Št. 38 V Gorici, v torek dne 4. aprila 1911. Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in goloto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom posiljana: vse leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „SočaB v vseh tobakarnah. ' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot yo Soriškem id efadiiaawkeciu in dvakrat v letu nVozni red že* leiaic, pamikov in poštnih x?ei\ Ha naroČila hm doposlane na* ročnine se ne oziramo. Tečaj XLL #Vae zi ntro4, svobodo In napredek:« Dr. ^. Lavrif. Uredništvo »i nahaja v Gosposki ulici št. .7 ' Oorici v L nadstr. ria dlino. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Ioto v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost..' Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ToUfofri it. 83. Iloue uolitue u držflunUbor. ,,Gor. Tiskarna'* A. Gabrgček (odgov. J. Pab^ič) tiska in zal. Razglas volitev. »L' Osservatore Triestino« od l. t. . rn. priobčuje tak-e razglas: Vsled odredbe c. kr. ministra za notranje zadeve razpisujejo se s tem v smislu zakona z dne 26. januvarja 1907. drž. zak. štev. 17, volitve udov poslanske zbornice državnega zbora in za izvršitev teh i volitev izdajajo se naslednje določbe: Volitev po 6 poslancev državnega zbora v Istri in v Goriško-Gradiški, ter 5 poslancev v Trstu in okolici vršila se bode dne 13. junija 1911; morebitna ožja volitev dne 20. junija 1911. Pravico voliti poslanca ima vsaka oseba moškega spola, ki je dovr :ia 24. leto starosti, ima avstrijsko državljanstvo, po določilih volilnega reda za državni zbor (§ 8) ni izvzeta ali izključena od volilne pravice in biva v kraljevinah m deželah zastopanih v državnem zboru, v tisti občini, v kateri naj vrši volilno pravico, na dan razpisa volitve (1. aprila 19JI) najmanje že leto dni. Vsaka krajna (politična) občina, oziroma v Trstu in okolici v zakonu posebno navedeni občinski deli, so volilni kraji (volišča). Praviloma postavi se za vsako kraj-no občino jedno volilno komisijo. Ako se postavi več volilnih komisij za jedno občino ali za jeden de! občine, razglasi se to posebej. V smislu S 12, I. odstavek volilnega reda za državni zbor določi se za mesto Rovinj c. kr. okrajno glavarstvo v Puljai in za mesto Gorico c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, katerim je poverjeno, da pregledati volilne imenike in odločati v reklamacijah. V smislu § 32. 2. odstavek volilnega reda za državni zbor določijo se kraji, v katerih se imajo zbirati glavne" volilne komisije, kakor sledi: Istra. 1. volilni okraj: Koper, 2. » » Poreč, 3. » » 'Puli. 4. » » Podgrad, 5. y> ¦» Pazin, (). » » Volosko, Goriško-Gradiščansko, 1. volilni okraj: Gorica, Podgora, Sežana, Tržič. Gradiška. Tolmin. V Trstu. 1. aprila 1911. G. kr. namestnik: HOHENLOHE 1. r. 0 razpustu državnega zbora. Dr. Otokar Rybax je govoril na shodu v »Narodnem domu« v Trstu v nedeljo o razpustu državnega zbora. Govoril je tako-le: »Ko je bil izvoljen pred štirimi leti prvi državni zbor na podlagi splošne volilne pravice, se je splošno gojila nada, da je napočila nova doba -•¦ da se ublažijo nacijonahii boji, Ja bo zbornica splošne in enake volilne pravice bolj ustrezala željam ljudstva, t.; nade se niso izpolnile. Vzrokov je več. Vlada in stranke večine dolže »Slov. Enoto«. Po krivici. Zakaj je prišlo do razpusta. Zato, ker imamo v Avstriji privilegirane narode, ki uživajo vse pravice, in zatirane narode, ki ne uživajo teh pravic, ampak dobivajo le drobtinice in jih poznajo le, ko treba plačevati davke in dajati vojake. Izlasti Nemci so od nekdaj privilegiran narod. Pred zakonom smo sicer vsi enaki, v praksi pa je nasprotno. Ni dovolj, da vlada skrbi v prvi vrsti zanje, ampak hočejo imeti prvo besedo tudi pri vladi, da morejo zatirati druge. Njim vse -nam nič. Tako je bilo tudi v novi zbornici. Nemci so se zvezali z drugimi privilegiranimi narodi, Italijani in Poljaki in ustvarili večino. Slovani — izlasti Čehi in Jugoslovani so bili prisiljeni nastopiti proti tej večini, proti (tendencam Nemcev in vlade. Kakor oseba Bienerth ne bi bil napačen, ali njegov zistem je — ker je slepo udari strankam večine —- pa nas najslabši, kolikor smo jih imeli v Avstriji. Ni enega koraka ni storil Bienerth za poravnavo nasprotstev. Posledica temu je bila, da se je — kakor v centralnem parlamentu — v nekaterih deželnih zborih — Moravskem. Češkem in Štajerskem — vnel silen boj, ki je onemogočil funkcioniranje teh deželnih zborov. In to je značilno- da-si Nemci v deželnih zborih Češkem n Moravskem nimajo večine, vendar zi.'tevajo za-se vse pravice večine. Oni r.učejo biti enakopravni — hočejo imeti veče pravice. Značilno je tudi, kako se vedejo nasproti principu narodne avtonomije, ki jo zahtevamo ravno mi: na Češkem bi jo hoteli izvesti do popolne jazdelitve dežele — na Štajerskem in na Koroškem pa. kjer imajo večino, nočejo nič čuti o nacionalni avtonomiji. Oni hočejo absolutno vladati, mi bi jim morali biti podložni in naj bi bilo od njih odvisno, ako naj dobimo kako šolo. Čehi so opetovano izjavili, da so pripravljeni sesti z Nemci k mizi za pogajanja v svrho ureditve razmer. Vlada, ki bi morala biti posredovalec, je sicer povdaf-jala, da bi bilo to lepo, ako bi se Nemci in Čehi sporazumeli, ali storila ni prav nič za dosego tega lepega cilja. Vendar bi bila ona lahko prisilila Nemce, da bi odjenjali,- kakor so bili Čehi pripravljeni odjenjati. Zažugala naj bi jim, da jim odpove prijateljstvo, ako ne prenehajo s to komedijo. Ali ona je le protežilala Nemce, vsled česar so postajali ti vedno boli objestni in tako je prišlo, da ni bilo možno več naprej. Čehom je bilo to dovoli in odločili so: če parlamenta v Pragi in Brnu ne delujeta, pa tudi oni na Dunaju naj ne deluje. Vendar pa niso Čehi takoj posegli po skrajnem sredstvu. Izlasti so uvaževali, da je parlament nekaj, kar treba varovati, ker je tu mesto, kjer se more odkrito govoriti in braniti interese ljudstva: tu se sklepajo zakoni. Z nami Jugoslovani niso postopali nič boljše. Pometali so ?. nami — posebno pa na Koroškem, kjer zapirajo ljudi, ako na železnici v slovenskem' jeziku zahtevajo vozni listek, in na štajerskem, kjer so uprav besnei;. d- »ni bilo še nikdar tako Jmdo za tamoSnje slovensko ljudstvo. Vlada ,pa je vse to mirno gledala, ker se je bala zamere pri Nemcih, pa naj so se Slovencem godile še tako hude krivice. Zato smo tudi mi začeli ojstro nastopati in smo posegli tudi po obstruk-ciji. Aii ta še ni bila vrgla vlade, če bi bila vladna večina trdna in zanesljiva. Dogodil se je celo slučaj, da je vlada dobila večino le na ta način, da je glasovalo tudi pet ministrov poslancev, ki so torej izrekli zaupanje — sami sebi. Taka vlada bi povsod drugod nemudoma odstopila, kakor se je to zgodilo ravnokar v Italiji. Še več: vlada je imela večino; le v nekem slučaja se je del te večine postavil nekako na stran. To je bilo dovolj, da je Luzzatti izvel konsekvence in odstopil. Pri nas pa se dogaja narobe: vlada razganja parlament. Tako je le v Avstriji. Na razpustu ni kriva enota, ampak krive so stranke večine, ker niso mogle držati vlade. Celo proti 'zahtevanemu proračunskemu provizoriju so nastopile. Vlada je zahtevala provizorij za & mesecev, nemške stranke so hotele dovoliti samo za tri. Potm so zopet hotele dovoliti provizorij, ne pa posojila 75 milijonov, ki ga je zahteval Bienerth, ker so blagajne prazne. Nato so zopet hotele dovoliti posojila, ali ne v znesku 75, ampak le 50 milijonov. Bieuertttova vlada je bila v največi stiski, a Slovani so si mislili tedaj: če prijatelji delajo vladi sitnosti, čemu naj bi jo reševali mi!! Ko so Nemci videli to dispozicijo na slovanski strani, so se udali Bie-nerthu. ali — bilo je že prekasno. Mi pa nismo harlekini — na razpolago vladi in svojim nasprotnikom. Mi zahtevamo, da Bienerth gre! Moral bi bil iti sam ko le videl, da z Nemci ne more nič opraviti. Ali ni bil toliko pošten. Raje naj gre parlament na kose, samo, da se vlada ohrani. To ni konstitucijonelno. Pa naj volitve »končajo kakor hočejo, Bienerth se ne sme predstaviti novi zbornici. Naj le izda naredbe na podlagi § 14. (Omenja Hochenburger-ja, o katerem govorimo na drugem mestu). Vzrok razjastu zbornice je torej v nesrečnih razmerah — v zistemn, ki ni konstitucijonalen, ampak koketira z absolutizmom, ker mu je lastna ekzistenca pred vsem. Zato Je to ministerstvo sojeno. Toliko o vzrokih razpusta. Dr. Rvbar je končno izjavil, da ne bo več kandidiral v državni zbor. Boj na celi črti. Pod tem zaglavjem je priobčil »Slov. Narod« uvodni čianck, v katerem čiturno med drugim to-le: »Največje važnosti bodo državno-zborske volitve v prvi poiovici meseca junija. Klerikalci upajo, da bodo zmagpli na celi črti ter nastopih kot edini zastopniki slovenskega naroda v državni zbornici. Ugrabili hočejo en državnozbor-ski mandat v Ljubljani, Plojevega in Ro-blekovega na Štajerskem in Štrekljevega na Krasu. Ne čutijo se pa prav zelo sigurne. Tudi njihova dosedanja agitacijska sredstva — cerkev in vera — jim več ne zadoščajo, ker čutijo, da se ljudstvo vedno bolj probuja in ne veruje več onim grožnjam politikujočvh duhovnikov, ki delajo v imenu božjem klerikalno politiko. Zmagati hočejo z vladno pripomočjo. Kakor hitro je voditelj klerikalne-'stranke dr. Ivan Šusteršič začutil,- da bo državni zbor razpuSčeti,-. je šel k ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu ter mu ponudil klerikalno stranko.kakor pocestno prostitutko. Seveda se bo vlada morala hvaležno izkazati za to uslugo ter bo.na vse kriplje in z vsemi njej dostopnimi sredstvi podpirala klerikalno stranko pri vseh volitvah, ki se imajo vršiti v teku dobrih dveh mesecev. Boj bo torej ljut. Šlo bo za vprašanje: ali naj se slovenski narod v resnici reprezentira pred vsem kulturnim svetom kot skrajno klerikalen narodi V tre-notku, kakor hitro bi se izpolnila ta klerikalna želja, izgulbi naš narod pravico, prištevati se še nadalje med kulturne narode. Gre torej za kulturni, značaj našega naroda, katerega mu hoče na veliko sramoto odvzeti črni klerikalcem. To je torej principijalen boj, od katerega je odvisno dobro Ime in Čast vsega našega naroda. S tem je pa tudi že označena nalaga in dolitiost vsakega narodno mislečega Slovenca. Pasti morajo vsa ona lokalna in osebna nasprotstva. Posamezne osebe iti njihovi interes! pri tem ne pridejo v poštev, temveč edinole celokupnost našega naroda. Vse napredne struje se morajo sti-niti v eno samo močno falango ter z združenimi močmi udariti na brezdomo-vihsko klerikalno stranko, ki* ijoče odvzeti našemu še le probujajočethu se narodu značaj kulturnega naroda. Mobiltei^ rati je treba vso našo napredno armado. Naj ne bo moža, ki bi se v tem resnem trenotku ne zavedal dolžnosti, ki mu jo narekuje narodova čast. Po celi slovenski domovini naj se razlega bojni klic ter kliče na bojišče vse značajne može, v katerih še ni popolnoma zamrla ljubezen do lastnega naroda. Pa tudi slovenske žene, slovenska dekleta naj bodre in navdušujejo može v tem resnek času« ..... Občinski red za pokneženo grofovino Goriško ia Gradiško. (Dalje.) v . ,- Tretji oddelek. O področju županstva. § 58. — Županstvo je v občinskih zadevah upravni in izvršujoči' organ. § 59. — Župan vodi in nadzira opravila, ki pripadajo 'županstvu. Podžupani ga morajo v tem pogledu podpirati ter reševati zadeve, katere jim odkazuje, po njegovem ukazu in pod njegovo odgovornostjo. §60. — Uslužbenci občine in občinskih zavodov so podrejeni županu, ter on izvršuje nad njimi disciplinarno oblast. Sme začasno odstaviti od .službe celo tiste služabnike, katenh imenovanje je pridržano starešinstvu. Glede občinskih tajnikov veljajo posebna določila §§ 3L—41. § 61. — Kolikor je potrebno, da se lažje opravljajo občinske zadeve krajevne policije in druge krajevne zadeve, sme starešinstvo za nekatere ob&insike deie odločiti izvoljive, v kiaju stanujoče .občane, da podpirajo župana pri reševanju omenjenih zadev, . Odločitev velja za vso volilno dobo, ter sledi imenovana« na predlog župana. ^ Radi sprejetja aH .odklonitve takih naročil veljajo določila § 17. Pri zvrševanju opravil se morajo ti poverjenci ravnati po županovih ? navodilih. . . ,. ——^fe«-*: 'Žjgp^sftgtopa. občin«>*«na* zunaj ter vodi owiins4touradlfto dopisovanje. : Listine,'nd-katerllflia-Ftemel^ obveze pro-;' tijLe#ffir osebam;' morata podpisati župan !h5f& eh'Vodžupan. '-, Če sViH^maticVopravila, katero se ' mtife/ skleniti Je k' privoljenjem starešin-; stvaaii pa z višjo odobritvijo; mora biti ta privolitev ali odobritev omenjena v li-; ^in[rkatero. je.pveroviti^ podpisom dveh :, ;& 63.,— Župan, pripravlja.predmete. pridržane starešinstvu za pretreso vanje. r'"rlk;#šuje sklepe, katere; je starešinstvo! i^onito Storilo, tej- izpbsluje poprej ;višio. odobritev ža one sklepe, kateri so nanjo vezani; ... . Ako pa župan meni, da storjeni sklep prestopa področje starešinstva aH Je v nasprotja z veljavnimi zakoni, i&.obvezam zadržati izvršitev ter izzvati razsodbo akrajne politične oblasti, aK naj se fevrši ali ne...... : *" ¦ -Akoibi ta oblast imela ustavitev, stole- ¦ pa za neopravičeno, je vezana - obvestiti .. o tem župana v osmih, dneh: akr nasprotno-spozna ustavitev -zakonito; postopa v smislu določil § 125. . Ako bi vsled starešinstvenega sklepa občina trpela.veliko škodo, je župan ¦obvezati ustaviti izvršitev sklepa ki predložiti predmet z utemeljenim poročilom v razsodbo deželnemu odboru. § 64. — Župan upravlja občinsko premoženje ter nadzira rabo in upravo občinskega posestva; upravlja občinske zavode ter nadzira one, ki imajo lastno up.avo; vodi in nadzira izvrševanje ob- . činskih podjetij, razpolaga v vseh občinskih zadevah, ki ne spadajo v starešin- . stveno področje; preskrbuje ubožce po obstoječih najdbah. Župan dovoljuje prostovoljne prodaje premičnin ter skrbi zato, da se v tem .oziru veljavni predpisi natančno izpol- .: HUJejO, :,: ... §65. ^ Ena bistvenih dolžnosti župana je oskrbovanje krajevne policije (§ 25.), kolikor bi se posamezni predmeti ne poverili vsled višjih državnih ozirov zakonodajnim potom vladnim organom. V tem.pogledu se ima župan ravnati po obstoječih zakonih in predpisih. Obvezan je za časa ukreniti in odrediti potrebno za oskrbovanje krajevne policije ter preskrbeti, da se dobe v to potrebna denarna sredstva. Kedarkoli bi — n. pr. za slučaj kužne bolezni — naredbe krajevne policije občine same ne zadoščale v varstvo javnega blagra, ali kedar občinske moči 'ne premorejo odstraniti nevarnosti, mora župan o tem naravnost obvestiti okrajno politično oblast. § 66. — Župan . oskrbuje izročena opravila. Izvršuje te posle tako, kakor veleva zakon ali oblastvo*'>¦ ¦;.'¦/ '.l: Ako se prepusti občini čeloma ali deloma načfh izvrševanja; mora se v tem pogledu ravnati po. jtem, kar sklene starešinstvo. V izredno nujnife,slučajih, v katerih se brez |kode.in nevarnosti ne more poprej sklicati starešinstvo, pa sme župan ravnati po svojem prevdarku, mora pa brez odloga izposlovati naknadno odobritev starešinstva. Vlada more poveriti opravila izročenega področja čeloma ali deloma lastnim organom. - . ¦ (Dalje prihodnjič.) spakedranega ministrstva, od življenja Ijutfi, ki Jih lahko odpiha prva sapteai Ker se je § 14, zl&ftt&a-U" ie tcrej dvoje potrebno. Če se že ne" odstrani, se mor^ ^paragraf vsaj, ta$&4$$jgneniti, da ftt4iMinistrstvu frivofiuostf nelte več daj^fli^jatosti, za kršenje ustave, ra^ven če ^«»5pa jo obesijo z* prvo cestno sv&hio^treba pa je tudi- obtožiti sedanje agin^tf^vo, ker zahteva vsaka kri-viea; zadoSienje. Zato, gospod minitsWr-sktipredse^k, pazite, kajti lahko bi«do-llVe|g^ siSpoišče razdraženo ljudstvo svoje pravic^ tudi s samopomoč}* in da obstoja tudV^pandanes še za narode pra-vfca silobran&f« Kdo je tako govoril? Leta 1898. poslanec dr. Hochenbur-ger, ki je zdajjustični minister in Član liste vlade«, ki je razpustila državni zbor, da more zlorabljati § 14. Zloraba § 14. »Z zlorabo § 14. nam je ministrski-predsednik prižgal luč '— zato smo hvaležni. A to je ed:«na hvala, kajti sicer mu - sledi kletev millonov, kletev, ki se prilepi na njegovo osebo kakor slaba vest na ubežnega zločinca. ALi ministrski predsednik nI zločinec? ... T 'o kakor vlada s § 14. ravnajo morilci, letijo požar, kadar so zaklali žrtve 'tir vse poropali. Tako deht io bančni goljufi, ki so slabo gospodarili in falsiTicirali knjige, pa polp-žežvepfeno nit na tisto, kar jim je se ostalo, da morejo pozneje mirno uživati svojo zavarovamjno ... Ker je vlada uganjala neumnosti, se nemara nima od-straiiti-dfta, ampak' ustava, kakor da šo ljudske pravice manj vredne od življenja * V času Thundve vlade, ki je s § sl4. gospodarila; tako kakor sedanja Bienr-thova, so nemški svobodomiselni poslan-' vi vložili dne 29. septembra 1S98. v državnem zboru sledeči nujni predlog: Ker je sedanja: ces. kr. vlada večkrat kršila ustavo na ta način, da je nq oziraje se na predpostavke § 14. zakona z dne 21. decembra 1867 izdajala cesarske naredbe namesto zakonov; ker se je § 14. sistematično zlorabljal za odstranitev v državnem temeljnem zakonu z dne 21. decembra 1867 določenih pravic državnega zbora, predlagajo podpisani: Visoka zbornica skledi: Sedanja vlada, oziroma ministrski predsednik in vodja ministrstva za notranje zadeve grof Franc Thun in Hohen-stein, finančni minister dr. Kaizl, trgovinski minister dr. Barnreither. učni minister grof Bvlandt-Rheidt, justični minister dr. p!. Ruber, poljedelski minister dr. Kast, brambovski minister groi Welsersheim'b rn minister- vitez Jendrzejo\vicz se stavijo pod obtožbo. Nadalje predlagamo, da se tu predlog odkaže šestintridesetčlanskemu odseku, ki naj se voli iz cele zbornice. Med tistimi, ki so podpisali ta predlog, je bil poslanec dr. Hochenbiirger, danes član tiste vlade, ki je storila ravno to, zaradi česar je dr. riochenburger leta 1898. zahteva! obtožbo 'Phunove vlade! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Št. Petra. — (Smrtna kosa.) Umrl je v nedeljo po dolgi in mučni bolezni Alojzij/ Martelanc, dolgoletni steklar v Gorici. Pogreb je bil v ponedeljek 3. t. m. Pri pogrebu ga je spremljalo tudi odposlanstvo Slov. bralnega in podpornega dijštva- v Gorici. Pokojnik je bil čla/n društva »Prešeren« iz Št. Petra. Pevci So mu- zapeli. 3 žaiostinke in sicer pred hišo. v cerkvi in na.pokopališču. Kljub neugodnemu vremenu se je udeležilo pogreba jako mnogo ljudi. Med -udeleženci smo opazili tudi mnogo Goričanov. N. v m. počiva! Domače vesti. Smrtna kosa. — V Gorici so pokopali Štefana DugaTja, trgovca s sadjem; doživetje starost 72 let, v Gorici je bil kakih 40 let. Dbma je bil iz Ajbe. - j Iz postne službe. — Višjemu poštnemu pficijalu Adolfu Kreisel v Puli se je podelilo istotam mesto poštnega kontrolorja, poštni kontrolor Ivan Hafner v Ljubljani je pa imenovan poštnim nad-kontrolorjem. . . . ? . Slovensko gledališče. — Jn zopet je pričela naša gledališka sezona. Dobrodošli gostje iz Ljubljane nam bodo nudili celo vrsto večerov toliko pogrešani vžitek Taiijine umetnosti. Med dragimi gosti so naši znanci prešnjih let in tudi nove, nam še nepoznane moči. Predstavili so še našemu občinstvu v soboto zvečer s prav srečno izbrano igro: Sefmitzler, »Ljubimkanje«. , '¦¦ Gledalcu se razvije pred očmi ono navidez tako vsakdanje življenje, katef o v resnici žive milijoni, in na katero *$Q naSe 6Či fakd navajferie, da! gre skoro njs-opažei;o Thimo -nas, ona zakulisna tragika, iz IahVomisemostl strtih duš lh življenj. -To ono neapaženo nam je pokazala kaj drastično in fino g.ca Wintrova v svoji težki a mojstrsko izvedeni ulogi Kristine. Simpatična pojava g.ce Wintrove se je WK**'-stopnjevala. Glas tf!enje prav zA iskanje Žhitil, onih, melikJh, pritajenih ,,gpboko v žem^i duši* Tako kot v zad-n^n dejanju izražen obup, ki lea| v mmU je umetnost — m ta je last g.ce Wiptrove. Q«a Šetfilova e bila prava kopija dunajske Mici, modistke. Vse nje kretnje so bite^^ izraz brezsikrbne te trenutku živečelTuše. Njena naravna igranje na nas učinkovala najboljše, in g#a Se-tfifova srie takoj pri prvem nastopu.pridobila naše simpatije. G. Skrbrošek je dobro izvedel, posebno koncem tretjega dejanja, težko svojo ulogo, ki zahteva posebne igralske rutine. G.a Bukšekova je-pač kakor rojena, da kreira ženske ka-koršna je Katarina v »Ljubimkanju«. G. Niičič je naš stari znanec in ljubljenec občinstva, ki tudi v vlogi Frica ni zaostajal za, litmegimi drugimi ulpgami minolih let; G. SlniaŽek-je.bil-dober tip veHkžome^tne-ga lahkoživca. Nastop g. Danila, kakor varanega moža, je bil imeniten. Sploh je situacija onega momenta tako napeta, da je v dvorani vladala grobna tihota. kar je malekedaj pri nas. G.ca Danilova je imela neznatno vlogo. Obisk je bil povoljen. Sodba o igri in igralcih vsesplošno najboljša. V nedelo zvečer so pred nabito polno hišo predstavljali burko »Florette & Pa-tapon« z vojaško godbo. Nedeljska igra za zabavo, kratkočas-je in smeh. za katerega je v prvi vrsti skrbel operetni spevokornik g. Povlie s svojim nastopom in kupleti, saj on vzbuja pi občinstvu smeh že pri prvem koraku na oder, za vžitek svoje vrste pa g.c Thalcrjeva s svojim krasnim glasom in igro. Ostale glavne vloge so imeli gospodje: Križaj. Nučič, Danilo, Skrbmšek in Molek ter gospice: Wintrova'in Sctri-lova. Manjše pa g.a Bukšekova, g.ca Danilova, g. Skrbinšek in drugi. Igra je, kakor burke navadno, zasnovana za hipen efekt, kar včasih zavede tudi igralca v pretiravanje, ali to navsezadnje ne zmanjša zadovoljnosti in zabave -smeha željnega občinstva. V nedeljo zvečer se je zabavalo občinstvo ob zvokih godbe in petja, z igro je bilo zadovoljno in zadovoljen je bil tudi blagajnik. Za upravitelja zaporov »pri jezuitih« in v i'Mc; Tigor v Trstu je imenovan kontrolor zaporov okrožne sodnije v St. PoFtnu Ivan Hofhansel. — Domačina za tako službo seveda ni bilo na razpolago! Slovensko gledališče v Gorici. — Danes zvečer se uprizori senžačna legenda »Tujec«, ki je dosegla vsepovsod, sijajne uspehe. Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo da ne zamudi si ogledati te izredno zanimive novosti. Ulogo Kristusa' »Tujca« 4gra režiser g. Nučič, velike ženske- nldge imajo dame, Wintrova, Bukšekova, Šetf ilova, Danilova, Tbalerjeva in Rasbergarjeva; mdške pa gg. Skrbinšek, Danilo, Povhe, Mofek in g. Šiinaček. V četrtek 6. aprila se Uprizori izvirna ČEŠKA veseloigra: Jaroslav Vrchlickv; Noč na Ktfrlštejnu. Dr. Jos. Karasek piše v svoji »Slavisdie Literaturgesehiohte« (II. T., 126. p.): »V »Noči na Karlštejnu« je podal Vrohlicky vzor klasične češke drame, ki je prevedena tudi v nemščino.« To-klasično češko veseloigro iz življenja najslavnejšega in najpi iljubljenejšega češkega kralja in rimskega cesarja Karla IV. so igrala pač že vsa slovanska gledališča. Dokaz ginljive pietete do tega slavnega literarnega umotvora in do njegovega avtorja je dejstvo, da nam je »Noč na Karlštejnu« poslovenila gdč. A. VVintrova. Saj pa ne uživa med Cehi noben literat tolike popularnosti, slave in ljubezni, kakor Vrchlickv. Naiplodovitejši in najuniverzal-nejši češki poet, lirik, epik, dramatik in novelist, kritik in prevajalec je Jaroslav Vrc1iiichy, član Češke akademije, bivši vseučiliški profesor in član avstrijske gosposke zbornice. Njegovo pesniško obzorje ne pozna mej in njegov duh plove preko zgodovine vsega človeštva vseh dob.'Modrost budhistov, krasote Perzije, razkošje helenske in rimske antike, nordijske pravljice, ' ljubezen trubadurjev, grozote in lepote v češki preteklosti, bolesti in blaženstva moderne in najmodernejše dobe, vse je našlo v Vrchlickem mojstrskega izraza. Ogromna, brezmejna fantazija se združuje v Vrchlickem z naj- globljo, najtrša omiko- ter s klasičnim čutom za umetniško obliko in nobleso. Po svoji izobratflbi mednaroden, po svojem duhu učenec Victorja Huga in Goetheja, Danteja m Petrarke je Vrchlickv vendarle po svojem srcu Slovan in Ceh skaz-inskoz. Cisto lahka po vsebini je veseloigra »Noč na Karlštejnu«, a klasična v svoji obliki. V središču »zanimanja stoji prelestni gratl Karlštejn (med Prago in Berounom)', ki je' bil najljubše zatočišče Karla IV. S tem gradom si je zgradil cesar pravcat biser, krasen v svoji stavbi, prelesten, razkošen, v, svoji umetniški opremi in dragocen zaradi umetniških zbirk in svetinj, ki jih je hranil Kari IV. v tej še dandanes divotni stavbi. Najslavnejši stavbniki, kiparji in slikarji so zgradili ta grad. Da bi razveselil svojo tretjo soprogo, Elrško, z dovršenim gradom, pa je Kari izdal prepoved, da ne sme v grad nobena ženska, da, niti kraljica in cesarica. Kako sta dve lepi ženski, premetena Alena in ljubosumna cesarica Eliška prelomiti cesarsko prepoved^er.provzro-čili na Karlštejnu dramatske prizore, to nam slika Vrchlickv s svojo veseloigro. Ko je pred leti naš cesar pbsetil Prago, se je udeležil tudi slavnostne predstave v Narodnem divadki; igrali so mu »Noč na Karlštejnu« kot svoje najboljše dramatsko delo. Apelujemo na slavno občinstvo, da z obilnim posetom počasti to slovansko delo, zlasti pa slavna češka družba v Gorici. Glavne uloge igrajo dami: Šetrilova in VVintrova, ter gg. Nučič, Danilo, Povlie, Skrbinšek Molek in Drenovec. V soboto 8. aprila se igra velezanimi-va Lengyelova drama iz japonskega življenja: »Tajfun«, ki je dosegla v pretekli sezoni na ljubljanskem odru najsijajnejši uspeh. Še dve dramatični predstavi v Tolminu. — Poleg včerajšnje boste v Tolminu še dve dramatični predstavi in sicer 10. In 11. aprila. Igrali bodo legendo *TuJec* in burko »Florette in Patapon«. Akademija, katero je priredila glasbena šola Pevskega in glasbenega društva v Trgovskem Domu, je pokazala, kako ta šola lepo napreduje ter kako krasne uspehe ima beležiti. Vspored je bil jako izbran. To so bile točke, ki so zahtevale dobrih moči. In takih ni manjkalo. Možki zbor je pel 3 komade; impomijoče je nastopil, petje je kazalo spretno vodstvo in dobre glasove, da je le čestitati vodji in pevcem. Beethovenov kvanet F-Dur in Cajkovskega kvartet D-Dur so skladbe, kakoršne izvajajo le vešče roke. Kvartet (Michl, Sancin, Pertot in Pečenko) je igral krasno. Vsa prireditev, ki je staia obilo truda, je bila vredna, da bi jo bilo posetilo prav mnogo občinstva, ali tega ni bilo; povdarja se z vseh strani, da je lila akademija dana na neprimeren dan. Kaj pa ako bi se ponovila, ko nehajo gledališke predstave?! — Pri predstavi sta bila tudi ravnatelja z gimnazije in realke. - Culi smo od nekih strani prav laskavo polivalo akademije. Deia na sodniji se boji bivši državni poslanec Fon. Rekel je, da se je tako odvadil dela, odkar je poslanec, da Bog varuj, če bi moral nazaj na sodni j o. To smo povedali v »Soči«, ali o tem »Gorica« previdno molči ter se lovi okoli malenkostnih reči, da bi odvrnila pozornost od dejstva* da je rekel Fon, da Bog varuj nazaj na sodnijo delat! Poslančcval bi rad še naprej tako lepo komodno pod plaščem S. L. S. kot doslej, četudi v družbi, katere se je sramoval, ko je prišel leta 1907. na Dunaj! Pa na sodnijo je le mora! sedaj, ko je državni zbor razpuščen. Naj se lepo privadi zopet dela pa tam ostane; morda bo bolj na mestu kot pa v parlamentu na Dunaju! Uradni jezik v deželni umobolnici. — »Novi Cas« pravi, da mu poročajo, da je notranji uradni jezik v deželni umobolnici izključno laški., Ce je to resnica, zahteva, •da se nemudoma v tem oziru napravi red. Slovenščina mora biti vsaj toliko upoštevana kot italijanščina. Poteni opozarja na to slov. deželna odbornika in poslance ter slovensko 'javnost. Sličrio je poročal tudi »Slovenec«. — Mi smo že večkrat pribili, da je notranji uradni je%ik v deželni umobolnici izključno laški. Vsi naši bolniki so tam popisani izključno laško; vse notranje reči so pisane le v laškem jeziku. Ce pišejo slov. občini, potem seveda napiše slovenski diurnist po slovensko, kar prav že mora biti slovensko. Notranji jiradni jezik pa je izključno laški. »Novi Cas« op>zarja na to slov. deželne odbornike in poslance; poprej pa zahteva, da se v tem oziru napravi reci. Zaman vsako opozarjanje, kajti slovenska deželna od'bornik;a in slovenski podglavar so popj^uoma^adpvolin^z Jaškim no- | tranjim* Tiradifml fcLii(®&^>itei^$)i2ffi^ vodih. Nikdar še niso zinili besedice proti izključerrju slovenščine i/ notranjega aya-dovanja in še na misel jim ni prišlo, v tem oziru napraviti red. Sicer pa je špasen ta »Novi Čas«. Kai n'e VP,"da. m-.. »smo v manjšini«! Koncert Bronislava Hubercnana se bo vršil v petek v dvorani restavranta »Central«. Vstopnice prodaja Wokulat. »FridoHn« izpod Čavna. — Pišejo nam 2. t. m.: »V petek 31. pr, m. ob 2. uri popoldne so orožniki aretirali in gnali v zapore radi »iridolinstva« znanega zagrizenega^ klerikalca, jednega glavnih stebrov klerikalne stranke, čuka, farovškega podrepnika itd. Iz Pornberga izhaja demo-ralizacija mladih ljudi. Vse sile moramo porabiti, da neha ta demoralizacija mladine od strani klerikalcev. Uboga žrtev klerikalnega izprijevanja ljudstva! Toliko za danes. O tem slučaju bomo še pisali.« Odsek osrednje zveze c. kr. justičnlh uslužbencev tn paznikov v Gorici. — Dne 9. aprila t. 1, ob 4. uri popoldne se bode vršilo na željo dunajskega osrednjega društva justičnih uslužbencev in paznikov v Avstriji na Dunaju splošno zborovanje v restavraciji pri »Zlatem Jelenu« v Gorici, Ozka ulica št. 9. To zborovanje bo služilo v pretreso-vanje splošnih rnaterijalnih koristi teh uslužbencev; k zborovanju se vabijo vsi udje in neudje. brez razlike vrste in narodnosti. »Za nič - poslanec«. — »Gorica« se krega z nami pa pravi, da se zaletavamo v gospoda poslanca Fona ter da srno rekli, da je za nič poslanec. V poslanca Fona se zaletavajo že dosti klerikalci sami, mi se ga le včasih spomnimo; naslov »za nič poslanec« je dobil v klerikalnih vrstah, kar smo že opetovano pribili. Možje okoli »Gorice« sami pridno zabavljajo na Fona, mnogokrat so že rekli, da so pričakovali ^d njega dela, pa je neroden in boječ, nesposoben, za nič-poslanec. Lahko navedemo še imena klerikalnih prvakov, ki tako govorijo o g. poslancu Fonu. Ker se »Novi čas« že peča z notranjim uradnim jezikom v deželnih zavodih, ki je izključno laški, naj pokuka tudi v deželni muzej; bo videl, kako po Pa-jerjevo je tudi tam potisnjena slovenščina v kot. »Zahtevamo, da se nemudoma v tem oziru napravi red.« O »popravku«, ki ga je poslal znani čavenski junak Kosec, klepeta »Gorica« rekoč, da je »Soča« postavljena na laž ter da ni res plesalo kamenjsko katoliško izobraževalno društvo na veselici pri Rebku. '— Smešna je »Gorica«, da omenja oni »popravek«, ko ve, koliko so v resnici vredni taki-le popravki, katere pišejo katoliški junaki. — V »Soči« smo priobčili že obilo- popravkov, v katerih so klerikalci lagali na najdrznejši način. Vselej se je >Gorica« poveselila takih »popravkov«, katere pa smo mi prav radi priobčili, ker nam le koristijo. Ljudje v onih krajih čita-io m sodijo, pa spoznajo klerikalno drzno lažjnjivost. Torej naj le pridno pošitjajo popravke, bomo vse priobčili. Pričakujemo, da nam pošlje popravek tudi rihemberški gospod župan očka , Pavlica, da se ni res plesalo pri njem na Ferlanici sedaj v svetem postnem času! Ljubljanski igralci v Ajdovščini. — Opozarjamo na predstavo burke »Sladkosti rodbinskega življenja«, ki se bo vršila dne 7. t. m. Podružnica slov. plan. društva za Ajdovsko-vipavski okraj bo imela dne 8. t. tn. ob 8. uri zvečer v prostorih gosp. Ivana Šapla, hotelirja v Šturiji, svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: a) Volitev predsednika; b) Poročilo blagajnika; c) Poročilo tajnika; d) Volitev blagajnika; e) Volitev tajnika in t) Slučajnosti. Vsi gg. člani se vabijo, da se udeleže tega občnega zbora. Gledališka predstava v Renčah. ' — Na veliki pondeljek 17. aprila gostovanje v Renčah: »Kraljevska visokost«, velezabavna komedija v 3 dejanjih. Izpred sodnije. — V prepiru je ranil Mihael Rakar iz Breginja Antona Čebo-klija, v prsi. Obtožen težke telesne poškodbe je stal v Gorici pred sodniki; deloma je priznal krivdo. Obsojen je na 3 mesece ter v odškodnino Čebokliju za bolečine skozi 20 dni io 3 K na dan. — Na dva meseca je obsojen 51 letni Ivan Med-vešček radi tatvine in radi zoperstavlje-•nja redarju, ko ga je* bil aretiral. ^"PretTprihodinVporoto v Gorici se »bo vršil proces proti 7 obtožencem radi propadle »Banee popolare«. Obtožnica ima 64 strani. * Listnica: — V S. .in M.: Prihodnjič. Dama katera skrbi za zdravo kožo in hoče iz ebiti se peg ter ohraniti nežno in mehko kožo ter belo polt, se umiva le z liljinim mlečnim . milom (znamka konjiček) ' tvrdke Bergmann & drag Teschen na Elbi. Komad po 80 vin. se dobi r vseh lekarnah; mirodilnicah in prodajalnah parfumov. ileli pravico (zahtevati kako odškodnino. Agrarni odsek je v predlogi izvršil le nekatere za kmete ugodne premembe, na katere je vlada pristala. Pri priporočeva-nju predloge je civilni adlatus baron Ben-ko pobijal trditev, da vlada dosedaj ni še ničesar storila za rešitev agrarnega vprašanja. Navaja številke, da je bilo pod tridesetletno okupacijsko upravo odkupljenih 38.702 kmetov-.-Odkupna svota znaša 32 milonov kron. Trgovsko-obrtne In gospodarska vesli, Na cvetno nedeljo dne 9. aprilšf t. 1. bodo trgovine z jestvinaini od 8. ure zju-ti aj do poldne odprte, Natakarski tečaj v Sofiji. — Na kratko smo pred časom poročali, da se ima vršiti tak tečaj v Sofiji. Tečaj se je vršil in končal vz uspehom. Tečaj je vodil ljubljanski hotelier g. Ivan Kenda, naš bovški rojak. V slovo so mu priredili banket, katerega so se udeležili med drugimi gosp. Zlatarov, tajnik trgovske in indu-strijalne zbornice bolgarske, gosp. Hari-sanov, tajnik trgovsikega društva, gosp. Georgitepejev, odbornik trgovske zbornice in trgovskega društva, mnogo hotelir-rjev in gostilničarjev ter zastopniki časopisja. Vrsto napitnic je otvoril predsednik bolgarske natakarske zveze, kateri je napil gosp. Kendi in trgovski zbornici, katera je priredila ta tečaj. Za njim so govorili še drugi. Gosp. Kenda se zahvali napitnicam ter napije bodočim modernim bolgarskim gostilničarjem, bolgarskemu narodu in udeležencem tečaja. Po vsaki napitnici je zasvirala godba različne slovanske himne. Gosp. Kenda je bil izvoljen za častnega člana bolgarskega natakarskega društva. Gosp. Kendo so udeleženci tečaja pri njegovem odhodu iz Sofije polnošte-vilno spi «:.nljali na kolodvor, posjovftat pa so se prišli od njega tudi mnogoštevilni njegovi ožji prijatelji in hotelirskih in gostilnicarskih krogov. Slovo je bilo pre-srčno. Ko se je vlak začel pomikati, se je začul iz stoterih grl gromoviti »Hura! Na viždanje!« Mlini na Ogrskem. — Zveza mlinarjev v Budimpešti je sklenila podaljšati do 31. maja t. I. medsebojni dogovor glede delavnih dni. Do 31. maja bodo mleli mlini le ,po 4 dni vsak teden. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« vabi gg. člane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v soboto 8. aprila t. 1. ob 8 V* uri zvečer v društvenih prostorih pri »Zlatem jelenu». — Dnevni red po pravilih. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Razne vesti. Ustaja v Albaniji. — V soboto se je vršil boj turških čet z vstaši za mestece Tuzi ob črnogorski meji. Zmagale so turške čete. — V Gnsinju je sklicana črna vojska. Pri Kastrotu je bil krvav boj. 1 Ustaši so se umaknili v gore, aH čete so j jih od tam pregnale. Ustaši so imeli v so- i bofo baje do 200 mrtvih in ranjenih, čete pa 50. Turška vlada se boji, da bi vstaja ne segla tudi v Maeedonijo. Velika stavka pristaniških delavcev nastane morda že danes in sicer ob kanalu La Manche in ob Atlantskem Oceanu. Brodolastniki nameravajo baje razrušiti delavsko organizacijo. Senzacijonalna aretacija v Trstu. — Aretirali so nekega okoli 30 let starega moža, ki je prišel pred kratkim s svojo ženo in otrokom iz Amerike. Ta je baje neki F. Sereni iz Verone, ki je bil kontumacij-skim potom v Veroni obsojen na 20 let ječe. Ta človek je bil v Trstu baje za časa znanih napadov na izvošČeke; morda bi bil on tudi izvršil napade?? Velika regata na Bledu. — Iz ljubljanskih športnih krogov poročajo, da namerava prirediti »Ljubljanski športni klub« letošnjo sezono na Bledu regato, to je tekmo z dirkalnimi čolni. Tako prireditev je, tako iz športnih ozirov kakor tudi iz razlogov tujskega prometa toplo pozdraviti. Požar na Rivieri. — V hotelu Bristo! v Beaulieu pri Monte Carlu je nastal požar, ki je upepelil podstrešje in 5 nadstropji. Med 200 tujci je nastala panika. Škoda znaša'l1/- milijonov kron. Neki Američanki je zgorelo dragoeenostij v Vrednosti 80.000 K. Ta hotel je eden izmed najlepših na francoski Rivieri. Hipnoza po telefonu. — V Pittsburgu je bil telefonično zvezan znani hipnotiizer Lutzenheiser s 160 km oddaljenim mestom Kanton v državi Ohio. Govoril je istočasno z desetimi uradniki. Hipnotiziral jih je. Dva nista ničesar občutila, pet je kmalu zaspalo, enemu je pa na ukaz hip-notizerja tako otrpnila roka, da ni čutil pri popolni zavesti niti vbodljajev z iglo. Rusija si namerava nabaviti 300 vojnih zrakoplovov in bo za te izdala 20 mi- Politični pregled. Bosanski deželni zbor. — V seji 3. t. m. je začel zbor razpravljati vladno predlogo o dajanju posojil za svobodno odvezo kmetov. Oivilni adlatus baron Benko je nato povzel besedo, da bi priporočal predlogo. Nato je bila debata odgodena na danes. Zakon o fakultativnem odkupu kmetov meri na podpiranje prostovoljnega odkupovanja kmetov s pomočjo deželne uprave, ki bo dajala pod posebno ugodnimi pogoji posojila do višine zneska odkupa oziroma vrednosti zemljišč in ki bo poblaščena, da bo v svnho dobavljenja potrebnih sredstev smela dajati zadolžni-ce. ki se bodo imenovale obveznice za odkupovanje kmetov. Vse troške, ki so v zveai z odkupom, bo nosil deželni erar. Zasebni zavodi zgubijo vse predpra-vice, ki so jim bile dovoljene, ne da bi lijonov kron. Francija bo imela v'kratkem 150 vojaških,. .zrakoplovov. Te zrakoplove izdelujeta po večini Ibivša zraiko-plovca Bleriot in Farman. Na Dunaju so končali ljudsko štetje. — Dunaj šteje 2,031.498 prebivalcev, od teh je 973,661 moškega in 1,057.337 ženskega spola. Vsen hiš je 40.609. Po dbče-valnem jeiziku jih je 1,726.955 z nemškim, 98.461 s češkim, slovaškim, 4726 s poljskim, 1432 z rusinskim, 1118 s slovenskim, 377 s hrvaško srbskim, 973 z italijanskim 123 z romunskim in 205 z madžarskim občevabiim jezikom. Dunaj je že dokončalo vse Štetje, od goriškega mesta se pa ne ve nobenih podrobnosti. 5 tem je Gorica menda dosegla rekord. Požar v šoli. — V New-Yorku je začela goreti šola, v kateri je bilo 3000 učencev. Le pametni taktiki učiteljev, ki so dopovedali učencem, da seognjegasci urijo in vežbajo in ki so počasi in mirno odvedli otroke iz šole, se je zahvaliti, da je zahteval ta požar samo eno žrtev. Nov rekord. - Zrakoplovec Vedrine je letal s svojim zrakoplovom od Poitier-sa do Issv les Moulineau*. To pot je napravil v 2 urah in 12 minutah. Na uro je preletel 146 km, kar je pač izvanredno veliko. Oosedaj je napravil Morane 106 km v eni uri in Vedrine ga je kar za 40 km prekosil. Zgradba bojnih ladji v ladjedelnici »Danubius« na Reki. — »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je mornarična uprava že naročila v ladjedelnici na Reki jed-no oklopnico tipa »Dreadnuoght«, dve križarki in 6 torpedovk. Vednost teh ladji znaša okoli 70 milijonov K. — Prve tri oklopnice tipa »Dreadnought« bodo zgrajene v »Stabilimento tecnico« v Trstu, kakor znano. Albanec, ki je ustrelil nemškega podpolkovnika Schlichtlinga, je bil ustreljen v soboto. Komandirani za streljanje nanj so bili njegovi rojaki. Nemški inštruktor v turški armadi podpolkovnik Sehidttling je popravil kapo nekemu albanskemu vojaku, češ, da -mit slabo stoji. Morda je naredil to malo preveč po nemški navadi; albanskega vojaka je to tako razkačilo, J da je vstrelil podpolkovnika. Predno so ga vstrelili, je bil poprašan, če mu je žal I za to, kar je storil. Albanec je odgovori! . da ne, na kar so pomerili nanj in zgrudii se je mrtev. Več krogelj mu je razdrlo srce. Mlad ubijalec. — Milan Mijatovič iz •BrŠadina je šel v krčmo ter prisedel k trem svojim znancem. Kmalu na to je počil strel skozi steklena vrata in kroglja je obtičala v hrbtu Milana Mijatoviča. Streljal je nanj 17 letni NedeJjko Ševič, katerega je žandarmerija že prijela. Ševič je mrzil Mijatoviča, ker je ta nekoč tepel baje njegovega očeta in tudi njemu na . cesti grozil z revolverjem. Mijatovič je umrl. (Dalje na četrti strani.) Streli pri eksekucijl. — Na ukaz ok-najne sodurije v Bošnjakih je šel sodni ofi-> dal Štefan Orgič k kmetu Franju Ltsiču v Gumi, da opravi dražbo zaplenjene živine. Ž njim sta bila dva orožnika. Ko je offciil povedal kmetu, zakaj je prišel, je ta odvrnil, aa ne dopusti, da bi gnali proč živino ter nameri na oficiala z revolverjem. Kroglja je Grgiču razparala suknjo, zadela pa ga ni. Ob jednem je vstrelil na kmeta jeden orožnikov, ki je streljal potem hitroše dvakrat, ko je videl, da meri LisiČ nanj. . Lisic se je zgrudil zadet v prsi. Dražba zaplenjene živine se je mogla izvršiti brez zaprek. Lisic je bil za četrt ure že mrtev. Radj treh vinarjev ustrelila moža. ~ Pred porotniki v Norimberku se je vršila porotna obravnava, proti gospe Pavli Horberidi, ki je ustrelila svojega moža, profesorja. Obtoženka je stara 50 let. Njen mož, profesor je bil mnogo mlajši človek ter ga je poročila, %o se je radi njega ločila od svojega prvega moža. Iz prvega zakona je imela tri otroke. Nekoč je poslala svojega sina Lea, da kupi za 37 vin. masla. Ko se je sin vrnil domov, je rekel materi, tla maslo velja 40 vin. Radi treh vinarjev se je mati tako razjezila, da je sina strahovito pretepla. Mož je branil sina in končno svojo ženo udaril. Žena je zgrabila za revolver in ustrelila moža. Občinstvo je Jako razburjeno proti obtoženki. Obtoženka je bila obsojena na 4 in polletno ječo. i, ali flve zračni soM se odda z hrano aH brez hrane v sre-dl'< mesta. Kje pove naše upravništvo. Jako zanimiv, zabaven in poučen Ust s slikami je j) ki izhaja vsak petek, ter slane čel rt letno le 1*80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročile ga in inserirajte v njem! naslov: Elustrouani tednih, LJnblS&na »Pet čevljev merim, palcev pet"f tako je pel naš vrl poet; pri tem pa žalostno je to, da on ni mislil na „0H0!" Ivan Maroni - Gorica ulica Ariosto Mattioli goriška tovarna mosaienih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v K f@ raznih širjavah. Sprejme se hahorSnohoIi delo. „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1884 Pniriraia v Zagrebu v lastni palači, vogal UGlIudla Marovske in Preradovifieve uliee. Podružnica v TRSTU, Corso štev. 1, telefon štev. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad Reka, Osjek in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenja; 1. Zavarovanje glfivnic za slueaj ponesrečen ja in smrti; -•. zavarovanje dot in dedšein; 3. zavarovanje življenj.'Kili rent. II. Proti ognju; 1. Zavarovanje stavb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, blaga v t"^ovinah, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd. III. Zavarovanje steklenih plošč in šip. ZadrnŽno imetje vs-h oMelkov znnSa K 2,!lfl.«lH-3« Od tega temeljnu glavnica . . . . „ 800.00000. Dohodek letne'premije .«, pristojbinami „ J.117.H5(;0:i Izplačano odškodnine........, :i.9^!.l<'.:i-M Zastopnik za Gorico in okolico: PETER GRUDEN & Comp. U BORIH. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze sočutstvovanja o priliki nepričakovane bridke izgube našega ljub" tega sina in brata Franca Pavšič cand. jur. izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. duhovniku, ki je rade volje opravil cerkvene obrede, nadalje akad. društvu »Ilirija", da je poskrbelo pogreb in darovalo venec; akad. društvu „Adrija" v Pragi za cvetje, gospodom pevcem obeh društev za pretresljivi žalostinki, kakor tudi gosp, abs. jur. Drago Manisiču za ginljiv nagrobni govor.. Nadalje se toplo zahvaljujemo blag. g B|owsky, katera je v zadnjem času skrbela kakor mati za dragega pokojnika. Bog povrni še 1000-krat vsem drugim bratskim akad. društvom in vsem posameznikom, kateri so izkazali rajnemu zadnjo časi in nas tolažili v teh bridkih dneh. GORICA, 3, aprila 19U. Žalujoča rodbina PflVUfi. G 0 P^LMa BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijeui PODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpeiniki so ne-prekdsljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno, Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajer.jeiu ali s preoblo?.e-njem želode,,. ¦/. zaužUjeni slatiiii. y.a prebavo *t>žkili, premrzlih ali prevročih jedi ali v. ne zmernim življenje » kakor: želotTci katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo »It iasliženj3, je priporoča tem potom dobro domaČe sredstvo. eegar blagodejni vpliv se je preiskusil že reC let. In to je 09*- Hubert UilrieU-ovo zeliščno vino. -^|j§ To zeliščno vino ju izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeliSC in h vina ter ojuči in oživi prebavne organe Človeka. ZelišCno vino odstrani nerednOsti pri prehavljanju in pot-ne-štije tvoritev zdrave krvi. S pravočasno poralm se udu&ijn želodčne hole/.ni že v knln. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. .Simptomi, kakor; glavobolj. kokanje, žganje, napihnjeitost. • bljuvanje, ki se pojavljajo pri atarili želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po p.ir jio/.irkih teira vina. Zaprtje in nje^n slabe posledice, knfcor kolika, utripanje, srcu. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrali, v sb-zeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprcbnvljivost in vse nepotrebne stvatl iz želodcu in Čreves s tem. da pospešuje stol Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, rl^K/\cf so P° »ilVil(,i posledice slalie prebave, pomanjkljive kr/otvoritve tu bolnemu MQUU3'r-'stanja jelor. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in o/Jovoljene, trpijo.mi glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo Zeliščno vino daje os;lnblieneinii življenju novo moe. Zeliščno vino j (»vzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja prememlm snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvnri novo veselje do življenja. Mno-ja priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: doric.t, Kormin, Gradišče, Roraans, Ajel, Cainpolongo. Konke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Červinjan, Og ej, Finmičel, Gradež, Sežann, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd:, kakor tmli v vst h drugih manjših in večjih krajih GoriSko-Gradiščanske v lekarnah. * Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih ceuah v vse kraje Avstro Ogrske. =--------Svari se pred ponarejanjem! ===== Zahtevajte izrecno Hubert (]iiwcb*o$o ^fHi Zeliščno vino. Moje zeliščino vino ni nobeno tajno sredstvo : njegove štrktjaj 100.0, frlh-erina 100.0. črno vino i!40.l>. auiž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine sestavine so: i ok jerebike i *c zmešajo. o malagti 450.O. vinski ,0, črešsjev sok 320.0. Stojte! Kdo ne pozna tvrdke Stojte i Naznanilo preselitve. Trgovino „i»ri železnem možu" i.. „„ Io«|o starin se je preselilo v Magistralno liiico. Vel:ka zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja orj vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga novega oro^if .vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, /samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron šiberiid. itd. Cene konkurenčna < tedelouafelj orožja fn zapriseženi feuedenec. Kerševani