPiriJateljStV0- Seja' M "jev organizacije premo- ?](, ' v kateri je Murray še j05ktriP^rQdsednik- je trajala 5 G?'.glavni Predmet debat 111 Predmet debat je bil Ckaterega Je organizacija * t !frJev dala ali posodila ' 0. A , m; _ m sicer v skupni 569,303. tozadeven finančni pro-r dal v doglednem času Ugovor. >ovka "Japonec" 18 m Murray sta nato debatirala o predlogu, ki .Predložil Lewis meseca ju-t0 < tikajočega se obnovitve J> dogovorov med CIO in 5 Lewis je izjavil, da rray označeval za "Ja-^ato se ie obrnil k Rooseveltovi podatki o utopičnem kraju Šangri La Za lego kraja se bo pričel predsednik bolj zanimati, ko mu bo izročil poslanik iz Šangri La svoje akreditive. Problem avtnih pnevmatik se bo ugodno rešilo Predsednik Roosevelt je zagotovil deželo, da se že deluje na več vrstah nadomestila za kavčuk. se je izjavil: "Jaz ni- pju ter >ben Japonec!" Vstay Je pričel ob teb bese-U aJati, toda tedaj so se klici: "Sedite! Sedite!" WASHINGTON, 26. maja. — Predsednik Roosevelt je dal danes novinarjem nove "podatke" o Utopiji in pravljičnem kraju "Šangri La," ki se nahaja baje nekje v tibetanskih gorah in odkoder so odleteli ameriški letalci bombardirat Tokio in ostala japonska mesta. Predsednik, ki je bil zelo dobre volje, je povedal časnikarjem, da mu je neki urednik na jugu sporočil, da ga je vprašal neki čitatelj, kje je prav za prav ta kraj "Šangri La." Roosevelt je nato smeje izjavil, da bo tudi on sam poizkusil natančneje seznaniti se s tem krajem, kadar mu bo poslanik iz šangri La izročil svoje akreditive. Na vprašanje, če je prejel že kaj poštnih znamk iz tega mitičnega tibetanskega kraja, je predsednik odgovoril, da mu jih je poslal neki lama (svečenik) cel album. WASHINGTON, 26. maja. — Med splošno konfuzijo, ki je zavladala z ozirom na racionira-nje gasolina, se je oglasil danes predsednik Roosevelt, ki je mirno in brez razburjenja zagotovil deželi, da se bo situacija na ta ali oni način ugodno uravnala. Predsednik je izjavil na konferenci s novinarji, da bodo razvite gotove metode pridobivanja sintetičnega kavčuka, preden se bodo sedanje razpoložljive pnevmatike izrabile. Tehniki že zdaj delujejo na nadomestilih, v katerih ne bo nobenega kavčuka, vendar se bo s "tajerji", ki bodo izdelani iz teh nadomestil, lahko vozilo po 30 do 35 milj na uro. ZADNJE VESTI Z mestnih ulic Ameriški načelniki v Londonu KAIRO, 27. maja.—Mobilne kolone owišča, podpirane po nemških Stuka bombnikih, so se pričele pomikati proti angleškim pozicijam v Libijski puščavi, kar pomeni, da je to naj-brže pričetek dolgo pričakovane Rommelove ofenzive v Afriki. Na Izyum - Barvenkova odseku fronte se vrše srditi boji, v katere so vrgli Nemci nadaljne tanke in tisoče padalcev v prizadevanjih, da prodro skozi levo krilo Timošenkove armade. LONDON, 27. maja. Današnja poročila iz Stock-holma naznanjajo, da so dale nacijske vojaške oblasti v Litvinski postreliti 400 talcev, večinoma Poljakov. in sicer v povračilo za umor dveh nacijskih uradnikov. — Za vsakega nacista 200 nedolžnih ljudi . . naj se odpravi 100,000 avtov Tozadevna kampanja, katere namen je, prihraniti na gasolinu in kavčuku, se je danes pričela. Je nato zanikal, da bi Lewisa Japonca. ittie] 9o Z0Pet Pre°kvla- 5o lej. t;je'vko je izjavil, da je ^ organizaciji pre-%Jev ^ da ni iskal pred-Va Pri CIO organizaciji. ^»dat za okrajnega J)a komisarja demokratskih vard- I ^ Oiteljev pretekli ponede-lr^er je izjavil John J. lMe 5 .• žuPan predmestja II Rights, da bo pri jesen- DVA UBITA V TOVARNI LANSING, Mich., 26. maja. — Dva moža sta bila ubita, trije pa ranjeni, ko je nastala v tukajšnji Fisher Body tovarni eksplozija, ki je porušila del tovarne. V tovarni se izdeluje vojna produkcija. — Ogenj, ki je sledil razstrelbi, je bil kpialu pod kontrolo gasilcev. LONDON, 26. maja. — Semkaj so prispeli visoki ameriški častniki, katerim načelujeta Henry H. Arnold, šef armadne zračne sile, in podadmiral John T. Towers, šef mornariške aero-navtike. Svrha njihovega prihoda bodo konference z angleškimi vojaškimi voditelji glede možnosti silnih napadov na Nemčijo, ker se hoče za vsako ceno preprečiti, da bi mogel Hitler vporabiti vso svojo silo napram Rusiji. Nemčijo bo pričelo v najkrajšem času omehčavati vsako noč tisoč bombnikov, ki jih ' bo spremljalo tisoče bojnih letal. Ta zračna sila jo bo "mehčala," dokler ne bodo tla kontinenta pripravljena za zavezniško invazijo. Župan pristal na zvišanje plače železničarjem Uslužbenci mestnega trans-portacijskega sistema so prejeli včeraj plačo za prvo polovico maja. kandidiral za o- fcj0litvah ________ komisarja. Pekarek, O-Vrši že Peti termin kot češkega rodu' in vodi ji ° z grocerijo in mesom Ha- in Broadway Ave. \s lra* bo proti sedanjemu rJu Jo^ephu Gormanu. plača mestnim delavcem .^i,,, Se je izvedelo, da je <^aeija župana Franka J. 1 a dovolila 800 navadnem, zaposlenim pri >0c- service departments ta fttno povišanje mezde na Pogreb Pogreb pokojne Mrs. Frances Krashek se vrši jutri zjutraj ob 8:15 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. RUŠILEC ZADET WASHINGTON, 26. maja. — Mornariški department naznanja, da ie bil v Karibskem morju zadet od torpeda sovražne podmornice ameriški rušilec Blakeley, toda je priphil srečno v neko pristanišče. Deset članov njegove posadke je, pogrešanih, šest pa ranjenih. — Ameriške bojne ladje pa so pogreznile v povračilo za rušilca v tem morju dvoje sovražnih podmornic. Župan Frank J. Lausche je izjavil včeraj uradnikom Street Car Men's unije, da je pripravljen pristati na višje plače za voznike in sprevodnike, zaposlene pri poulični železnici, ki je postala mestna last. Povišanje plače, ki bo doseženo potom pogajanj, naj bi postalo polnomočno od 29. aprila dalje, ko je prešel transporta-cijski sistem v mestno last. — Pred tem je župan izjavil, da ne bo odobril 12y2-centnega povišanja plače na uro, katero povišanje je odločil pretekli teden arbitracijski odbor. Dotični odlok ni obvezen za mesto. Včeraj so dobili transporta-cijski uslužbenci plačo za prvo polovico maja, katere zakasnitev je povzročila nepostavno in sedaj končano stavko, radi katere je bil na zapadni strani mesta ustavljen dve uri skoro ves promet. Danes zjutraj se je pričela v Clevelandu kampanja, da se spravi s cest in ulic 100,000 avtomobilov, ki se jih ne smatra za absolutno potrebne. Vojni transportacijski odbor, kateremu načeluje župan Frank J. Lausche, je sklenil, da bo storil in priporočal sledeče: Vsaki industriji, trgovini in pisarni v Clevelandu naj se dopove, da je njihova patriotična dolžnost, da pomagajo udejstvi-ti' vožnjo v skupinah s privatnimi avtomobili. Za mestno zbornico se bo pripravilo legislativni program, na čigar podlagi se bo izpremenilo in poostrilo obstoječe prometne odredbe, dalo se bo več svobode avtobusom in avtomobilom, ki vozijo delavce, prepovedalo se bo obračanje na levo, dvojno "parkanje" in vožnja skozi varnostne zone. Da se kolikor mogoče odpo-more gneči, ki nastane ob času prihoda na delo in odhoda z dela, je župan Lausche naznanil, da se bo še danes določilo nove delavne ure za mestne uslužbence. NA RUSKI FRONTI BESNE NAJ-SRDITEJSI BOJI ZGODOVINE Pred Harkovom je iniciativa definitivno v rokah Rusov, V deset-dnevni bitki so imeli Nemci 40,000 mrtvih in 120,000 ranjenih. VAL ZA VALOM NEMŠKIH PROTINAPADOV PLJUSKA NAZAJ MOSKVA, 26. maja. — Rus- v desetdnevnih bitkah okoli 40,-ki tanki, topovi letala in mase ruskega vojaštva, vse to je vr- glo danes nazaj masni napad nemških oklopnih in motorizira- 000 mrtvih in približno 120,00 ) ranjenih, poleg tega pa so izgubili stotine tankov in letal. Kljub temu pa ni nobenega nih sil, ki so napadle na 25 milj {znamenja o zmanjšani sili bojev dolgi fronti južno od Harkova. in ruski poveljniki so na oprezu LEDENICE BODO ŠLE! WASHINGTON, 26. maja. — Vojno-produkcijski odbor je danes naznanil, da bo kupila a-meriška vlada, pričenši s 15. junijem, vseh 600,000 refrige-ratorjev ali ledenic, ki so "zamrznjene" in ki se nahajajo v skladiščih trgovin na debelo in drobno. Važno opozorilo slovenskim fantom in dekletom z narodnimi nošami Oni, ki posedujejo lepe in avtentične narodne noše in "dečve," naj se zglase v ponedeljek zvečer, 1. junija, v uradui tajništva Slovenskfega narodnega doma. Dodatno poročilo V našem poročilu' v ponedeljek o bolezni Mrs. Frances Martin smo navedli, da ima brata, Antona in Franka. — Omenjena ima tri brate, Antona, Franka in Thoma Krašovpa, ki je lastnik znane vinarne Nottingham Vinery na Waterloo Rd. ^ta ' zlasti z 32. varde, da ta sestanek. Dne 3. junija se bo vršil v Public dvorani velik javen ljudski shod v prid nakupa zdravil za Rusko vojno pomoč. Glavni govornik na tem shodu, ki se bo pričel ob 8:15 zvečer, bo Joseph E. Davies, bivši ameriški poslanik v Moskvi, drug odličen govornik pa bo Mr. Blythin, bivši župan mesta Clevelanda. Na skupščini bosta nastopila tudi moški pevski zbor Orpheus in godba John Adamsove srednje šole. Odbor, ki ima v oskrbi to zadevo, želi, da bi se priglasilo kakih 30 slovenskih fantov in deklet, ki bi nastopili v narodnih nošah ter pomagali rediteljem in rediteljicam pri njih delu. Ker bo to važna skupščina, n^. kateri se bodo zbrale Popravek V včerajšnjem, poročilu o pismu Borisa Marmolya smo pomotoma poročali, da študira za zdravnika v mornariški bolnišnici. Mladi Boris študira podnevi v University of Buffalo, ob večernih urah pa dela kot pomožni zdravnik v mornariški bolnišnici. , Zadušnica Jutri zjutraj ob 8. uri se bo v cerkvi'Sv. Vida brala zadušnica za pokojno Mary Turk, ob priliki prve obletnice njene smrti. Prijatelji so vabljeni, da se je udeleže. Napačno ime Poročali smo, da se v Glenvil-le bolnišnici nahaja Josephine Samsa, kar pa bi se moralo pravilno glašiti Frances Samsa. Toliko v blagohotno pojasnilo. Ojačeni po rezervah drugih svojih armad, so Nemci naskočili naravnost v žrela ruskih topov in v koncentriran ogenj ruskih strojnic v obupnem prizadevanju, da bi prodrli ruske črte na Izyum-Barvenkova sektorju, 70 milj pod Harkovom. Nemci napadajo brez ožira na izgube Poročila z ruske fronte naznanjajo, da Nemci brezobzirno žrtvujejo moštvo in stroje. Proti ruskim črtam je treskal val za valom nemške pehote in nemških tankov, toda val za valom je bil odbit in vržen nazaj. 15. dan najstrašnejše borbe Danes je napočil 15. dan najstrašnejše borbe, kar jih pozna svet, in brez dvoma je, da se bliža ta borba svojemu vrhun- Obe strani mečeta v to borbo moštvo, tanke in topove v tisočih, nad ognjem in dimom, ki se vali nad bojiščem, pa se srdito bore nemški in ruski letalci. Borba narašča po švoji div-josti in srditosti in Rusi poročajo, da imajo Nemci ogromne izgube. Ogromne izgube Smatra se, da so imeli Nemci pred novo nemško ofenzivo na kakem drugem sektorju fronte. MOSKVA, sreda, 27. maja. — Rusko oficijelno poročilo, ki je bilo objavljeno o polnoči, javlja, da so se Rusi zakopali v svoje novopridobljene pozicije pred Harkovom, dočim odbijajo njihove armade nemške napade na jugu. Uničevanje nemške zračne sile V periodi od 17. do 22. maja so sestrelili Rusi 332 nemških letal, dočim so jih sami izgubili istočasno 127. Pred Harkovom je iniciativa definitivno v rokah Rusov, dasi nudijo Nemci srdit in besen odpor. V harkovskem sektorju so Rusi doslej zavzeli štiri mesta in veliko število vasi. Na dopustu Iz Orlando, Floride, kjer je nastanjen pri Army Air Corps, je prišel na 10-dnevni dopust vojak Valentine Konestabo, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Konestabo, 3480 W. 63 St. Val je pri omenjenem koru za kuharja. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Želimo mu obilo razvedrila in zabave med svojci! Vojni poročevalec pripoveduje o hrabrosti in iznajdljivosti ruskih skavtov Ruski skavti, med katerimi so častniki kakor tudi navadni vojaki, vzdržujejo najvišje tradicije ruske bojne sile. Ovadi j Savič, sovjetski vojni] ga povezati na rokah in nogah, Smrtna avtna nesreča poročevalec javlja z ruske fronte sledeče: MOSKVA, 25. maja. (ONA). - Skavti sovjetske armade vzdržujejo najvišjo tradicijo sedanje najbolj riskirane vojne faze. Tekom svojega nedavnega o-biska na fronti sem imel priliko, videti jih v akciji, v kateri sem se čudil njihovi inteligenci, hrabrosti in iznajdljivosti. sol ruske armade narodnosti vsega Clevelanda, je želeti, da se priglase fantje in dekleta z res lepimi narodnimi nošami, kakor tudi dekleta z mičnimi "dečvami." Vsi oni, ki bi bili pri volji sodelovati, naj se zglase v ponedeljek, dne 1. junija, ob 7:30 zvečer v uradu tajništva Slovenskega narodnega doma, kjer se bo ukrenilo vse potrebno za čim lepši' in dostojnejši nastop, od katerega bo v veliki meri odvisno dobro ime naše slovenske naselbine. Torej vsi in vse, ki imate lepe narodne noše in ki ste pripravljeni sodelovati: Zglasite se v ponedeljek, 1. junija, ob 7:30 zvečer, v uradu tajništva Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.! Včeraj popoldne okrog 5.30 ure se je na vogalu Hecker Ave. in Addison Rd. pripetila avtna nesreča, v kateri je poznani ro- i jak Louis. Prijatel, star 57 let, dobil tako hude poškodbe, da jim je čez 10 minut v Mt. Sinai bolnišnici podlegel. Pokojni je živel na 6725 Edna Ave. Soproga Mary mu je preminila 7. junija, lanskega leta. To je'sedaj že četrti smrtni slučaj v tej rodbini v teku enega leta. Tukaj zapušča štiri sinove: Louisa ml., Albina, Edwarda in Victor-ja ter snaho Ann, brata Anto. na in Johna ter dve sestri Mrs. ! Cecilija Skerbec in Mrs. Anno Furlan ter veliko sorodnikov Doma je bil iz Sv. Gregorja, kjer zapušča več sorodnikov. V 'Ameriki se je nahajal 34 let in je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ in pod. št. 6 S. M. Z. pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in nato ha Calvary pokopališče, kjer bo truplo položeno v groV poleg njegove soproge. Kot se poroča, se je nesreča pripetila, ko je voznik avta skušal izogniti se dekletu, ki se je vozilo na bieiklju, pri tem pa je avto zdrvel na trotoar in zadel omenjenega rojaka, ki je baš bil na potu domov z dela. Dekle je dobilo le manjše praske, ko je padlo z biciklja. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! Skavti Med skavti, ki so sol ruske armade, so možje, kakor poročnik -Morozov, poročnik Miškin in redov ali navaden vojak Bu-kin. Naj navedem ob kratkem nekaj njihovih činov, radi katerih so njihova imena znana vsakemu šolarju prostrane Rusije. Napad na tovorni avto Poročnik Morozov je odšel s tremi možmi ugotavljat sovražnikove komunikacije, Ugotovili so, da gre glavna nemška komunikacijska črta preko nekega mostu, ki ga je stražila močna nemška patrulja. Poročnik in njegovi tovariši so se skrili v grmičju ob cesti ter čakali, dokler ni privozil po poti neki tovorni avto, na katerem je sedel za volanom en sam Nemec. je bilo delo trenotka. Vojna ukana poročnika Morozo-va Poročnik Morozov si je oblekel Nemčevo suknjo ter sel za kretno kolo, njegovi možje pa so se skrili pod jadrovino, s katero je bil tovorni avto pokrit. Ko je privozil truk v bližino mostu, so nemški stražniki, videč voznika v znani nemški zeleni vojaški suknji, dovolili slednjemu mimovoz. Tedaj pa se jadrovina nenadoma odgrne, izpod nje pa šinejo trije skavti, ki zavihte svoje ročne granate med Nemce. Ko so pobili Nemce so skavti dinamitirali in porušili most. Junaštvo poročnika Miškina Ruski pehotni oddelek je napadel neko. vas. Napadajoče Ruse pa je skrbela akcija neke sovražne baterije, o kateri so vedeli, da je nekje v bližini. Po-; ročnik Miškin je izjavil, da poj-de na izvid, da dožene položaj baterije. Res je šel, toda ni se več vrnil. Ko pa so Rusi zavzeli vas, se je Miškin nenadoma pojavil. Povedal je, da je našel pozicijo sovražne baterije, toda boječ se, da bo prepozno, če Se vrne k svojim poročat, je sklenil, da spravi baterijo sam iz akcije. Zato je obsul baterijo z ročnimi granatami ter pobil Ustaviti av^o, sleči Nemca ter j nemško moštvo. STRAN % • 21. •maja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" CNac Idi mir ===*—— . ¥ 3e , v vsem mojem življenju. t*# J bod: * čitali St. Johnsovoknjigo^ J0"' --S the Land of Silent People, JIMjen, Gospa Furlanova, soproga g. j kaj se to pravi. Polagoma bodo 1t&najpopolnejšo sliko, Kaj ri^gom. Borisa Furlana, profesorja na!prihajale v deželo tuje čete. — te najp0p0lnejšo sliko, M 'lat, so pravni fakulteti ljubljanske uni- Najprej civilisti, — maskirano, z(jelo ka'K0 da je vsepovs0tl ,|;':|laleč "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier ill Cleveland and by "Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) .....................................................................................$0.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...........................................................'........................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) .....................'.................................................................$7-50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 4 00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................ ....................................................- 2.25 Paul Česnik $1.00» Frank Barbie $1.00, Mr. J. J. $3.00, F Govor ge. Furlanove v Clevelandu For Europe, South America and Other Foreign Countries: ( (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8 00 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 18^9. eg. ;:->>i04 SLOVENCI HOČEJO ŽIVETI! Jugoslovanski minister g. Franc Snoj pam je poslal lično, ilustrirano in krasno opremljeno brošurico "The Slovenes Want to Live" (Slovenci hočejo živeti), ki jo je napisal Joseph Clissold, bivši ateše angleškega konzulata v Zagrebu. Točna, jasna in jedrnata informativna vsebina te knjižice, ki jo je izdal in založil Jugoslovanski informativni center v New Yorku, svedoči, da je vsekakor prispeval g. minister Snoj piscu doberšen in važen del neizpodbitnih faktov, ki, naj govore v naš prilog v anglosaškem svetu, kateremu je brošurica v prvi vrsti namenjena. To brošuro pozdravljamo z iskrenim zadovoljstvom iz več ko enega razloga. Prvič nam bo ta knjižica nedvomno silno koristila med našimi ameriškimi in angleškimi prijatelji, katerim bo pojasnila marsikateri nejasen in meglen pojem, drugič pa to delo samo po sebi pobija nečastno kampanjo zahrbtnega šušljanja in namigavanja, ki gre za tem-, da se ustvari med našim narodom vero, da igrajo jugoslovanski ministri iz tega ali onega razloga v—roke Italiji. V našem uredniškem članku, ki smo ga objavili v ponedeljek, to je prej, kot nam je prišla gori imenovana brošura v roke, smo navedli nekatere izmed vzrokov; ki silijo ameriško in angleško vlado k začasni popustljivosti napram Italiji, ker si obetajo koristi od, italijanskega ljudstva, katerega tišči Mussolini s pomočjo nemških gestapovcev začasno še k tlom. Dotični članek nima sicer nobene pozitivne zveze z dejanji in nehanji jugoslovanske vlc.de v Londonu ali njenih ministrov, ki se nahajajo začasno med nami v Amei iki, vendar inteligentnemu čita-telju, ki zna čitati med vrstami, ne bo težko razbrati dejstev in ugotoviti činiteljev, ki so odgovorni za tisto, česar ministri na vsa usta ne oznanjajo. Iskrenost in dobra vol', sta sicer veliki človeški kreposti, toda njiju tovariši-ca naj bo politična zrelost, ne pa otroška naivnost. Tu v Ameriki smo vsi trdno prepričani, da imamo v predsedniku Rooseveltu in članih njegovega kabineta iskrene in poštene ljudi, katerim je predvsem pri srcu blagor te dežele, vendar ne bo nikomer padlo na um, da bi zahteval od njih, naj javno povedo, kakšno usodo so namenili oni in ostali zavezniški državniki sovražnim silam, kdaj in kje nameravajo podvzeti invazijo, koliko tisočev vojakov in bojnih ladij ter letal imajo na tej ali oni svetovni bazi. V molčečnosti in prikrivanju namenov pa Stalin in njs-govi državniki še znatno prekašajo anglosaške diplomate, ker so Rusi v tem oziru vtelešene sfinge. — Toda če se ministri javno ne izražajo, ni nikjer .rečeno, da se ne bi smeli mi! Gornje stavke se nam je zdelo potrebno zapisati z ozirom na knjižico, ki nam jo je poslal g. minister Snoj in v kateri so z upravičenim in neprikritim gnevpm nanizane krivice in brutalne nasilnosti, katerim je izpostavljeno naše ljudstvo pod nacijsko in fašistično nadvlado. Brošurica se začenja s Predgovorom, nakar ji sledi Uvod. temu pa izborno razvrščena poglavja, ki nudijo Amerikancem in ostalim drugorodcem izčrpen in jasen pregled naše zgodovine, našega življenja in našega trpljenja. ( Naslov prvega poglavja je: Kdo so Slovenci: 2. Kje žive Slovenci. 3. Slovenci v zgodovini. 4. Prvo razkosanje leta 1919. 5. Drugo razkosanje leta 1941. 6. Napad na cerkev. 7. Preganjanje intelektualnega razreda./ 8. Izti ebljevanje kmečkega sloja. 9. Destrukcija zadrugarstva. 10. Zatrtje slovenskega jezika in kulture. 11. Aneksija po Italiji. ' 12. Bodočnost Slovenije. Ivniižica je izredne važnosti ter bi morala priti v roke vseh naših ameriških prijateljev kakor tudi vse ame^ liške široke javnosti. Brošuro krase lepe slike ter jo po nazorujejo točni zemljevidi, ki zagovarjajo našo pravično Za Rusko vojno pomoč Na seji lokalnega odbora slo- jBarbič*"Jr. $2.00" Mr venske Sekcije, dne 25. maja t. Mr Drenik) (Drehik's Erin 1. se je izročilo blagajniku Mr.' ^^ $5 00) jack Novak 68c. Jos. Skuku ves denar in Money, Tq . skupno v prostovoljnih Order, kateri so bili poslani naj .peVkih $88.68. urad tjnika Slovenskega narod-; Dalje se y -menu odbora kot nega doma, za katere vsote js v imenu potrebnih v domo-narejeno potrdilo in bo pnob-' zahvalimo vseni) kateri ste čeno v listih, kot imena daro-;ge našemu klicu odzvali; na valcev iz urada blagajnika. j r Vadnal godbaj katera je Predno pa se je ustanovi a | ^^ prispevala na popustu, slovenska sekcija, se je izročilo, 0„ir0ma glani te družine so i-centralnemu odboru za Rusko brezpiačno. vojno pomoč v Arcade Bldg. denar, katerega je nabral Mr. F. Pucel za stamp knjižico in sicer vsoto $20.00 za katero vsoto je SHOO F —-j—— —------------------ zaeio, Ka«o ua • n ' iverze' nam Je izročila kopijo potem pa vojaštvo — ocltno-, iik0 kmetov. Ko smo caKa" «5i?aUI\rin svo3eSa zanimivega govora, ki-Kako bomo to prenesli? Nekajj tramvajskem postajališč-ga je imela v nedeljo v Sloven- kakor neskončna bolezen brez , ,______ Dalje lepo priznanje direktorju Slovenskega delavskega do ma, kateri je naklonil brezplač- ,stajaUšču, J Jgledals - - - , b0!efn b,reZ,Stopil k^nam pravoslavniduho; i te g skem narodnem domu na St. upanja ve nam j Clair Ave. brez vsakega upanja na rešitev. Govora ge. Krekove, soproge j Ljudje so trpeli, molili in kleli, dr. Mihe Kreka, podpredsednika i in se oklepali vsake upa polne jugoslovanske vlade v Londonu,-. besede. žal nismo prejeli v objavo. Po novem letu 1941 so posta- Govor gospe Furlanove se je j jali dnevi čimdalje bolj temni, ^^"p^g^ času. ka'n°r jatelji, česa čakate?" map„veda.i da^ lf>2 ne in da čakamo trd u dejal: "Ne bo danes hitro vzemite taksi, svoje i no dvorane v ta namen. Listu prejel potrdilo naravnost iz cen-;Enakopravnogt tudi za dar v tralnega odbora. 1 ! tiskarni, ko so natisnili vstopni- Dalje Mr. Pretnarju za napis nad vhodom. Vsem, kateri ste na kateriko- Ravno tako je bilo že prej iz-M y t& namen brezplačn0 ročeno centralnemu odboru od( noNa Mr, Pr 1 . . i i v bora farme zahvaljujem vsem, spevke, katere so prispevali v . j-,- ... i ki so se taKo pridno trudili na . gotovini. , . . ... ,, šli na vojaškem streliscu. pikniku in kooperirali z odbo-| J . , glasil: Čitala sem, da pričakujete od nas popisa našega skrajno nevarnega potovanja iz Jugoslavije v Ameriko. Morda boste razočarani, če vam bom povedala, da nismo bili niti bombardirani, niti torpedirani. Slišali ste od gospe Krekove, da so drugi cd nas doživeli tudi to. Vendar pa lahko verjamete, da je bilo tudi naše trpljenje neskončno. Kaj se je godilo zadnja leta v Evropi, to veste dobro, toda morda vas vse ni zadelo tako kakor nas, ki smo bili tam blizu in smo z grozo v srcih gledali pošast, ki se nam je bližala. Vsaka izmed držav, ki je bila na tem, da podleže, je upala, da ne pride do tega. Tudi nam se je od časa do časa pojavila brezupna misel, da bo pošasti prej konec, predno pride do nas. S stisnjenimi zobmi smo gledali vlake premoga, živil in lesa, ki so jih odpremljali v Italijo in Nemčijo. Naši so utrjevali meje in mi smo ee veselili vsa ke najmanjše utrdbe, ki smo izvedeli zanjo. Imeli smo eno sa mo željo, da bi se mogli boriti, da bi kakorkoli pomagali pri obrambi. Nikoli nisem bila zelo borbena žena. Spomladi leta 1940 je prišla k meni ljubljanska zdravnica, mati petih otrok, in mi je rekla: "Ali ste premislili, kaj se bo zgodilo z nami, če navale na nas cd vseh strani? Moji otroci še niso vsi dorasli In mislila sem, da je treba, da se me matere pobrigamo in pripravimo na vse. Treba je, da znamo tudi me streljati. Nekaj žen je vajenih pušk. Druge pa je treba zato pripraviti." Prihodnjo nedeljo sva se na- i Moj mož je imel prijatelja na * bovec"; ■ m^^mm* ™ menjeni. Pozneje ne „ . niverzi, tujca, s katerim stal J„ gm0 mno^ J «J>v , n^^^jla ^^kih, ki S. d..akoVj kmet0V, žen^odo jakov, avtomobilov "1, ° Vedno več zastav, * jakov, vedno vec v ^ petja, tekom + poskušali prodreti . ^ tere ulice, pa nismo bijali so Nemcem okna- J , pc prihajajo. In ta ga nekoč vpra šal: "Kaj bo s teboj, če podpiše Jugoslavija pakt s Hitlerjem in Mussolinijem ?" Ta profesor je dobro vedel, kako smo se morali umakniti pred fašisti iz Trsta v Ljubljano, kako moj mož ni nikoli stopil za korak s poti prepričanja, da je demokracija edini človeka dostojni način življenja in edini red, v katerem lahko najde slovenski narod in Jugoslavija možnost pbstoja, procvita in razmaha. Ta prijatelj mojega moža je natančno vedel, kaj mojega moža čaka v primer«, če Jugoslavija kapitulira brez boja. In kakor mimogrede ga je vprašal: "Ali bi hotel v tem slučaju ven?" Moj mož se je smejal in rekel: "Vidiš, saj je itak vseeno, dobršen del življenje imam za seboj. Enkrat mora itak človek umreti. Samo žal mi je, da bi moral umreti na ta način, v kakem koncentracijskem taborišču ali zaporu, ne da bi mogel prej še kaj koristiti dobri stva- uijdii ou --------- go ^ vstvj so se četniki, ljudje ^ c jemali in poljubovali- ^ ^ ^ nismo mogli w^^e *fe %'« ske, brzojavne m zel®■ . ■ ze so bile pretrgane. ^ ^ morali, da se situacija . razjasni. Ljudje so se li, ker so vedeli, da boj in ne sramot*^ Mislila sem za hip- ^ mož lahko vrnil. O'1 p.gti tisti dan že v Grčiji n» JJ. ti turški meji. Vojna žala z veliko nagl'^ ^ nedeljo sem šla mVC(l ^ je češkega " poslaništva. ^ zavzetju Čehoslovas* ^ nemško poslaništvo- ^ slopjjem so stali tnje kamijoni, na katere so ^ li Nemci svojo Prtl^L; naklad1 rom. Po $2.00: Frank Faznik in Kunčič-Perrotti Cafe; po $l:; Najlepša hvala tudi bratu Tohn Godnjavec, Josephine Zaje Johmj igimčičUj ^ je podaril y Louis Urbas, Ivan Spehek, Ce b no M golj inOgrinc, J. Kuhar, A. Zahvaliuiem Dolgan, J. Videmsek, Jos. Jan- OiwUlV 111 V ževič, Opalk, J. Rožanc, sr., Joe: delavkam leimenovan, Pause, Waterloo Dept. Store, Mrs. Jos. Modic. Po 50c: J. Smole in M. Smr-ko. —'1 Skupno $20.00. Dalje so prispevali v jestvi-r .h in-drugače tudi tem dvema o žrtvovalnima nabiralkama, šl/ideči: J. Roje steklenico žga- Zahvaljujem se tudi sestri Skuk in ostalim kuharicam in Še posebej gre priznanje društvu št. 5 SNPJ in društvu št. 137 SNPJ, katera sta prodala toliko listkov. Priznanje tudi zunanjim gostom, ki so nas posetili, in si- Vsa mesta, odkoder se strelja, £'3 bila zavzeta. Videla sem mnogo nam enakih žen. Streljali so vsi, stari in mladi, moški in žensk-, sami civilisti. Bil je tak ropot, da nismo mogli govoriti med seboj, in verujte, da me je bilo nekoliko strah. Kaj iščem na tem nesrečnem kraju? Težko mi ie bilo, ko sem vzela prvič puško v roke. Zaradi špi-jonaže smo molčali. Drugo nedeljo sem se tudi hotela splaziti po tihem od hiše, csr iz Fairporta, Barbertona, i - . j v . , v . A j . , j „ pa me je srečala hčerka na „ , Kenta, Girarda in drugod. Nar .. J . , „ T, O H « -1 •, u-v v. , -istopnjisču m vprašala: "Mama, p ia, Tom Krasovec 2 gallona vi pikniku so bili navzoči tudi vsl!kaI^ a ti že s et reš?" na, James Pokrajc 1 galono vi- naši elevelandski glavni odbor- Pa 1 ^ spe. gres' „ , .v • . . , Potihem sem u looveda na, F. Petrovič zaboj smodk.: niki, kar je popolnoma pravil- Tvček-Dolinar, steklenico žga- no. nja, Louis Oswald, 10 lbs. sladkorja in 3 lb. kave, Kalan Bakery, torto (cake), katero se je izlicitiralo, in je prinesla $6.50. Mrs. Wolf je .darovala potico Mrs. Kline 'reliša", SŽZ je dala Torej, prijatelji in prijateljice izletniških prostorov SNPJ,. v nedeljo se zopet vidimo. Apeliram, da pridejo pomagat delati v prvi vrsti vsi oni delavci in delavke, ki niso delali zadnjo v jestvinah v vrednosti $5.00 nedeljo. Z^.llar Bakery, ves kruh in buns Na koncu naj še poročam, da kar smo jih pri prireditvi po-j bo imela v nedeljo 6. junija pik-trebovali. ' inik Slovenska šola. Obiščete na- Nadaljni prostovoljni prispev- šo mladino! ki v gotovini: Andy Poklar $1: Milan Medvešek, predsednik. stvar. Želeli bi, da bi prišla ta knjižica tudi v roke vsakega v Ameriki .naseljenega Slovenca in Jugoslovana, zlasti našega mlajšega rodu. Doslej še ne vemo, kje in kdaj bo mogoče dobiti to brošurico, toda čim izvemo, bomo o.tem obvestili našo javnost. Joseph Clissold, g. minister Snoj in Jugoslovanski informacijski center pa so storili z izdanjem in založitvijo I ^jbodtare^° s>rdit° PomaSali-jj te knjižice nadvse važno, koristno in vse hvale vredno j ceTo°ž£e^'bili Hsti meseci J dejanje. tem, ko so pričeli govoriti, da bo j Potihem sem ji povedala, nič ni rekla, samo oči so'se ji široko cdprle, obrnila se je in šla z menoj. In tako sva bili drugo nedeljo dve. Tretjo nedeljo pa naju je ustavil še doma na vrtu naš najmlajši in rekel: "Jaz bi le rad vedel, kam gresta že zopet in nič ne povesta." In smo bili trije. Četrto nedeljo se je naš najstarejši ujezil in užaljen pritožil: "Kaj se pa to pravi, da sedaj ob nedeljah dopoldne ni nikogar doma?" Nismo mogli drugače, pa smo mu povedali. In pridno smo se učili, čeprav ie mene ves čas bolelo i-rce, da jih vodim v kraje, kjer se1 jim lahko zgodi nesreča. Toda videli smo le eno pred se- Ta govor je bil odločilen za našo življensko pot. S prijateljem sta bila sporazumna, da moj mož odide, ako Jugoslavija kapitulira. Ne da se povedati, kako mi je bilo pri srcu, ko me je mož vprašal, kaj bi bilo, če bi morali pustiti dom in iti v negotovost danes ali jutri.' Tisti čas sem nekako otrpnila, vedela sem, da ne smem ne jokati ne govoriti. Lep dom smo imeli in majhno hišico v zelenem vrtu. Dal mi jo je moj očti, ki si jo je prislužil z delom svojih rok. Vanjo smo nanesli stvari od treh rodov nazaj. Polna hiša knjig. Moi mož je vse življenje zbiral knjige, a ne samo on, že niegov oče in njegovi dedje. Nismo živeli' šumno na zunaj, vendar je bilo pri hiši vsega, kar je bilo treba. Sedaj, ko mislim nazaj, si želim samo eno: da bi bilo vse tisto prišlo v prid beguncem, ki jih je Ljubljana sedaj polna. Če se bom kedaj vrnila domov, bom jokala za stvarmi samo takrat, če bom vedela, da so jih raznesli tujci. Pa pustimo to. Na dan 24.. marca je moj rrlož dobil tajno sporočilo; da se podpisuje pakt z Nemčijo in Italijo in naj takoj odpotuje iz Ljubljane v Beograd. Drugi dan mi je mož telefo-nično sporočil, da odide isti večer čez mejo, in naj pridem za njim. Ko je bila izpolnitev pred menoj, niBem utegnila misliti, kaj se godi. Izročila sem vse prijateljem, vzela mlajšega sina iz sanatorija, kjer je bil sedem dni prej operiran. Vložili smo v kovčege najpotrebnejše, ker so nam rekli, naj ne jemljemo ničesar s seboj. Prišli smo v Beograd 27. marca v jutro, na dan revolucije. To je bil najbolj pretresljiv dan zaprav je niso več so kovčege kar i» se jim je mudilo, postajalo nervozno. Se vt jutro nisem vedela, 4^ ali-ni prav, da grem:.a cijo se je cela situac1^,^. spremenila. Šla sem ^ ^r stvo za šume in ru 5l' in k iko-t, i ur PV 4oi ill k tov otrc »P3 i v fe ia, ki Pc tup % ie P) T bil moj brat inženii' * ^ n Nisem bila še pri njel11 ga dne, pa sem si Jli na i»11 % čez f' v pogovoru z njnn Povedala sem mu ^ in da mislim z otroci ^ Vzkliknil je: "Blag01^j ^ moreš ven, ker tu ^ ^ (§ dile strašne stvari. ^ mo v vseh ministers jp t ^ trebne papirje in P ^^ za evakuacijo." Re Me •Vidiš, meni je tako * ^ ^ . pravljali smo se n hlieii0'W pa je bilo vse izg«®1^ ^ ris je odšel, kakor j«^ ^ je Jugoslavia kap1 ^ jz v včeraj je že telefo«1* de rt tanbula. Kako naj V J zaj?" Brat mi Je "Bodi pametna, idi Z!L boš zunaj lahko ■ ^ la." Kolodvor je ^ / popolno sliko vojne- ^ p daleč_ okoli kolodvora ljudje na kovčegih in kov, vlakov kakršnih ------— , T'voC'1 ven iz Beograda. ^ ^ /»r- J. i j_____i ~ nfl 3» . (Nadaljevanje na Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAIR A t3 Tel: ENdicott - _ leni, i\w su {ji lutnji guvuiiu, ua uu Ko bomo knjižico temeljiteje pregledali, bomo o nji j Jugoslavija podpisala pakt z Ita-izpregovorili še nekaj dodatnih besed. '"n Nemčiio. Vedeli smo. lijo in Nemčijo. Vedeli smo, I i •"""^C""^MP*"" JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. EJfdl r-Ott Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki url na !'aZ'' Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLL1NWOODSK1 URAD: • „ 31'* 452 East 152rtd Street Tel.: KEnm ior« THAT LITTLE CARRE Inter-nat'l Cartoon Co., N.l com£ OtJ M&Y, -vNE'U-GWEYOU A CHANCE- Ves, A chance To GET The pWfciMomA, ^ eoiN' Howe ALPv adapa. REASOfJAftLfe Yoo CANT EKPBCT to vflim a pot (n the sHorrr Twt You'VE "Beem s\ttin' fellpl HoJos vaje PLMED loose fo:2 His BENEFIT; WH'staW ON ANfTHmG. vNEALL * 6ASE him. A n»ce square "DEAV-. A^TViiNG ,AU»JAV^ HAD anfcf bew. He's foolish ' we qoits CfuST UJHEKf THE Big Mtfts ane coming-his way,-uiky, he hm> Foorz QUEENS, WE MADE \T . EAtY FOR- -HltATo STAY ALLATIme," WE ALWAYS foct a ■fcut oh "feof How "THEY » 'Booated. The othCR. Bird HAO Four Kings. L' — uctrvw pit-nv^ . . Jč je bil tisti poziv na mir: Češke in" Poljske preko Rusije * bodite zbegani, ne hodite do Mersine in čakali na ladjo I ^amor, vsakdo naj bo pri-i pen> da umre pred svojim I Ko smo čakali na. svoi maja, 1942. STRAN 3. Govor ge. Furlanove v Clevelandu (Nadaljevanje z 2. strani) « mirili. Samo tako pretre-ftiop to - mi bili tam, se jih je nabralo okrog 200. Pretolkli so se iz Mobilna optična delavnica . —- z nami prijatelji, č od nas je stala gruča W ali 12 oseb j lala natančno, je stal sre-jte §ruče nemški poslanik trr®, ostali pa so bili okrog Ijt tehnične premoči, aero * ■ °v in tankov, dobro vedoč, sta« J°d? 2 njimi iSraJe zlomili čvo v ;«ji- ^Polnem vlaku smo se od-la.%li srpdi ,_____ sredi noči,-Bolj ko smo »ili proti jugu, težje nam povsod samo vojaštvo. wvk smo bili čez me- ; 0b ,.v P0Polni vojni zoni. Razen kakor mi. Bogve kedaj so že raztrgali svoje prvotne uniforme. Rusija jih je opremila na novo. Imeli so vsi enake sandale, platnene hlače. Tudi srajce K(T sem so imeli> nekateri po dve in sami so si vse prali. Za hrano so bili zelo dobro preskrbljeni. Pr treh tednih čakanja je i" - OVJ U1U WA1 , kakor bi ga ščitili Vsi so i Prišla egiptovska ladja, majn-' »aejali in zaničljivo' gledali na in umazana. Že ponoči smo anedo na kolodvoru Očivid-|se ukrcavali. S čolni smo se ! zabavali in veselili gro-1 prepeljali na ladjo. Naša druzi-0 fkl je vladala v ozračju Sa-; na Je bila v zadnjem čolnu z ne-so se veselili, zavedajoč kako Petdesetimi legijonarji. V ■ ' • čolnu ni bilo luči, tesno so se- deli dečki drug ob drugem, vsi tako mladi, in tiho se je oglasila slovanska pesem v črno noč. Žal mi je bilo vse te mladine. Odkod prihajajo in kam gredo? Radi gredo v smrt, v tuje kraje zato, da pomagajo do svobode vsak svoji zasužnjeni domovini. Gledala sem nazaj na Mersino in se spomnila na veliko noč v turškem mestu. Prelepo je obrežje v Mersini in tam stoji med vrtovi majhna in zelo revna grško-pravoslavna cerkev. Na Veliko soboto sem videla ljudi, ki so vstopali vanjo. Težko mi je bilo srce. Tujko sem se počutila v tem božjem hramu. Grčija se je takrat še držala, Jugoslavije pa ni bilo več. Duhovnik je pel in trije pevci so mu odgovarjali. Solze so mi pričele lezti po licu. Hotela s^pi se izmuzniti iz cerkve, da bi kdo ne videl, kako*mi je hudo. Tisti hip je bilo božje opravilo končano in ljudje so odhajali. Stopila sem za steber. Toda ker se tam vsi pravoslavni najbrže po- » --- x Cl, V 1JU, KA-dj 11X1XJ.CA m . v _ v ^lone. Res je da ie tur- znaJ0' mi Je najstarejsa od ze-Micija izredno stroga in: na nenadoma prinesla kos kruha ^jiva napram tujcem, že in mi rekla: "Mislim' da st? s Turčijo so nam vzeli tujka, toda jejte z nami nas Uste, in nam jih' vrnilii:kruh" Govorila je francosko in J? brcanju na ladjo, ko me vprašala, odkod sem. Naen- ^čijo čez tri tedne zapu-!krat Jih 3e bil° mnoš° okoh me" V Istanbulu smo smeli ne in 30 me objemale m polju- jef) v! Sa«io štiri dni. Z grozo bovale in ena mi H £1C na Cvetno nedeljo vesti ne maraJte' vse bo se dobra Vsc i. wiinlimn V, O 1TOO Oin^VO Mehanizirano vojaštvo Moskva pozdravlja srbske četnike i fot! nvobenih ljudi na kolo-• Hiše zaprte, nikjer no- rane. Vojaštvo, topdvi, ismte' str°jnice. Sredi severne $ lali ,nekJe smo za nekaj časa 'Je nekje A 'f. prišii Prvič lahko do m kjer smo se umili. Blizu ;e nieje smo čakali -jlj" na zvezo. Zapuščen ko-je'11 r'.ZaPuščena pokrajina. V if Pokopališče francoskih Cu' ki so 1 1918 Padli v $ |st kraJih. Nikjer nobenih ci-nobene ženske, nobene-je P ij|0 ° a- V bližini zapuščeno kJer smo nekaj časa I P P°čivati. Drugi dan smo Istanbulu, po 84 urah Grčija je menda edina ; 0 k£teri pravijo, da nima Na gornji sliki vidimo optično delavnico na truku, ki jo vporablja armada na manevrih. V tej delavnici izdelujejo in popravljajo očala za vojake. ti prošlo skozi dotični hotel. Izvedeli smo že spotoma, da je vlada z mladim kraljem v Jeruzalemu. To seveda ni bila več ona vlada, ki je kapitulirala, marveč vlada, ki je po volji naroda dala Hitlerju udarec v o-braz, prvega, ki ga je dobil. In moj mož se je takoj stavil na razpolago vladi, ki ga je iju-beznjivo sprejela in odločila, da ga pošlje v Ameriko. Hvala Bogu smo odslej smeli živeti pod svojimi imeni in z jugoslovanskimi potnimi listi. Bila sem zelo vesela, da je bil moj mož določen za Ameriko. Že pred leti je bila njegova želja, da bi šel pogledat, kako je tukaj. Zanimale so ga politične General Wainwright davno mehanizirane "konje' vidite na gornji sliki. v obliki motociklov in avtov, katere j NEMŠKI IN ITALIJANSKI NAPADI hiA VOJSKO GENERALA DRAŽA MIHAJLOVIČA General Jonathan Wainwright, ki je poveljeval ameriškim in LONDON, 15. maja (NYT). I— Italijani so poslali v pomoč jnacijem in vstašem več divizij j vojaštva, ki so se udeležile v Bosni napadov na vojsko generala Draža Mihajloviča. Vesti prihajajo iz krogov jugoslovan-| ske vlade v izgnanstvu. Poročilo navaja, da je Mihaj-lovičeva vojska prizadela nad močnemu sovražniku resne iz- in kulturne razmere v tej naj- filipinskim četam na Bataanu ___J____Cl • 1 tisti ^bardiranju Beograda in 1 f iju Vsak9 novico, ki je došla / tstfh 0dPeljali smo se in" ii>0 |lbula čez Anatolijo v Mer-0 Je malo pristanišče na bi- ,\S( Jrcije. Nekako zbirališče itj^6 begunce, ki gredo v Pa-Ker smo imeli potne lis-lod 6skimi imeni, nas je na ^Voru Čakal mlad Čeh, ki ivrje| Ve leti imel nalogo, da je - „ , hotel. Ko smo se vpisovali, je P st^a češke,*"po7j"ske7n"dru- ravnatelj hotela rekel mojemu ■ a fjonarje, ki so šli v Afri- možu, ki je nekoliko nervozno borijo skupaj z An- iskal SV0J Potni hst P°.z?Plh: matere mislimo na vse sinove, ne samo na svoje." In tako sem mislila jaz v čolnu: "Bog vam daj zdravje, fantje, in da bi se vsi srečno vrnili domov." Dva dni in pol smo se vozili, zadnji dan skozi minska polja. Težak je vstop v Hajfo. Srečni smo bili, ko smo prišli v hotel. Majhen, a izredno čist židovski večji demokraciji syeta, želel si je osebnih stikov z našim slovenskim življem. Takrat — še pred leti — mi je rekel, če poj-dem z njim, kar sem odločno zavrnila z motivacijo, da na svetu ni misliti, da bi jaz šla na morje, iz enostavnega vzroka,, ker se široke vode. bojim. Ta- j krat iz moževega potovanja v j Ameriko ni bilo nič, ker se j in v Corregidoru. brednikova pošta VaBilo na sejo čitalnice Cleveland, Ohio. — Nocoj, 27. maja ob 8. Uri se vrši redna se- mednarodni položaj v Evropi že! ja Čitalnice Slovenskega delav- zelo poslabšal. jskega doma 11a Waterloo rd., v Sedaj pa sem bila v Jeruzale- navadnih prostorih. mu in smo se odpravljali naj Članstvo se vljudno prosi, da pot. Vozili smo se na ogromni ; se te seje gotovo udeleži. Zave- angleški ladji skozi Rdeče :|ior- ; dajte se in srečni se štejte, da je in po indijskem oceanu, tri | imate še priliko biti člani čital- tedne do Cape Towna. Cape jnic, v katerih svobodno čitate Town je prekrasno mesto, tri! vsakovrstne knjige, poezije in mesece smo bili tam in se vozi-:časopise, kar.v st^ri domovini i * li potem še tri tedne do Ameri-! ni več. ke. i Torej na svidenje nocoj na či- Ta čas bi se bila prepeljala j talniški seji. petkrat iz Evrope v Ameriko. gube v ljudeh in materijalu, nato pa se umaknila na nove položaje v planinah, kjer se borba ftadaljuje. Ob istem času je vojska osi-šča s pomočjo bolgarskih oddelkov napadla neko vas v Srbiji. V sedanji vojni je bilo prvič, da so se Bolgari udeležili napada na položaje generala Mihajloviča. MOSKVA, 18. maja (CSMJ. — V uvodnem članku moskovske "Pravde" stoji Jugoslavija i na čelu seznama zasedenih dr- 1 jžav, ki se borijo proti nacijske-mu jarmu. Jugoslavija je ne le j bila edina država, v katerih je i odpor dosegel zavidne uspehe, ; temveč tudi država, ki je Nemiri niso mogli pridobiti za res-i nično udeležitev vojne proti Ru-| siji. j Železnice so mrtve in vojna industrija jg nemogoča. Po naročilih iz Jugoslavije je porušenih vseh pet tovarn letal 1 ki so delovale v Jugoslaviji pred ! prihodom Nemcev, j To pomeni za nemško vojsko i že doslej izgubo 3,000 letal. — Srbski četniki so popolnoma j razdejali veliko tovarno orožja J v Kragujevcu, v kateri je pred vojno delalo nad 1,000 delavcev. Prav tako so poskrbeli za rudnike bakra v Boru, tovarno aluminija v Šibeniku in zaklade svinca in premoga v seh krajih države, da jih Nemci ne morejo izkoriščevati. Tista industrijska podjetja, ki so padla v nemške roke, so postala nerabna zaradi neprestane sabotaže ne samo s peskom, temveč tudi z dinamitom. Tako zavisi pridelek aluminijskega rudnika v Lozovcu in tovarna papirja na Sušaku od zaloge dinamita, ki jo ima na razpolago prebivalstvo. ZBOLJŠANJE RAZMER V OSVOBOJENIH KRAJIH JUGOSLAVIJE Carigrad, 18. maja (ICN)/— Tajna jugoslovanska radijska postaja poroča, da delujejo v mestih in vaseh Jugoslavije, ki so iih osvobodili četnjjp, odbori narodnega osvobojenja, ki zaradi svojega uspešnega dela uživajo polno zaupanje prebivalstva. Na čelu teh odborov so ljudje, ki služijo s svojim požrtvo-vanjem za vzgled v borbi za svobodo in narodno neodvisnost, i Navzlic izredno težkim okoli- PRAVILA ZA SRČNO ZDRAVJE Londonski zdravnik za srčne bolezni dr. Harris je na zad-nem zborovanju angleških bolnišnic sporočil, da so se njegovi splošno znani bolnišnici javili kot zunanji pacienti tako rekoč kot njeni abonenti, da bi stalno nadzirala njih zdravstveno stanje. Ti pacienti trpijo vsi za srčno slabostjo, kiji je vzrok vojna. Na stotine jih je, ki trpijo za migreno, naduho, povišanim krvnin* pritiskom in drugimi znaki slabosti. Za te paciente, kakor za vse, ki jih vojna prizadeva na ta način, je IHJWY LIMERICKS Vode se še zmerom bojim. Samo kadar bo treba iti nazaj, se je k. oc DOrno c-V'iinai y An- r----- ---- . Kauai uu ticua in na^aj, ^ jv ! f*°ti osišču ImeT ie naiet "Le P0Časi' Saj ™Ste pm' 86 ne bom bala in Bog nam poma-l1* hotel ne more spomnitl na sv°3e ime-l — - _______ -1—" -J rl r, Vvi V»ilr» i <~» Anton Jankovich, tajnik. kjer so imeli po [njače. Tačas, ko smo guncev z napačnimi potnimi lis- kmalu. ščinam odbori zelo uspešno | dr. Harris objavil pet pravil uvajajo načrte za zboljšanje gospodarskega stanja in javnega zdravja v osvobojenih krajih. SPOMENICA JUGOSLOVANSKE VLADE Washington, 18. maja (NYT) — V spomenici, ki jo je danes jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič predal državnemu tajniku Cordell Hullu, jugoslovanska vlada obtožuje Madžarsko zaradi strašnih zverstev v Jugoslaviji. Spomenica obtožuje Madžare, da so "pobili okrog 100,000 Srbov, mož, žen in o-trok." Podrobnosti, ki jih je dobila jugoslovanska vlada, se nanašajo na pokolje, posilstva, muče-jnje z lahkoto, požige fti okrut-nosti v koncentracijskih tabori-! ščih. Ti strašni podatki obsegajo ves čas madžarske okupacije ozemlja na severu Jugoslavije, cd aprila prejšnjega leta. 1. Navadi se na filozofsko gledanje na življenje. (Vsi morajo umreti, zakaj ne tudi jaz?) 2. Sprehodi se vsak dan 8 km. 3. Popij vsak dan 4 in pol litra tekočine. 4. Ne pojej na dan več nego poldrugo unčo (t. j. 42 g) mesa, rib in sira. 5. Ne zanimaj se za* sovražno propagando! iuiiiiiii!Uiiiii!iii!UUiiiiiiiiiiiit3iiniiiiiiiiE}innuiiiiitiwiimsu[2i!iii Oglašajte v - - -Enakopravnosti Said a Boy Scout named Anthony Gray, "Gee whiz—about all I can pay Is a dime at a time For Savings Stamps, but I'm > Going to own a Savings Bond some day!" ! Even your pennira will help š America defeat the Axis. Save them and buy U. S. Savings Stamps and Bonds. JUGOSLOANSKI UPORNIKI USMRTILI TRI ITA-LFJANSKE OBLASTNIKE BERN, 19. maja (NYT). — Štefani v uradnem italijanskem sporočilu javlja,, da so jugoslovanski uporniki ubili tri italijanske oblastnike, ki so potovali skozi Jugoslavijo. Ujeli so jih pri Rdečem Kamenu. Najprej so jih po "kratkem in navideznem sodnem procesu" obsodili na smrt in jih potem usmrtili . . | «niiaiiiiuniinriiHiKiiminnimmi>iaiHiiiinHiDiuiii»Hiiaiii[niiiii ___ I (Blf^BdlMB^iSKiilS MaSEilSLiM^^e^lifiHiggKBiS^QHIgeHlS^^BaaflHnHi ■ = i I GIVE LIVER BILE FLOW A BOOST- Snap out of Sick Headaches, so-called Biliousness, Poor Digestion with that half-sick, sour feeling—get a bottle of Kruschen Salts tonight. Take half a teaspobnful in a glass of water (hot or cold) half an hour before breakfast, and keep it up ror 30 days. Now you'll know what it is to get up feeling fit and ready for a real day's work. Try Kruschen for the next 30 days and see what it means to you when Bile Flows FrAly. Satisfaction guaranteed or money refunded. Ail druggists. Getting Up Nights MakesManyFeelOid Do you feel older than you are or suffer froir Getting Up Nights. Backache, Nervousness Lee Pains, Dizziness, Swollen Ankles, Rheumatic Pains, Burning, scanty or frequent passages? If so, remember that your Kidneys are vital to your health and that these symptoms may be due to non-organic and non-systemic Kidney and Bladder trou-t!es-ln such cases CYSTEX (a physician's ----- — —omp- —J neys stes, infe poisonous excess hv.uo . - — everything to gain and nothlnfe to lose m trying Cyste*. An iron-clad .guarantee wrapped around each package assures a refund of your money on mum of. etojrty package unless fully satisfied. I3on't taka chances on any Kidney medicine that to not guaranteed. Don't delay. Get Cystex ' - (Siss-text from your druggist today. Only 35c. The guarantee protects you. ■ not guaranteed. Don t Cystex mmmmumnmmmwmmwMmmmmmmmmmmmmmn STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 27. maja, Vladimir Levstek: GADJE GNEZDO Povest iz dni trpljenja in nad (L Obup mu igra na ustnicah, "kdor to preživi, doma ne bo več Boril bi se ž njo; ali kaj za-!trepetal, kadar se kdo zadere leže pri stari beseda! Kar si nad njim po nemško, česa naj vtepe v glavo, stoji na vekomaj, se boji, kdor je to izkusil? Ti če sama ne izvrže. In razume jo, j ljudje bodo železo, pa naše last-stokrat globlje nego ona sebe: no, ne njihovo." to je ljubezen, ki je molčala od j "Verjemite, ljudje krščan-rojstva, v uri nevarnosti pa se;ski," se oglaša Galjot, "po tem drami in blede; ljubezen, ki svet j divjanju pobegne nasilje samo ni videl enake. Vse njeno delo, karkoli je mislila in čutila; še strast do zemlje je bila nemara ljubezen do njih; ljubezen, tako velika, da se sama žrtvuje! Koine, ker blagoslavlja; podi, ker ljubi ... Le taji sina, Kastelka, in goni ga stran; to je svetejše od objema. Zamoti se, čeprav z. mrtvaškimi fantazijami: čez leto dni, ko se vrne mir in ž njim gada v rodno gnezdo, skopne kakor slana v solnčnih žarkih! Vendar mu je tesno: da le omeniš senco, že pade nate odkod. Pokorno sloni za mizo in govori ; vse svoje prigode pove, vse križe in klance opiše. Vdova za pečjo ga ne vidi, ne sliši; sive oči strme kdove kam preko njega, za čelom ji kuje bogve kaj. Tonetu zastaja glas, reči se motajo v glavi; nazadnje pravi trpko in zlovoljno: "Kaj si imava povedati, če niste več moja mati?" In vstane, zajtegne si pas; kljub vsej ljubezni ji šteje v greh. "Prav govoriš," meni stara. "Ničesar. Ali bodi kakor doma; sam,veš, na svojem si. Soba je zmeroma pripravljena, za jed ukaži, kar hočeš, in daj si nositi gori. Vseeno mi je, le pri miru me pusti; kadar pojdeš, si prihrani slovo." Tone pokftna v žalostnih mislih in gre. Cesta h Galjotu je bela jn suha, zdi se, da poje gredoč pod nogami; kot senca se vleče tegoba od doma za njim. Galjot razprostira na pragu roke: "Pozdravljen, Kastelkin gad! Vsaj eno veselje v teh žalostnih časih!" In Zina gleda svetlo ter mu stiska desnico, misleč na Janeza, ki je njegove krvi. V lepo sobo ga vabita, on pa se spravi med kmete: "Da vidim naše dobre ljudi." Vest o njegovem prihodu je naglo zletela po vasi; gostilna se polni z grčami, britimi in brkato sršečimi kakor jelševe ko-renike ob vodi, če jih ivje zapade; z vseh strani mu rasto naproti desnice liki okleščeni gabri. že teče beseda; Galjot in Zina ' le gledata. Tone o bojih, kmetje o stiskah; eden omeni Janeza, drugi našteva krivice, ki vpijo do neba: društva razpuščena, dobri ljudje po nedolžnem v je-čj, obrekovanje in laž strahu j eta deželo, poštenje se skriva ko divja zver. "Če premisli človek, da teče naša kri kakor njihova!" škrta-jo sivci. "Mari ni vseh mati rodila?" "Naj teče!" Gad trka po mizi. "Naj se polnijo ječe, naj besne ovaduhi; tem preje bo lonec krivice poln. Ljudje ravnajo kakor slepci in norci;'kar se zdaj godi po svetu, ostane v svaril^, očitnejše od slave in hrabrosti. Vsi vedo, kaj delajo; vest pa lahko utehne, ugasniti ne more. Ko mine krvavi čas, se zruši krivica sama vase: zakon sveta je močnejši od ljudi. In vse, kar mi odveč trpimo, bo prihranjeno potomcem, solze in rane današnjega rodu so v odkup za jutrišnjo srečo." "In vi tam zunaj," vzklikne Zina s svetlimi očmi, "vi ne trpite in ne krvavite zato, da se vrnete tlačani." "Da, da" kima stari Jelen, ostati tu in doma ne videti— kdo bi mogel na mojem mestu? Materi ni pomoči; gorje vsega sveta ji leži na srcu kot križ na Kriščevih ramah. Karkoli storim, karkoli porečem—ona ne sliši, ne vidi; ona trpi za grehe sveta, in bo, dokler ni vse pri kraju. Mari naj stražim mrtvašnico, ko nič ne pomaga? Jože ne obudim, stare ne ozdravim . . . Zdaj so časi, ko človek ne ve, koliko dni mu je dano obedve ušesi, potegne njegovo glavo k sebi ter ga krepko poljubi na usta. "Zaslužil je," se smeje Galjot. "In ti, Jela, kaj praviš?" Ali Tone je ves vojak na pohodu; on jemlje sam in nič ne vprašuje ... To je močnejše od vseh vin sveta; eh, Bog, hudo je trohneti v Galiciji, kdor je imel dekle s takimi usti! "In vam, oča Galjot," pravi gad, ko je naglo pripasal sab- živeti. In kogar jutri zadene, j 1 jo, "po moško: pošteno roko. pred seboj; naša pravica pride, ne da bi morali prijeti za puško." "Vest človeštva povzdigne svoj glas tako strašno in mogočno, da se nihče ne bo upal upirati. Kri milijonov ne teče zaman," potrjuje Tone resnobno. "In vsak kraj bo ponosen na tiste, ki so zaradi pravice preganjanje trpeli," prerokujejo starci. "Slavolok postavimo Janezu, kadar sfrfvrne domov!—Z muziko mu pojdemo naproti.— Z Zinko-nevesto!" ugane Kurent in ji mežikne skozi kozarec. "Da bi le živ ostal!" vzdihne dekle tesnobno. "Veš, Tone, kako ravnajo ž njimi?" "Gad ne pogine, pretrdo pleme smo. Še svinec nas komaj podere; mene glejte!" Ali zdaj mislijo vsi na Jožo; Galjotov pogled je rosan, gadovo čelo je mračno. Nihče ne reče zakaj, le kozarci se vzdignejo ter zazvene v spomin. "In Jela?" vzklikne Tone, kakor da so slišali drug drugega misel. "Kje je in kaj pravi? Hudo žaluje sirota?" "Tu stoji in posluša," se obrne Galjot. "Nisi je videl, ko je prišla." Kdove zakaj oblije gada rdečica, ko ji seže v mehko roko. Jela je bleda, pogled na gosta je odprl vse njene rane; beli zobje se ji vgrezajo v ustnico. Dozorela je, vsak košček telesa je žena; noben cvet ne diši omamne je, kakor dehti Jela sama po sebi. • "Kdaj se mi spet nasmeješ, Jela ?" govori Tone otožno in kakor v sanjah. "Tako svetal je bil včasih tvoj smeh . . . Ah, mi ubogi ljudje, mi siromaki!" Tedaj se vzdrami in strašno zardi; na vojni je nehal sovražiti ženske,ali dvoriti še zmerom ne zna. Jela, videč ga tako nerodnega, se zdajci zvonko zasmeje in njen obraz je ves ko nekdaj. Gadu poskoči srce od pijane misli. "Pa mati?" ga vzdrami Galjotov .glas. "Mati?" Tone se udari po čelu. "Molčimo, Galjot; naj me zemlja pogoltne, če je kdo nesrečne j §i od naše stare." Poldne je odzvonilo pri fari; drug za drugim vstajajo starci, stiskajo gadu A)ko ter ga vabijo, naj se oglasi. Tone pa, ko se dotika trdih delnic, čuti iz-nova, da nikjer ni bolje, kakor med njimi; s hrepenenjem misli, kako bo hodil enkrat star samec na počitnice ter poslušal vsak dan modrovanje teh sivih, razumnih glav. Nato sedi v lepi sobi med Jelo in Zino, Galjotu nasproti; kosilo je pospravljeno, iz dolgo hranjene zelenke lije dišeča starina v kozarce. Tone je oživel, stara plahost pred ženskami ga je minila, vinski ogenj mu greje kri. Zgovoren postaja, vse svoje načrte gradi pred sosedi. Galjot je vesel, da ga vidi žida-ne volje kljub sencam, ki mu ogrinjajo dom. ''Bog te živi, mladi sosed!" nazdravlja stari z očetovsko iskro v očeh. "In bodi naš gost vsak dan, dokler ostaneš med nami; tam gori si doma, ali tu kaj tudi, kolikor hočeš in kadar hočeš, Tone!" / Toda gad se kratko zasmeje: "Na zdravje vas vseh in vseh poštenih ljudi! Ali kupica je zadnja—nu da, vsaj ena izmed zadnjih, ki jih praznim pri vas ali bo manj mrtev, Če se danes čemeri? Radost je naša pred-pravica, dokler ne pride tema. Bog vas živi, Galjot, in vaju— in vaju, prelepi sosedi: drevi se peljemo v svet. Saj moram itak kmalu na mesto: veste, da je vojna z Lahom gotova reč?" "Tak vendar?" vzklikne Galjot. "To sem mislil!" "Moj polk bo zraven; tam kje pri Gorici padejo v naše roke." Oči se mu bliskajo, lice mu je zardelo. "Greš rad?" ga,pogleda Jela. "Kako ne! Vse te dni ,sem premišljal . . . Res, grenko je odhajati v nov pokolj; ljudi, za katere se živa duša ne trese, je malo pod solncem. Njih matere bodo jokale grenko, kakor jokajo naše. Ali vseeno! Tu gre za nekaj drugega; za nas, predvsem za nas! Za tisočletno pravico do solnca, ki nam jo taje že tisoč let; za pravdo, katero smo jim tesali v butice, preden je svet poznal Avstrijo in njene meje. Pljuvali so na nas, odkar smo sosedje; in danes, ,ko bije usodna ura v življenju narodov, so nam sklenili iztrgati našo ubogo zemljo, da raztrosijo po nji svoja kukavičja jajca in po-tujčijo, kar je našega od vekov! Nihče, očavGaljot, nihče, kar jih zdaj vojuje, ni umazal pravice in svobode bolj kakor Italija, ko jo piše na svojo zastavo. Da bi tudi noben lump ne bil bolj razočaran!" "Bog daj, Tone!" Kozarec v sosedovi roki drhti. "Da nam ostane ^ečji grunt, kakor pravi Kastelka!" "Da nam ostane in zraste za tisto, kar je našega pod laškim žlezlom!" Gad je planil kvišku; nosnice mu burno igrajo. "Zdaj gre za nas! Kri, ki jo bo plavila Soča, bo prelita za nas, kakor pred tisočletjem; ta Kalvarija bo v naše lastno zveličan je, kakor so ječe in sodbe in vse, kar trpite doma. V nobenem boju me ni dozdaj zapustila misel: da bi ostal živ! Da bi še gledal solnce, dihal zrak in živel življenje vas srečnih, ki ste doma . . . Tam doli mi bo vseeno, če z vso svojo srčno krvjo odkupim le zrnce tiste prsti,, da ostane naša—naj teče! Naj teče toliko naše krvi, kolikor je treba, da za vekomaj zapečati našo dediščino, našo last: naj živi naša dobra, častitljiva, nedotek-ljiva slovenska zemlja!" Izpije in trešči kozarec ob tla. Tedaj ga prime Zina za Hvala za vse, kar ste nam storili, za nazaj in naprej. Pa prošnjo imam, ne zapustite matere, ne pozabite brata, če se vrnem, vam bom hvaležen do groba, in če nikoli več—še v smrtni uri se vas bom spominjal." Sestri pospremita gosta domov, da skoči k stari na kratko besedo-; potem se odpeljejo vsi trije na postajo. Jela je oblečena, ker je bila dopoldne v trgu; Zinka se zgoraj napravlja, očeta je hlapec poklical. Tone in Jela stojita sama in se gledata. Oba molčita, le govor oči je glasan; njene diše po sladkosti.kakor dve zvrhani čaši medice. Gadov pogled se kali; nekaj hlepi v njem, hoče in se ne more odločiti. Zdajci pa jo zgrabi okrog pasu ter jo stisne k sebi: "še enkrat, Jela . . . Enkrat samkratše!" Njena glava mu leži na rami, usta cveto navzgor kakor škrlaten tulipan z globoko čašo. Tone pije, pije, pijan je, da se maje svet okoli njega, in vendar ne more ugasiti žeje. "Jela, kadar se vrnem, te vzamem namesto Jože, slišiš? Hočeš, Jela?" Dekle se mu izvije; v prešer-nein smehu zablisne z zobmi: "Kaj bi s teboj, ki sanjaš o junaški smrti? Kaj hočemo ženske z žrtvami in mupeniki, povej ! Zdaj ne skočim več v vodo; živeti hočem, živeti, pozabiti, veseliti se ... Smeha in sreče nam dajte, vi čudni apostoli—malo je živim do vaših grobov!" In gad je mahoma trezen. "Prav imaš, Jela," mrmra s povešeno glavo. "Vsak po svoje, prav ifnaš." Kratek sen se je razsul; toda ni mu žal, da ga je sanjal. V pomladnjem soncu vriska Kastelčevina s sveže pobelje-nimi/zidovi, rdečimi strehami in zelenimi okni; kdo bi si mislil, da sedi v tej bogati hiši žalostna žena, ki še besede ne najde, da bi jo rekla otroku v pozdrav in slovo . . . Tone je našel Kastelko pred njenim oltarjem; glavo upira v dlani, komolce v mizo in strmi v fotografije. Bog ve, ali se giblje kaj v tej sivi glavi, ali je vse mrtvo in tiho kakor v ubogi prestreljeni Joževi lobanji? "Odhajam, mati. Zbogom, zdravi ostanite!" Vdova molči; ne ozre se, oči ne obrne. "Zbogom, mati! Čez nekaj' dni sem,na laški fronti; nihče ne ve, kaj me čaka ... Ne daste roke?" Stara ne sliši; trepalnice se ji spuščajo globlje na oči, kakor bi jo trudnost morila. "Tak zdravi. Ne mislite name, če vam je laglje tako; vseeno, vseeno bom zmerom pri vas!" "Z mojo voljo nikdar. Beži, beži, beži!" krikne Kastelka s tolikanj izmučenim glasom, da ga zazebe v srce. Išče se žensko za večerno _ Zglasite se-c "Zbogom . .." Koleselj drdra po cesarski i cesti, Jernač poka z bičem, To-1 ne se smeje Galjotov; Jell, ona ^nji. ^ ^ sipl.ie iskre z očmi; le Zrna je na spet otožna in čudno strmi tja-vendan. Prav si povedala, Jela: sreče in smeha nam dajte, dokler dihamo! Bežite, sence, počivajte, mrtvi—lepota sveta je živih, dokler žive . . . (Dalje prinodnjlč; delo v P Hiša se proda poceni 12 sob, 2 garaže in vse je v najboljšem stanju zunaj in znotraj. Kupi se od lastnika pod ceno. Lahko se vidi po 5. uri. Naslov se poizve v uradu tega lista. Stanovitna družina bi rada dobila stanovanj stoječe 'iz petih ah sesu Družina je odrasla. S* kaj priličnega, naj sp slov v urad "E." FARMERS POULTRY MARKET Vogal Superior in E. 43rd St. Kokoši, race, goske, purmani in jajca. — Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe War Needs Money—YOURS! -Si This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can mfcster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a $25 Bond. Hurt him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1,000 Bond. Don't delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and Stamps TODAY. I POPRAVEK X L / .. X V torek dne 26. maja je bil v listu priobčen oglas GRDINA HARDWARE, 't* v katerem se je pomotoma oglašalo, da stane Dutch Boy barva za hišo 5 galonov $15.00, pravilno je y Opozarjamo vas, da ako boste okrasili grobove vaših priljubljenih na X Decoration Day, da dobite pri nas veliko zalogo vsakovrstnih posod za cvetlice, itd. 5 galonov zaboj za g.00 GRDINA HARDWARE 6127 StN Clair Ave. X PRIDITE IN OGLEJTE si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies" PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mor^ Se priporoča, te vsak čas, Pod"e i^^nk noči. Delo gart#* se^da tra postrežba, up1 & ^ traji; vsem zaupanjem starega znanca John Obi**3 1126 E. 61" 6122 St. CU* A* HE 2730 MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S BASEMENT %azprodaja ob 28. letnici Neregularne vrste vredne 25c. • • & Moške Ribbed nogavice 5 $<| parov za Čedni "anklets" z elastičnimi vrhi—ali Pa naV8So-nogavice—iz "mercerized cotton" raaterijala-^ lidne barve kot črna, siva, "cordovan," m« temno modra in temno rdeča. Mete 10 do 13« The May Co. Basement Hopsacking Cas« .39 par «1 Novost za ženske in dekleta I 1 s M aU3 Ako hodite ali se z biciklom vozite samo počivate doma . . . veseli boste teh "casuals"! Za poletno nošo . . • s h S % SQUIRE EDGEGATE —He Seea Trouble Ahead .in This Match. f [r-Vjf V ____ SQHIKE- IVI v^ioe up My Mino ro / you to Tst T H' Kfor ToO*)-i tlCrHT EOWAWD-tSRiMC- i* ^"D 7W/?čfc V6LLt)ti S- \5QUlRt.-W FIAXCC 54iZ> THt)T Vod To us- / TO^T 1 /V To TC.LLV0O To 1 T 7WF " / P/?«M>SC To o/3Ey"TWf OJL THE C£B&>*ony I'LL S*OT Cf)M you THAI- *rEL<- rt L CUT C.U T THAT -P4RT of rHč. 1 mow ■p&C.'-rCuMC £. vou -ano rfEME^BE1* Ttut1*- vou f-i