"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelie * a t Official Organ Jugoalav Federation, S* P. — Glasilo Jugoslovanska Socialistične Zveze GLASILO ' PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1395. T""» s. tssr, m i Ur efrtee a« « n—ao. Ilfc, Ié»r lfc> Ari »I i rnmmr**m ml Mareli Sr4. 1*7®. CHICAGO, ILL., 6. JUNIJA (June 6), 1934. •»• Pul»IUbr«J weekly «i t« UM» W. ¿tí tU Ml. LETO — VOL. XXIX. DEMOKRATSKA STRANKA NI MOGLA IZPOLNITI OBLJUB RAZREDNI PROCES V BORBI MED DELAVCI IN IZKORIŠČEVALCI ENAK KAKOR JE BIL POD PREJŠNJO VLADO "Planirana ekonomija" tedanje administracije je v prilog kapitalizmu. — Preprečevanje stavk in poravnave v škodo delavcev. — Sploina neti-gurnost med delavci, farmarji in tudi delodajalci ne pojenjava PRIPRAVLJENOST "NA VOJNO ft OBOŽEVALCI in posebno, zagovorniki demokratskega "new dealt" so ¿ex-dalje bolj v zadregi Kaj se je zgodilo s obljubami? Kako to. da je "pozabljeni ¿lovek" v svoji socialni sferi tam, kjer je bil, namreč se zmerom pozabljen? Koliko kapitalistov in profitarjev je bilo aretiranih in kaznovanih, ker se nočejo ravnati po pravilnikih, ki so bili sprejeti v območju nire? Niti eden I Koliko delavcev je bilo aretiranih, obsojenih, ali ranjenih in ubitih, ker so vzeli obljube Rooseveltove administracije resno in so se morali potem zo-perstaviti policiji in milici v boju aa svoje pravice ? O, to je pa druga stvar, kajti delavci niso kapitalisti I Zato jih pretepajo, mučijo s sol-zavicamt, spuščajo vanje salve m nič koliko še je bilo zbitih na tla z udarci policijskih količkov in navalov druge oborožene sile budnih oblasti, ki skrbe, da se delavci ne bi premočno organizirali, in da s svojimi zahtevami ne posežejo preveč v profile korpo-racij. A ko b« bil kongres delavstvu naklonjen, in če bi bila administracija * Wash ing tonu res za ljudske koristi, ali bi dopustila, da si morajo delavci izvojevati vsako koncesijo s stavkami in z bojem zoper prof i tu udinja-no oblast in skebom? -Čemu sodniki, ki so "ljudski prijatelji", izrekajo sodne prepovedi le proti delavcem za poraz njihovih stavk, in nobenkrat proti kompanijam, da bi delavcem pomagali v stavkah? Kako to, da nredsednik Roosevelt molči, ko vendar ve, kako arogantni so kapitalisti in s kakšno mu jo se trudijo, da bi delavce potlačili še bolj v sužnost? NRA ie tekstilni industriji naročila znižati produkcijo 25 odstotkov, zato, da prepreči "nadprodukcijo". Mar NRA ne v», da je tisoče in tisoče družin, katere so brez sredstev za nakup potrebnih oblačil že od enega do treh let? To vzrok, čemu je tekstilna industrija znova v ooasnosti "nadprodukcije". Ko so ji dovolili znižanje delavnika 25 odstotkov, so čisto nozabili na 400,000 delavcev v tej industriji. Tekstilni delavci so med najbolj izrabljenimi in najslabše plačani. 25 odstotkov znižanja delavnika bi zanje pomenilo z dovoljenjem NRA 25 odstot- kov znižanja plače. Temu so se uprli in za-pretili s stavko, ftele ko so zagrozili, da je n*ihove potrpežljivosti konec, se je načelnik NRA Hugh Johnson spomnil, da »e pri popuščanju lastnikom tekstilne industrije 400,-00 delavcev in njihove družine popolnoma prezrl. In namesto da bi napako popravil, je začel z običajnimi pogajanji, ki se prav tako običajno končajo slabo za delavce in dobro za izkoriščevalce. Na ta način je z negotovimi obljubami in nejasnim sporazumom v ¿kodo delavcev odvrnil prošlo soboto tudi to stavko. Druga pozabljena skupina so delavci jeklarske industrije. Magnati, ki se rogaio zakonu in vladi, pravijo, da unije jeklarskih delavcev re bodo priznali, niti se ne bodo pogajali z zastopniki delavcev, pa naj bodo določbe glede unij v niri kakršnekoli. Jeklarski magnati so se poslužili vseh tistih točk v zakonodaji "newdeala"f katere določajo organiziranje kapitalistov po strokah, določitev cen produktom in zabranitev konkurence, toda svojim delavcem prepovedujejo oravico združevanja. Kakor v tekstilni, se vladni posredovalci trudijo preprečiti tudi stavko jeklarskih delavcev ne da bi jim skušali pomagati ▼ pravičnih zahtevah. V vsaki taki poravnavi dobe delavci nekaj navideznih koncesij in kapitalisti odnesejo pogačo. ___ Mar je potem čudno, če se ▼ delavske množice naseljuje srd, ki dobiva izraza v stavkah in v demonstracijah proti protjakti-ranju skebov in kompanij? Predsednik Green je konservativen unij« ski voditelj, ki se do zdaj ni dosti brigal za organiziranje delavcev v velikih temeljnih industrijah. V svojem govoru v Chicagu je priznal, da delavci v jeklarskih obratih zaman j čakajo na vladno oporo v svoji zahtevi za svobodne in tajne volitve pri odločanju, da-li so za svojo ali komnanijsko unijo. Tisti, ki so bili vsled svojih unijskih aktivnosti odslovi jeni, zaman j apelirajo na NRA in njen delavski odbor za nrot.ekcijo. Delavci so po enem letu Rooseveltove administracije prav lahko spoznali, da je kapitalizem enako kapitalističen pod vlado demokratske stranke kakor je bil pod republikanske. To jim pričajo skušnje. Rešitev pole žaja je torej samo v njihovih rokah. . . -A '< al Gornja »lik* ni i bojišča, kj«r •• Up* armada ••• «letale proti drugi, ampak s indostrialae fronte v Tolidu. Ameriški vojaki streljajo in mocejt bombo v ameriške delavca. Slika jo isprod tovarno Auto Lito Co. v Tolidu ZGODOVINSKA VAŽNOST SOC. KONVENCIJE V PETRO ITU Najzivahnejse strankino zborovanje v povojni dobi. — Nova eksekutiva. — Nadal j na poročila SUŠA POMAGA VtADAM PRI UNIČEVANJU PRIDELKOV Elementarna katastrofa povečava pomanjkanje in draginjo. — Nesmiselno uničevanje živil RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA Fiasko razorozitvene konference. — Sporazum med Nemčijo in Francijo glede plebiscita v Saaru. — Nova orientacija sotl. Unije in Francije — Razorožitvena konferenca »v Ženevi se je pričela dne 29. maja z iungliranjem diplomatov, ki so govorili o varnosti, zmanjšanju armad in izdatkov za militarizem, za hrbtom pa kovali nove miHtaristi-čne dogovore. Vsi poskusi in vsa posvetovanja v povojni dobi za odpravo vojne so fiasko. — Anglija prošle mesece zelo pospešuje oboroževanje v zraku z jačanjem pvoje vojne zračne floie in z gradnjo novih pristanov za letala. — Flemci v Belgiji, ki so se borili 30 let, da izvojujejo svojemu jeziku enakopravnost v uradih s francoskim, so končno zmagali, ko je parlament dne 1. junija po dolgotrajnih razpravah In bojih odobril zahtevo poslancev fbmskeia ljudstva. — Francija in Nemčija sta se sporazumeli za način plebiscita, v katerem se bo ljudstvo pokrajine Saar prihodnje leto izreklo, da-li hočs nazaj pod Nemčijo, kateri je pripadalo do poraza kajzerjevih armad, ali pa bi rajše kako drugo vladno obliko. Saar u- praulja sedaj komisija pod pokroviteljstvom lige narodov. Pokrajina ima važen pomen bodisi za Nemčijo kakor za Francijo zaradi bogatih premogovn kov, ki jih zdaj črpajo francoski industrialci. Plebiscit se bo vršil 13. januarja orihodnje leto. V Saaru je veliko socialističnih in komunističnih beguncev, k* nasprotujejo povrnitvi Saara Nemčiji, a tudi naziji so močni in silno fanatični v svojem delovanju za Hitlerja. — Iz Ženeve poročajo, da so angleški in italijanski diplomati, k: so se udeležili zborovanja lige naroden in razo-rožitvene konference zelo nejevoljni, ker kujeta sovjetski komisar ža vrtanje zadeve Ma-ksim Litvinov in francoski minister vnanjih zadev Louis Barvhou novo kombinacijo držav za ravnotežje in kontroliranje evropskega kontinenta, v kateri bi bile sov. Rusija, mala antanta (fehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija) ter Turčija in poleg teh baltske državice, Finska in druge dežele. ki se bi hotele podvreči vplivu in varstvu vnanje poli- tike francoske-sovjetske kom-binac je. Ta zveza ali sporazum seveda ne bo nič prisrčnega, toda narekujejo ga potrebe, predvsem enotni interesi pred Hitlerjevo nevarnostjo. Anglija in Italija pa sta nejevoljni, ker bi jih taka zveza potisnila s stopnje važnosti iz prvega na drugo mesto. — Nemška vlada je pod-vzela novo gonjo proti Židom. Prireja velike demonstracije proti "svetovnemu židovstvu", da z njimi odvrne pozornost ljudstva od poslabševanja 1 svojih razmer na Žide, katere naziji dolže vsega hudega v Nemčiji in po svetu. — Inflacijo ameriškega do-! larja vslužbenci Zed. držav v inozemstvu jako občutijo. Mesečno prejemajo samo v Parizu že po prvem povišku $35,000, Ker pa po se le ie pritoževali, da jim je bila plača preveč znižana, jim jo je a-meriška vlada zvišala s 35 tisoč na $50,000 na mesec. Zvišala jo je svojim konzularnim in poslanskim zastopnikom ter uradn kom tuJi v drujih deželah. — V sovjetski Uniji so zelo Za konvencijo socialistične stranke, ki se je vršila 1., 2. in 3. junija v Detroitu, je vladalo v ameriški javnosti večje zanimanje kakor za prejšnje socialistične konvencije v povojni dobi. Se celo čikaški angleški dnevniki, ki socialistične aktivnosti tradicionalno ignorirajo, ali pa jih podcenjujejo, so poročali o detroit-skem zborovanju. Vzrok je, ker so Zed. drŽave zrele za socializem, kakor je dejal Leo Krzycki, predsednik socialistične stranke, »v otvoritvenem govoru na konvenciji. "Socialistična stranka ima vse priložnosti, da postane mogočna stranka ameriškega delavstva. Ako se jih ne bomo poslužili. nas bo pogazila fašistična reakcija in namesto v socializem pridemo v ječe, ali v izgnanstvo, ali pa postanemo brezpomembna skupina, ki je ne bo niti opaziti," je konsia-tiral. NRA, od katere je delavstvo toliko pričakovalo, se je razgalila za sovražnico delavskih organizacij in delatvskih koristi, je izjavil Krzycki ob burnem odobravanju delegatov in gostov. Delegati so prišli iz 45. dr-.žav amer ške unije in iz di-strikva Columbia. Bratski delegati so prišli iz petih zuna>>{ njih držav, vključivši Avstrijo in Nemčijo. Vseh delegatov je bilo okrog 150. Konvenciji je prvi dan predsedoval Leo Kr-zycki. Porazi in razpadi, katerim so zapadle socialistično in komunistične stranke v Nemčiji, Avstriji in par drugih državah v Evropi, so na delegacijo globoko vplivali, kar je bilo očividno posebno v razpravah o taktiki, metodah in programu. dvignili ceno kruhu a ob enem poročajo, da so sorazmerno zvišane tudi plače delavcev. Za vzrok podražitve navajajo sušo, ki bo pridelek žita v sov. Uniji jako znižala. — V eksploziji «tovarne za rakete v Alicante v Španiji, ki se je dogodila 26. maja, je bilo 6 delavcev na mestu razmesarjenih, več drugih pa je podleglo poškodbam pozneje. Tudi stanovanjske hiše v soseščini so zelo poškodovane. Tovarna je popolnoma porušena. — Katoličani v provinci Saar so sklenili agitirati proti pridruženju te pokrajine Nemčiji. S tem podpro Socialiste v plebiscitu, ki bo januarja prihodnje leto. Dva dni pred pričetkom konvencije so se vršile konference, katerih se je udeležilo okr^ 100 delegatov in 200 diug h članov. Na konferencah, na shodih in v radiu so v času konvencije in konferenc govorila med drugimi Norman Thomas in D. W. Hoan. Vsi so poudarjali, da je socializem ¿a delavstvo edina rešitev in pobijati iluzijo v new deal in njegovo NRA. V konvenčni reviji, ki je bila izdana v Detroitu, je tudi članek o JSZ, ki ga je prire-lil Chas. Pogorelec. Revija nia 88 strani nekoliko manjše velikosti kakor je naš "Majski j Glaa". Na konvenciji so bile burne debate med vodjami raanih struj, predvsem med takozva-nimi "militant!" in "staro gardo". So pač zgodovinski časi, v kakršnih zborovanje delavske politične stranke ne more biti hladna zadeva. Konvencija je bila zaključena v nedeljo zvečer. V novo eksekutivo so bili izvoljeni: Leo Krzycki, izvoljen zntva za predsednika ekseku-tive. člani eksekutive: D. W. Moan, Wis.; Norman Thomas in James Oneal, New York; Darlington Hoopes, Pa.; May-nard Krueger, III.; James D. Graham, Mont.; dr. M. Sha-did, Oklahoma; Albert Spra-gue Coolidge, Mass.; Franz Daniel, Pa. Več o razpravah in o sklepih konvencije ter njenih vplivih na bodoči razvoj socialističnega gibanja bomo poročali v naslednjih številkah. Obnova socialističnih poletnih šol Socialistična stranka bo o-tvorila to poletje kakih dva najst takozvanih summer trai* ning schools, v katerih se socialisti vežbajo v agitacijskem delu in izpopolnjujejo v znanju. Zdaj so te šole v načrtu v državah California, Colorado, Connecticut, Michigan, Missouri, North Carolina, O-klahoma, Pennsylvania, West Virginia in Wisconsin. Učni tečaj bo trajal okrog deset dni. Slušatelji bodo za to dobo plačali od $7 do $10, kar vključuje poltg šolnine tudi hrano in stanovanje. Priglasi se lahko vsakdo, ki je član soc. stranke ali rfjene mladinske lige. Za pojasnila pišite na Socialist Party, 549 Randolph St., Chicago, 111. S USA je ameriško vlado reš la skrbi izobilja pridelkov. No-beno deževja bi letos več ne moglo odplaviti škodo in izgube na pridelkih, ki je že storjena. Sočivje se vMoma draži in poleg tega je vsled suše slabe kakovosti. Csne mleku n žitu se dvigajo. Stare zalege pšenice in koruze ne bodo nadomestile izgub na pridelku v tem letu. Farmarji ¿o obupani. Tolikšne su"e v pričetku leta in v tako velikem pasa v tej dojeli že dolgo ni bilo. Vsled strahu pred bodočnostjo se samomori med larmarji množe, kar je tudu izreden poj&". Ker so pašniki do malega uničeni ia ker primanjkuje tudi druge krme za živino, so farmarji prisiljeni v reci ni tltf Via« kar jim je v breme. Ker je živina vsled nezadostne krme pod-hranjena, je kakovost mesa padla. John Campbell, vladni nah, katere zdaj navijajo Višje in višje. Ako bi bil živilski trg pametno upravljan in kontroliran, bi delavskemu ljudstvu ne pretila draginja in tudi za farmarje ne bi bil položaj tako obupen kakor je danes. Tako pa bodo na izgubi farmarji in delavci in njih pomanjkanje bo novela-no. Profkarji so edini, ki imajo žetev v vsakem slučaju in posebno dobro še kadar tepejo ljudstvo naravni elementi ali vojne. Sedanja suša, ki ima svoj pričetek že v zgodnji pomlad:, se ne razteza samo preko pokrajin Severne Amerike ampak ■udi «Dreka «velikega dela Evrope daleč na žitna polja sovjetske Unije. Prošlo jesen je vlade skrbelo, kam bodo z žitom, kateremu ne morejo dobiti trga, pa jim je prišla na pomoč natura, katera jim je ob enem dokazala, kako glupa je sedanja uredba, v kateri ne živila na debelo tinfčujejo, namesto da se jih bi dalo na razpolago vsemu ljudstvu v zadostni meri, ostal* pa shranilo za porabo v slučaju naravnih katastrof. Ker kapitalizem zaradi pohlepa po profitih ljudskih poireb ne jemlje v obzir, bo milijone ljudi še bolj v pomanjkanju in nj-.hova hrana bo še slabše kakovosti kakor je bila. fPrekupci so pridelke od farmarjev, kar jih bo, pokupili večinoma že v naprej razmeroma jako poceni, ker so farmarji v stiskah, pa so pripravljeni pristati na take kutočije. Zato visoke cene ne nastanejo že na farmi, ampak šele v skladiščih v mestih, kjer se živila oddajajo za nadrobno prodajo. Nepoučeni delavci mislijo, da so draginje živil v prid farmarjev, ki pa imajo od nje prav malo koristi, in kolikor jo je, jim razliko vzamejo visoke cene «tistih potrebščin, katere morajo oni kupovati. Ce bi farmarjev v tej krizi več ali manj ne protektirale razne izjemne naredbe, bi bile njihove kmetije pred upniki se veliko bolj v nevarnosti kakor so bile letos. Vlada nima nobenega izdatnega načrta v tej situaciji. Z manjšanjem površine obdelane zemlje nadaljuje in ob enem se pripravlja pomagati tistim farmarjem, ki so vsled suše v pomanjkanju. Draginja je torej neizogibna, kar pomeni za delavce pri sedanjem zaslužku nadaljni pomik v znižan življen-ski standard, za brezposelne pa povečanje katastrofalne nesi-gurnosti in mizerije. Pride doba, ko suša ne bo imela takih posledic ne za farmarje in ne za konsumente v mestih. To se zgodi, kaiar bo ljudstvo poverilo oblast tistemu gibanju, ki zahteva kolektivno lastništvo vseh produktivnih sredstev. Dokler ne bo družba sama gospodar nad bogastvi, bo izročena sistemu proiitarstva, izkoriščanja in pomanjkanja ob kupih zalog v milost in nemilost. Ker milosti v tej uredbi ni, bo ljudstvo živelo v socialnih nadlogah, dokler kapitalizma ne nadomesti s socializmom. NAŠA AGITACIJA John Rak odide dne 9. junija na agitacijo za Prole-tarca in JSZ v Cleveland in sosedne naselbine, kjer ostane do konca meseca. Čitateljem je predstavljen na 2. strani v tej številki. Charle* Pogorelec je na agitaciji v Detroitu,. kjer ostane do konca tega tedna. V naselbinah vshodnega dela države Ohio in deloma v W. Virginiji in Pennsylvaniji agitira za Proletarca N*ce Žlemberf.er. V Ohiu obišče tudi naselbine Girard, Wsrren, Niles in Salem in v Pennsylvaniji Farrell ter Sharon. Anton Zornik obiskuje naročnike od česa do časa v zspadni Pennsylvaniji. Poleg teh delujejo lokalni zastopniki, med njimi Anton Jankovich v Clevelandu, John Langerholc v John-strwnu, Frank Martinjak v La Sallu, Vincent Pugclj v West Allisu, J. Tercelj v Strabanu, John Jereb v Rock Spr'ngsu, Andrew Lekšan v San Franciscu Fran\>» Za-kov:ek v Waukeganu-N. Chicagu, Jacob Rožič, L. Afpnar in nekaj drugih v Milwaukeeju, Anton Dobrovoljc, J. Ko-rin in J. Tancek v Girardu in v okolici Youngs?owna. Imera teh in drugih so objavljeha v izkazih poslanih na-rorn'n. V tej številki izkaz v 2. koloni na 3. strani. Med agítate rji je spet Marko Tekavc iz Canonsburga. Nade-amo se, da se bo njih število večalo, kar je v interesu našega g banja in Proletarca potrebno In nujno. .PROLETAREG NORMAN THOMAS V BOJU ZA SVOBODO GOVORA o iz Bqdgeporta Ia4»ja CUui«, IU. «.á. Jsrodi^« Snainü-i*«» Zeooo. N \F- . NINA v Ze deželo ne samo pred zunanjimi, ampak tudi »>red notranjimi so.ražnilri," je zapisano v uredn škem članku čikaške "Tribune", in s 4o izjavo se zahvaljuje milici, ker je v stavkovni* bojih tako sijajno izkazala "svojo lojalnost". (Komu') "Dežela je ponosna na svojo milioo in ji bo naklonila vso mogočo oporo," zaključuje urednik v svojem članku. Taki članki v kapitalističnih listih so pisani jako oprezno. Povprečen čitatelj v de-^ lavskih kr:gih niti malo ne sumi, da so/na^ perjeni proti njemu. Celo navdušuje * ob njih, ker ga pripravijo, da išče sovražnika svojih koristi tam, kjer ga ni. Čemu naj bi milica sploh zaslužila zahva-Jo? Mar so sovražniki "ameriških institucij" pričeli z revolucijo za ."strmoglavi j en je vlade?" Ali so se delavci podali v stavke zato, da vsled izobilja pomandrajo "ameriška bogastva", pa jih je treba ukrotiti s havbicami, bajoneti in bombami? Kapitalistični dnevniki hvalijo milico edino radi tega, ker je bila ipozvana k sodelovanju za potlačenje stavk in se je naloge "vestno" lotila. Delavci, ki se bore za nekoliko boljši kos kruha, ne morejo biti sma-trani za sovražn ke ameriških ustanov — ta-kozvanih — karkoli že to pomeni ampak privatni interesi, katerim je profit edina svetinja. imajo moč, da lahko proglasijo skoei časopisje (In radio vsako skupino poštenih' delavcev za "nevarne ekstremne radikalce", če so količkaj osumljeni, da so zoper kom-panijske unije in proti izkoriščanju: Države ameriške Unija kontrolira kapitalizem. Zato je bilo in je tudi vojaštvo striktno v službi profita. Niti v enem, pa bilo ie v tako pravičnem boju delavcev, ni bila milica z delavci, ampak prav v vsakem slučaju s tistimi, ki so na čelu izkoriščanja; Tega krivičnega razmerja ne bi bilo, če bi ljudstvo (poverilo politično moč stranki, ki je njihova. Sodniki na V krizi je nešteto podjetij propadlo. Prišla so v konkurz in sodišče jim je imenovalo upravitelje. Naloga upraviteljev je, ravrtati x zaupano jim imovino polteno in jo upravljati v interesu upnikov. V resnici pa delajo ravno narobe. Določijo si visoke plače, wpo-sle krdelo sorodnikov in prijateljev in najamejo na enak način advokate, . s katerimi potem skupno črpajo zaupana jim podjetja, da koncem konca ničesar ne ostane ne za upnike in še manj za lastnike. «Poseben kongresni odsek je več mesecev preiskoval to raketirstvo v področju zveznih sodnikov in v svojem poročilu ugotavlja, da je njihovo početje vse kaj drugega kot pošteno. Nekaj je takih, da zashiž-ijb odsto-vitev. Odsek je poročal, zaslišavanja so pozabljena in upravitelji ter njihovi odvetniki bodo gulili in obirali zaupana jim podvzetja naprej, dokler se jim bo izplačalo. Kar ostane, navadno prodajo kakemu prijatelju za malenkostno vsoto. Tak je kapitalistični sistem—kaj se hoče! Zgrajen jc na prevarah in legalni kraji. Poboljšati ga jc nemogoče. Lahko pa cc ga odpravi. Svoboda govora in solzavice Normanu Thomasu so v Illinoiou meseca maja razh li dva shoda n sol®avicami. Tudi nekaj telesnih poškodb so povzročile te bomb«. Čemu take dogodke tako suhoparno omfr njajo, ali pa jih sploh ignorirajo tisti kapitalistični listi, ki najbolj kriče, da je svoboda govora in tiska v nevarno.«*:? S#veda, oni mislijo le na »vojo svobodo. Neprava civilizacija Civilizacija, kakršna je, Je opevana veliko po krivem, ker je bolj barbarska kakor človeška Na sliki ¿9 otitbf 9 shoda v Tayiotvillu, Tkovnasov shod, ki so ga rasbtli s tol «ničami. III., na katerem sta bttk rfttvorttika Norman sv jo vršil 27. maja v Roclcfordu, lil. Socia- Thomas in socialistični kandidat sa kongres- ! i stična stranka ood vodstvom Thomas* je nika Douglas Anderson. Lokalna oblast je zdaj omnnisirnla akcijo, 6m oblasti v Tay- ukazala oba aretirati, med zborovalce pa so lorvillu orUili spolnjevati določb* v M—«vi» metali solznice, da so jih razgnali. Dhiji ki garantirajo svobodo John Rak odpotuje na agitacijo v Cleveland "Ako ne pridobimo mladi- banju že mnogo let — posled- ne za nadaljevanje d*?la naših nje čase posebno za unijo pro- pionlrjev. tedaj nima bodoč- gresiun h premogarjev v Illi-nosti ne JSZ. ne S.VPJ in druge napredne delavske podporne organizacije, in ne naši de- na materino p:budo 1. 1926. noisu. Njun sin Johnny je pristopil v socialistično stranko lavski listi." Ta ugotovitev je bila že neštetokrat povdar-jana. Žal, da smo med mladino vigojili silno malo takih, ki so zmožni, sposobni in voljni nadaljevati z delom slovenskih socialistov. Nekaj jih je, in na te se zanašamo. Eden izmed njih je John Rak. V Chicagu mu pravimo Johnny, ker jc jako simpatična osebnost in v vsem svojem delovanju iz ter dno iskren. John Kak je bi« medprvimi iz vrst naše mlajše generacije, ki se jc z veseljem lotil agitacijskega in dru gega dela v JSZ in v društvif delt»vskih podpornih crgani-zaeij nesebično v smislu socia lidtičnih idej naših pionirjev John Rak je prvi izmed \ Ameriki vzgojenih Slovcncev, ki se je oprijel agitacije za J3Z in Proletarca ne samo v kraju kjer živi zdaj, ali kjei je živel prej, ampak je pripravljen podvzeti tudi agita-eijske ture. Jahn Rak prihaja v delavsko agitacijo naravnost iz dc lavskih vrst. Taki agitato«rj socialističnemu ribanju nc obhodno potrebni. V Ameriko je prišel s starši julija 1910, ko mu je bilo pet let. Iz ljud ske šole v južnem Illinoisu je šel z očetom v premogovnik. Njegovi starši žive v Nokomi-su, kjer je Johnnyjev dom. Ker bo mnoge zanimalo, od kod so njegovi starši, ga predstavimo tudi v tem oziru. Oče je doma iz kamniške okolice in mati iz Trbovelj. Oba sta člana socialistične stranke. Njegova mati jc aktivna v društvenem in delavskem gi- 1 rojen v tej deželi, pripada naši ameriško slovanski generaciji, ker se je gibal v nji in ra-stel z njo. A ob enem se zaveda, da je treba napredni mladini v interesu naie stvari delovati skupno s . starejšimi rojaki, in Johnny vrši v tem oziru svojo dolžnost v polni meri. Le žal, da nimamo več takih. Na čitateljc Proletarca in člane JSZ v naselbinah, katere bo obiskal, priporočamo, da z njim sodelujejo kolikor največ mogoče, pa bo ».sestran-ski uspeh njegove agitacijske ture sigurna stvar. v Nokomim. To poudarjamo, ker so taki sluvaji med našim narodom redki! Ker je bilo v Nokomisu in drugih llinoiskih premogovnikih dela čezdalje manj se je Johnny z bratom Albinom in s svakom preselil v Chicago. Johnny je dobil delo v kamnoseški delavnici in brat Albin se je šel učit zidarstva. Ofca rla aktivna člana kluba it. 1. > Johnny je agitiral za Pro-etarca že v južnem Illinoisu n v Chicagu in nedavno je bil ia agitaciji za ta list nekaj ini v Detroitu. V volilni kairoanji 1. 1932 ie aranžiral pod pokrovitelj-tvom kluba št. 1, oziroma s Občinstvu v Mifwaukcejn in odelovanjem »iiitih sodrugov »v vseh soscJnih naselbinah n sodružic, ki so holeli poma- priporočamo, da n ogleda Pe- Velika razstava Pe-ruškovih slik v Milwaukee ju Ves ta mesec b odo v Art muzeju v Milwaukeeju razstavljene novejie slike našega u-metnfka H. G. Peruška, 36 po številu. Zadnja razstava Pe-ruškovih slik v tem mostu je bila pred petimi leti. w O; - Dn* 2* maja je do*p*l «m Nn:' Žlembergcr, ki polu e o tukajšnjih naselbinah zn PW tarča. Obiskal be nekaj na- | Hb-n tudi • W. Vfrginiji in j i Girard. NUes, Warren ter Salem v Ohiu ter Farrctl in ^na- ron v Pa. Nace je našemu ijud: vu znan vsled svojih dopi*ov in poročil v Proletarcu in Pr> sveli. Vsi od v if oko staroMi j-agitacijsk.i tui-a zanj zelo tN tak pe9«l, jiosebno še, ker jc izgubil eno oko ia tudi sluh mu pojenjava. Oko je izgubil pred leti pri delu. Te težkoče |e navede! Nace sam, kater imo videli v zadnjem Proletarcu, ali ker Prolc arec agitatorja v teh krajih nujno potrebuje, je stari veteran Nace, ki je aktiven delavskem gibanju že 42 let, prevzel to nalogo. Preje je nekaj let agitiral za Proletarca Jos. Snoy, potem pa ga jc bolezen odtegnila temu delu. S°drug Zlemberger zasluži, da mu daste pri tem delu vso oporo in sodelovanje, ne zato ker je on v opisanih okolšči-nah prevzel to delo, ampak raditeira, ker je na'emu delavstvu Proletaruc potreben. Dne 27. maja jc Cmel klub št. 11 mah) zabavo ali 'Varty" za svoje članstvo. Ob tej priliki so se dali člani in članice tudi fotografirati, ob enem pa so vzeli v svojo sredo Načeta Žlembergerja. Zabava se je vršila >/ parku, katerega si je klub vzel {udi letos v najem. Žal, da niso bili vsi prisotni za slikanje. Manjkalo je 6 članov in članic. Obveščeni so bili vsi. - Obetajo, da bo na prihodnji klubovi seji sprejetih spet nekaj novih članov in članic, med njimi taki. ki so iz vrst naše mladine. Zdaj ima klub 32 članov in članic. Klub št. 11 se ne ponaša samo z napredkom in naraščajočim vplivom, ampak tudi s Članom, ki je fotograf, pevo-vodja, -odbenik in poprardja-lec ur v eni osebi. To je sodrug Fr. Matko. Prispevki za kritje stro-skov 44Majskega Glasa 99 III. IZKAZ. AISqoipp«. Pa. DruA. * t 122 3NPJ $2; nomiiljcniki darovali $2.15, skupaj $4.15. (Poslal Gcorjre Smreka r.) Bridftport, O. Po 25c: Tony Kra-vanja. Joseph Snoy, Frank Kolen", 1 in Jowph S«it)ir (Martina Ferry), ^kmaj $1.90. (Nabrala Joseph fkoff in Tony Krsvanja.) i;K cnCo Hl. Fred A. Vidrr 80c. Point Marion, Pa. Johanna Pečjak 30c; Tony Zupaniii Zte; John Pavlovii 10c; po 5c: Mary Ko»» in Anton Kolenc, akupaj 75c. (Poslal Proletarca. V Clevelandu se ?ati, serijo uličnih shodov v oližini Proletarčevega urada. Trudil se je, da bi uspeli in résultat je bil dober. V odborih ta raznašanje letakov, proda-ianje pamfletov, listov in «njig, za sklicevanje shodov td. je eden najpriJnejših. V inglcščini se je razvil v dobrega govornika in tudi slovenščino prilično obvlada. Ker je pri Proletarcu zelo manjkalo ene moči (za vsa dela •/ uredništvu, upravni-stvu, tajništvu JSZ in pri Prosvetni matici smo imeli . samo dve, namesto tri, kakor smo jih imeli pred leti), je Frank Zaitz priporočil upravnemu odboru, da naj ponudi službo John Raku. Sprejel jo je, ker ga veseli agitacijsko delo, da-si jc bila plača od vsega začetka, ki jo »prejema pri nas, nizka, in od nje mora potrošiti precejšen del za razne prispevke in druge izdatke, ki jih ima v zvezi z agitacijskimi deli. Pomaga v vseh uradih v področju JSZ. To službo je nastopil maja 1929. Poleg v klubu H. 1 in njega pevskem zboru "Sava", iv katerem je arhivar, je zelo aktiven v klubovem mladinskem odseku. Je tudi knjižničar klu-bovc knjižnice in član klubo-vega dramskega odseka. Deluje tudi v podpornih društvih. V društvu Pioneer SNP.J je podpredsednik. V društvu Victorians SSPZ jc bil predsednik. V soboto 9. junija odpotuje v Cleveland in sosedne naselbine na agitacijo za JSZ in ruškovc umotvore. Perušek pride osebno v Mihvaukee koncem junija. „ Direktor Art muzeja Pelikan Pertiškova dela zelo visoko ceni. Za razstavo slik v Clevelandu je poslal Perušek dve sliki in obe sta bili sprejeti. Dobil je veliko povabil, da bi poslal slike na razstavno, tudi od raznih drugih galerij. Tony Zupani. Springfield, III. J«>hn Cïoriok 50o. Indian «poil», Ind. Frank Skufca little Fall», N. Y. Elizabeth Pc-nlch 60c. _ Piney Pork, O. Nace Zlemberjrer .10c. Skupaj v tem izkazu $9.40. Prejšnji iskat $35,20, skupaj $44.60. udeleži tudi piknika društva Naprej št. 5 SNPJ, ki bo 10, junija. Dasi Še zelo mlad, ima za seboj žc bogate skušnje, bodisi rv hsrbi za kruh, kakor tudi v delavskem političnem in u-nijskem gibanju. Četudi ni bil Klub brezposelnih vabi Chicago, 111. — Slovenski klub brezposelnih, ki ima v W. C. U. številko 61, priredi v soboto 9. junija nri Keglu v Willow Springsu "moonlight" piknik, ki pa Fe prične že popoldne, torej ne bomo čakali j ve stroške šele luninega svita, če ga kaj! prcdfiavc in zabave. Oglašala Delavske razmere so zelo slabe. Premogovniki obratujejo po cn dan v tednu. Kakor se čuje iz uradov jeklarn, bodo slednje zaprli par dni prej predno se bi imela pričeti stavka jeklarskega delavstva 15. junija. Tako kompanije groze in je vrjetno, ker so si prošle tedne vsled povečanega obrata oskrbele velike zaloge železa in izdelkov iz železa. Stavkovni boj bo ljut, kajti v jeklarnah U. S. Steel v bližnjem Martins Kerry dominira delavce stoodstotno kompanij-ska unija. Pod njenim nadzorstvom so tako močno, da kar beže, če jim omen s, da se naj organizirajo v "zunanji uniji." Kompanije znajo svoje "u-tiije" tudi oglašati. Prav nič se jim ne zdi škoda denarja v ta namen. Dne 1.-2. junija je priredila kompanijska unija jeklarskega trusta na trusto-velik^ cirkuške bo. Prvi trok odpelje izpred lokala Martina Ivanška ob 2:30, izpred poslopja SNPJ pa ob 3. pop. Drugi trik dobite pri Ivanšku ob 6:30 zvečer in pri dvorani SNPJ ob 7. Voznina v oba kraja je 2.r>c. Igral bo Benchansv or.;e tfer. Vstopnina na piknik .jt 25c. Klub brezposelnih bo skrbel, da bo zabave zadosti za vse, in da boste dobro postrežem'. Pridite v soboto h Keglu in povabite s seboj znance in prijatelje. — Frnnk Bizjak. Preveč žita je bilo.. • V Rimu se jc 12. aprila vršila konferenca zastopnikov tistih dežel, katere pridelju-jejo največ žita. Manjka jim trga zanj in cene so prenizke. Pa so sklepali, kako se bi pridelek sorazmerno in sporazumno omejil, zato da bi dvignili cene. Iz zadrege jih je rešila suša. Bilo bi bolj pametno najti pota, ki bi omogočila milijonom bednih kupiti si toliko kruha, kakor ga potrebujejo, pa bi bil trg zadostno povečan. KOMENTARJI ]1 jih je z največjim pompom v listih in kjerkoli mogoče. V reklami so obetali, da posetijo predstavo tudi veljaki jeklarske korporacije.—Kakšni gospodje so kar naenkrat postali jeklarski delavci! Ej, ma-nrnatje znajo! Poštene unije nore i o, pa grajo vlogo "dc-:t'Vikih pr¡jateljcv, in iizunoM v Italiji. Benito Mussolini je v svoji rfcornici v nad dvoumem g rvoro priwi»!. da Wagvj.tanj* » Italiji ne bo. Pomagala bi v*:jna, je djjal, n Italija se dobro pripravlja nanjo. Po Mus/ jlinijevem mnenju je Italija za oborožen konflikt te zdaj izborn » jpr m-1 jena. fe bolj pa bo čez par let. Op zi ija vladi, ki je poiebno neprijetna v vojni, je v I -aliji zatrta. Mlad na ir nrilitarizirana. Vs« šol* v* je podrejeno »»liUristlčnemu načinu rrroje. Cerkr/ je služabnica vlade. C*. f opis je piše le to, kar je všeč vladi. Nihče v Italiji ne sme početi irče *ar bn* dovoljenj> vlade. Vsa drtava je kakor ena sama i:groin na vojašnica. Ta kasamUka Italija je Mus-*oliniju zadnja nada, da otme svojo ladjo pred krahom, kajti državni do]g narašča, iJyljerwke razmere delavcev in poljedelcev se slabšajo in brez posel not.: veča. Progresivci in Roosev-slt. Gerald P. Nye, radikalni senator iz North Dakote, je dejal P kongresu, da jc NRA v največjo pomoč baš tistim silam (monopolom tin kapitalizmu), ki so potisnile Zedinje-ne države v vrtinec krize. V veliko nejevoljo demokratskih senatorjev je z dokazi konstatiral, da so pod "new dealom" postali monopoli veliko večji in tru-sti mogočnejši ko kdaj prej. Mali ljudje v trgovini in industriji niso imeli proti sebi še nikdar večjih oviT kakor zdaj,' je dejal fe-nator Nye. Za pričo pa je pozval RoosevcI-tovega u.etovalca profesorja Raymonds Mo-leya, ki je v reviji "Today" pisal, da je bila .NRA spočeta v ameriški trgovski komori in ne v radikalnih krogih. "Pripravljenost je najboljša goAicija za Wilbur Matheny, tajnik illinoiskega koncila za narodno obrambo, je na zboru zastopnic ženskih klubov v Chicagu dejal, da je mednarodno r*zsodiiČe fiasko, in da so mirovne pogodbe brez vsake vrednosti. Edina garancija za mir je po njegovem mnenju "dobra pripravljeno«*" na obrambo. "Ce se hočemo oteti nevarnosti vojne, moramo imeti tako jako armado in mornarico, da se nas nihče ne bo upal napasti," je iz~ rvajal. Ameriška armada šteje danes 118,000 mož, brez milice. Wilbur Matheny pravi, da je t» premalo in zahteva, da se jo čimprej zv&a na 160,000 mož. Poleg tega je treba gojitt večje rezerve v obliki milice, z vežba-njem dijakov v univerzah in z rekrutira-njem prostovoljcev za vojaške vaje skozi nekaj tednov vsako poletje. Milica »vseh držav ameriške Unije šteje skupaj 179.000 moi, pravi Matheny. Treba bi jo bi!*o dv gniti najmanj na 220,000 mož. Rezervnih častnikov je 87,000. On zahteva, da se v interesu "narodne obrambe" to število zviša na 120,000 mož. Enak jezik, kakor militarist Matheny, rabijo milkaristi v Nemčiji, Italiji, Franciji, Angliji itd. Kakor danes, so govorili o "na-rodni obrambi" pred letom 1914. Ko so sera o Tambo le preveč pripravili, so se za-če!i ' braniti" in posledica je polomijada na vseh ioncih in krajih. Ampak m kitaristov v kapitalistični družbi ne izuče nobene skušnje. Silijo v plamene »v temni noči kakor kokoši. Nagrade bogatašem v Avstriji. Geslo "na račun bogatašev" je Dollfusso-va vlada po potlačenju socialistične stranke nadomestila z geslom "na račun revežev". To fc pravi, prej so morali bogataši prispevati k vzdrževanju neveiev, zdaj pa so reveži ob vre prhilngije in* ob enem so obdavčeni kakor niso bili v Avstriji še nobenkrat po vojni. Davki na Dunaju, ki so dozdaj prinašali v prid delavcev okrog 9 milijonov d-olarjev na leto, so črtani. Tudi davki na hiše imovi-t:h slojev so znižani, namesto teh pa so zvišani indirektni davki na razne potrebščine. Davki na luksus, s katerimi je dunajska občina zgradila svetovno znana delavska stanovanja, so črtani. V odgovor na te provokacijc pokaj'0 v Avstriji — bombe. Maii krvniški diktator Doll-ftiss in njegovi krščanski pomočniki so v zadregi. Ampak obljubili so pomagati imovi-tiin, papežu in Mussoliniju, zato jim je nemogoče, da bi služili tudi ljudstvu. To je vzrok, čemu je Dollfussova diktatura izmed vseh najbolj diskreditirana in obsovražena. Strup skebarije. Delavci v Tolidu bi zlahka zmagali, če ne bi blo toliko delavskih "bratov", ki so se vpisali med skebe. In delavci pri National Lock kompaniji v Rockfordu,Ill., ne bi imeli težkoč, če ne bi tisti hlripci, ki spadajo h kompanijski uniji, sprejemali resolucij, v katerih načelniku NRA Hugh Johnsonu žago- avljajo, da so z razmerami, s plačo, in s k*>mpanijo popolnoma Zadovoljni in protestirajo proti umešavanju NRA in "zunanjih unij" v njihove "privatne zadeve". Kapitalizem bi propadel že davno, če nc bi bilo milijone hlapcev, ki mu služijo in iz-polnujejo njegova povelja, tudi če jc trebs ubijati lastne brate in sestre. Dokler dela»vski razred v svoji samozave-I r» i tolHco napreduje, da bo možnost za J Judeže v njemu premajhna, bo borba silo-! vito težka in združena W ogromnimi žrtvami. i>aa**i»ii>i>». i ! i rttttiiipi Z O L A : RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) "In priznati moram, monsinjor, da sem se vrnil lahkega srca In psi n nade. Zdi se mi, da je moj proces zdaj že napol dobljen." "To je zelo naravno. To razumem." Niini se je še vedno smehljal. Uihek odsev ironije je poostril njegovo fino, duhovito smehljanje, ali tako diskretno, da ni bilo čutiti vboda. Po kratkem molku je enostavno dodal: "Nesreča je le, da je kongregacija indeksa predvčerajšnjim obsodila Va*o knjigo. Scšla se je nalašč na tajnikov poziv, in pojutršnjem se predloži sodba celo Njega svetosti v podpis." Pierre ga je omamljen pogledal. Če bi se bila ipodrla stara palača nad njegovo glavo, ga ne bi bilo tako pobilo. Torej je končano! Potovanje v Rim, eksperiment, ki ga je hotel tukaj pojzkusiti, se torej zaključuje s tem porazom, ki se mu naznanja tako nenadoma. ravno na veselici! In niti zagovarjati se ni mogel, izgubil je čas, ne da bi bil našel koga, da bi bil mogel govoriti z njim, da bi bil mogel zastopati pred njim svojo zadevo! • Srd se je dvigal v njem in ni se mogel pre-magati, da ne bi bil polglasno in grenko dejal: "Oh, kako so me imeli za norca! Ta kardinal, ki mi je še danes dopoldne dejal: če je Bog z Vami, Vas reii, celo proti naši volji!... Da, da, zdaj razumem; igral se je z besedami, želel mi je le nesrečo, da fc>i mi pokora pridobila nebesa. Da se vdam! O, tega ne morem, tega Se ne morem! Preveč me napolnjuje togota in peče srce!" Nani je radovedna poslušal; študiral ga je. "Ali ljubi moj sm, saj ni še nič odločeno, dokler ne podpiše Sveti oče. Pred sabo imate še jutršnji in celo pojutršnju dan. čudež se še vedno lahko zgodi." In med tem, ko je Narcisse, »v dolge vratove in otroške prsi zaljubljeni estetik, opazoval dame, ga je odvedel na stran in mu je dejal s pridušenim glasom: "čujte me, povedati Vam imam nekaj, kar je popolnoma skrivnost. PoUčite me med ko-tiljonom za trenotek v ogledalni dvorana. Tam bova lahko v miru govorila." Pierre je za odgovor pokimal; prelat se je diskretno odstranil in se izgubil med množico. Ali v duhovnikovih ušesih je šumelo. Nič več ni mogel upati. Kaj naj bi storil v enem dnevu, ko je izgubil tri mesece, ne da 4>i bil mogel doseči ivsaj toliko, da bi ga bil «papež sprejel? V svoji omotici je naenkrat zaslišal Narcissa, ki je govoril o umetnosti. "čuditi se mora človek, kako se je žensko telo popačilo v naših strašnih demokratičnih časih. Debelo je in strašno vsakdanje. Poglejte, tu okrog nas ni ne ene, ki bi imela florentinsko črto, male prsi, vitki, kraljevski vrat..." Obmolknil je za hip, potem pa je zaklical: "O, tam je ena, ki je še precej čedna — ona plavka z razčesanimi lasmi. . . ona »am, ki je pravkar monsinjor Fornaro stopil k njej." Resnično, že nekaj časa je hodil monsinjor Fornaro z ljubeznivim obrazom osvojevalca od lepotice do lepotice. Ta večer je bil videti krasen s sivojo visoko dekorativno postavo, s svojim cvetočim licem, s svojo zmagovito ljubeznivostjo. O njem se nbo raz-našale nikakršne dvomljive govorice; smatrali so ga enostavno za galantnega prelata, ki se je dobro počutil v ženski družbi. Tupa-tam je postal, »pokramljal, se sklonil čez golo ramo, se je slučajno dotaknil, vdihnil njen vonj z vlažnimi ustnicami in s smehom v očeh, kakor fv nekakšni pobožni vzhiče-nosti. Opazil je Narcissa, katerega je včasi sre-čaval, pa mu je prišel naproti. Mladi mol ga je moral ¡pozdraviti. "Počutite li se dobro, monsinjor, odkar sem imel čast, da sem Vas videl pri poslani- štvu?" ' . "O, jako dobro, jako dobro, čarobna slav- nost kajne?" ipierre se je poklonil. To je bil mož, čigar poročilo je povzročilo obsodbo njegove knjige. Ali zameril mu je predvsem laskajoči «obraz in pa zlagane obljube, s katerimi ga je obsipal, ko ga je bil tako ljubeznivo sprejel. Zviti .prelat je moral čutiti, da je že zvedel za sodbo kongregacije. Zdelo se mu je torej bolj dostojno, da se dela, kakor da ga ni spoznal, pa je «tudi le smehljaje pokimal. "No, koliko ljudi!" je ponavljal. "Pa kakšne krasne dame! V tem salonu se človek kmalu ne bo «več mogel geniti. Kdaj &o bili že vsi sedeži zasedeni od dam, in v tem parfemu vijolic, ki ga je raz-greval vonj plavih in rjavih tilnikov, je človeku že sapo jemala. Pahljače so se ŽKah-neje gibale, iz naraščajočega zmedenega šuma se je dvigal jasen smeh in v neverjetnem trušču pomenkov so se venomer slišale enake besede. Nedvomno je prišla pravkar kakšna vest, se pojavila kakšna govorica, ki je šla od ust do ust in gnala skupino za skupino v mrzlično razburjenost. Monsinjor Fornaro, ki je bil popolnoma poučen, je hotel sam (povedati, kar se še ni ¿lasno izreklo. "Ali veste, zaradi česa se razvnemajo dame?" "Zaradi zdravja Svetega očeta?" je vprašal Pierre v svojem nemiru. "Ali se je njegovo stanje nocoj poslabšalo?" Prelat ga je začuden pogledal, potem pa je dejal nekako nepotrpežljivo: "O ne, ne. Njegovi svetosti je hvala Bogu mnogo bolje. Pravkar mi je povedal nekdo iz Vatikana, da je bilo Svetemu očetu popoldne mogoče vstati in kakor navadno sprejeti svoje zaupne prijatelje." "Saj je bil vendar velik strah", se je »vpletel Narcisse. "Priznavam, da nismo bili pri poslaništvu posebno pomirjeni, zakaj kon-klave bi bil ta hip za Francijo jako resna reč. Nobene moči ne bi imela v njem. Naša republičanska vlada nima prav, da smatra papeštso za quantité négligeable. Toda kdaj ve Človek, če je papež zdrav ali bolan? Od zanesljive strani sem zvedel, da bi ga bilo lanske zime, ko ni živ krst črhnil besedice, skoraj zadušilo, medtem ko sem ga zadnjič, kij so ga vsi časopisi polagali v grob, pišoči, da ga muči bronehitis, na lastne oči videl zdravega in veselega. Zdi se mi, da je bolan, kadar je treba." Monsinjor Fornaro je z urno gesto pomaknil ta neljubi predmet stran. "Ne, ne, vse je mirno, o «tem se nič več ne govori... Kar »vse te dame tako razvnema, je to, da je koncilska kongregacija danes z večino glasov v procesu Prade izrekla neveljavnost zakona." Pierre se je zopet razburil. Ker izza po-vratka iz Frascatija še ni imel časa, da bi bil govoril s komurkoli Cz palače Boccanera, se je zbal, da je ta vest morda napačna. Prelatu se je zdelo potrebno potrditi s Častno besedo. "Povsem gotovo je, dobil sem vest od člana kongregacije." Ali nenadoma se je oprostil in se izmuznil. "Prosim odpuščanja, ali tam je dama, ki Je nisem opazil, pa bi jo rad pozdravili Takoj je pohitel tja in ji začel dvoriti. Ker ni mogel sesti, je poslal, sklanjajoč se tako, kakor da zagrinja mlado, sivežo, močno razgaljeno ženo, ki se je pri dotiku svilnatega lilastega plaščka tako lepo smehljala, vso s svojo galantno uljudnostjo. (Dalje prihodnjič) MOBILIZACIJA MILICE Mislim, da dandanes ni nič bolj potrebnega kakor pogum, da.se človek radikalno loči od vsega nacionalizma.' — Henrik de Man. AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca". , ^ ^r-v ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga »ami A /V. C/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki želi, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vai prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. Tridesetletnica društva nakani. Res Hmo * dne 27. maja zbrali na klubovem vrtu, fotograf in ¿lan kluba Fr. Bratstvo" it. 6 SNPJ Vsled tekočih stavk in aoviK pretečih stavk •• ▼ raanih državah mo-bi lisi ra Ii milico. V Alabansi in Ohia je v bojih proti stavkarjem prošU te-dne èe vršila svojo "dolcaost". KOGAR SE TICE Vse naročnine, ki jih poiljejo zottopniki i« drugi agitatorji Proletarca, to itete na bazi polletnih naročnin. Namreč igitator, ki pcilje eno celoletno, je zabele len v tem seznamu z dvema polletnima. V. IZKAZ. Anton Jankovich, Cleveland, O*----------34 Vincent Pugelj, Weit All«, Wi.--------15 John Rak, Chicago.. Ill---------------------....14 Vt John Langerholc, Johnstown, Pa.----------10 Anton Zornik, Herminie, Pa.................10 Joseph Lever, Newburgh, O.................. 9 Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. ............. 8 Nace Žlemberger, na agitaciji v Ohiu 7 V« Chas. Pogorelec, Chicago, III.------------ 7 Anton Dobrovolc, Girard, Ohio........— 6 Andrew Leksan, San Francisco, Calif... 6 Marko Tekavec, Canonsburg, Pa.-------- 5 Frank Martinjak. La Salle, III............4 Joseph Zorko, West Newton, Pa........2 John Jereb, Rock Springs, Wyo. ---------- 2 Frank Podboy, Parkhill, Pa---------------- 2 France« Zakovšek, No. Chicago, III------- 2 Anton Udovich, La Salle, III...........— 2 Leonard Alpner, Milwaukee, Wis--------- 2 Joseph Snoy, Bridgeport, O----------T.----- 2 John Terčelj, Strabane, Pa--------------- 2 Henrik Pečarič, Nanticoke, Pa------------ 1 l/i Anton Kokal, Helper, Utah ---------------- 1 Frank Boltexar, Pueblo, Colo............— 1 Max Marolt, Chicago, III--------------------- 1 Frank Bizjak, Chicago, III. ..... ..... 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 157l/t polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 177. Kizen božja "Bog nas štrafuje," pravijo nekateri pobožni rojaki farmarji, kattrim suša uničuje pridelke in jih potiska v še težje neprilike. In v cerkvah v mestih pridigajo nekateri "fa-thri", da skusa brezposelne delavce Bog, da ugotovi, če so voljni prenašati šibo božjo. .. in si zaslužiti s potrpljenjem večno izveličanje. .. Zakaj pa ne skuša delodajalcev in špekulantov? Radoved. Konvencija Macedonske narodne zveze. Dne 30. maja se je pričela v Ch cagu konvencija Macedonske narodne zveze, ki je trajala do 3. junija. Pozdravni brzojav ji je poslal tudi Georg Dimitfov iz Moskve. Največ «vzpodbude so ji dali hrvatski komunisti, ki pravijo, da se bore za nacionalno osvoboditev Hrvatske in drugih potlačenih narodov. Kdor se je brigal za taka vprašanja koncem vojne in prvih par let po vojni, so mu komunisti o-čitali, da je "socijal-patrijo-ta"! Ni ga gibanja, ki bi Šlo z "levice" na 'desno" toliko, kakor so šli komunisti. Agitatorji na delu. V tej številki na 2. strani je izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji v prošlih štirih tednih. Preštejte imena, in videli boste, kako malo je takih, ki bi hoteli za revolucijo praktično delati. V pojasnilo. V zadnji številki 'Proletarca" je bila v koloni "Kogar se tiče" notica pod naslovom "Tekma za nove člane". V nji je rečeno, da s> vsaka izmed jugoslovanskih podpornih organizacij ponaša, da je v čem prva. J»PZS s sedežem v Milwaukeeju ni bila omenjena, dasi ima, v kolikor je meni znano, izmed vseh najvišjo *olventnost, namreč 130.81%. To je rekord. Za hjeno vzorno gospodarstvo imajo največ zaslug socialisti, ki so na čelu JPZS »v večji meri kakor pa na pr. v SNPJ. Razlika pa je, da naše glasilo Obzor ni socialistično urejevano, kakor je Prosveta. A v gospodarstvu ima JPZS prvenstvo, in to vam pišem v pojasnilo na omenjeno notico v prejšnji številki. L. A. Socialisti so za pobijanje delavcev. "Izdajnički vodje Socijali-■»tičke partije" so odobrili pobijanje delavcev v Tolidu, pite Radnik z dne 31. maja, ker hočejo "red in mir". Ali pisci pri Radniku mislijo, da s hudobnostjo in kriminalnimi lažmi pospešujejo prihod revolucije? Ne, oni sploh ne mislijo, ker jih je sovraštvo do socialistov tako preželo, da so za resnico in miselnost topi, depi in gluhi. "Burioaslta teorija". "Jugoslovanstvo je buržo-azna teorija", piše nekdo v hrvatskem komunističnem glasilu, katero oipravičuje spremembo imena njihove zveze delavskih klubov iz "jugoslovanske" »v "hrvatsko-srbsko". Konstatira, da "jugoslovanskega" naroda ni in da Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari niso "jedan narod". Mi vemo, da niso, in smo to pravili še takrat, ko so "levičarji" zatrjevali, da smo "jedan narod i jedna rasa", ločijo pa nas v jeziku samo dialekti. Ker smo govorili po pravici, so nas zmerjali. Po petnajstih letih so naši prijatelji komunisti spoznali, da smo bili tudi v tem oziru v pravem, škoda le, ker so v tej ugotovitvi res postali "socijal-šovi-nisti" in "socijal-patrijoti". I. V. V informacijo Pavlu. Naš Paul "na Lawndale" je pisal, da ne ve, če je Adrija cerkveiT pevski zbor. A se mi zdi, da le nalašč noče vedeti, če res ne ve, naj pogleda v "Am. Slovenca" z dne 2. junija, kjer je črno na belem zapisano "cerkveni pevski zbor Adrija". To ni napisano zoper "Adrijo", ki ne skriva svoje barve, ampak v 'Vojas-nilo" tistim, ki pravijo, da ne *v£$lo, četudi jim ne verjamem. Pika. "Obzor" in Mudroch. Johri^W. - Mudroeh, blagajnik občine Milwaukee, je bil izključen iz socialistične stranke. Milwauški slovenski tednik "Obzor" ima o tem obširno poročilo, ki pa je ten-denciozno in v prilotg izklju-Čencu, ne da bi "Obzor" povedal tudi socialistično stran slike. Predvsem bi bil lahko pojasnil, da republikanska in demokratska stranka ne izključujeta članov, neglede na prestopke. Socialistična stranka člana izključi ko hitro krši njena načela ali ko hitro noče biti odgovorna za njegovo delo v uradu. V Milwaukeeju je pred leti izključila aldermana Collinsa, za katerega so se nekateri slovenski sodrugi jako potegovali. In zdaj dr. Mu-droeha, ker je po izvolkvi začel igrati vlogo političnega individualista, medtem ko je za socialistično delo potrebna disciplinirana, harmonična akcija. Če bi bila socialistična stranka slična demokratski ali republikanski, ne bi bilo izključevanj. Kadar črta iz svojih vrst člana, ki ima važno politično mesto, se zaveda, da si s tem začasno škoduje, toda gibanje ima od tega vsikdar korist. "Obzor" hoče iz afere kovati kapital v prid svojega vpliva, ki bi bil potem toliko več vreden pri mešetarenju za slovenske glasove. Ako Slovenci v Milwaukeeju niso boljše upoštevani v javnih uradih, kakor jamra "Obzor", in če nimajo več zastopstva in pozicij, je to njihova krivda, ker se niso pobrigali in usposobili zanje, če pa izvolimo človeka, ki svoji nalogi ni kos, ne dela časti ne nam, ne sebi, in še najmanj svoji stranki. Ne iščimo krivde za svoje hibe v soc. stranki, J ampak med nami samimi.—X. Dobro izpričevalo. Kadar nasprotniki socialistov v svoji sebičnosti socialiste grajajo in napadajo, je to vsikdar dokaz, da socialisti pra imeli pripravljeno orožje. Socialna demokracija je ponovno povsem pravilno izjavila: Mi ne potrebujemo orožja, če ga tudi fašisti in mo-narhisti nimajo. Ze 1922, ko so prvič padli delavci v spopadih s fašistovskimi skupinami, je Julij peutsch v im$nu stranke predlagal meščanskim strankam obojestransko razorožitev pod obojestransko kontrolo; šele ko so meščan- ANTON GARDEN: KOMENTARJI IZ PASJIH DNI roiarn 1$,000 pušk. Kolikšna hinavščina je pač, da se razburjajo, Češ, da je imel republikanski schutzbund pripravljeno orožje za obrambo republikanske ustave, med»tem ko je vlada, ki je prelomila u-stavo, kPje nanjo prisegla, sama oSoroievala smrtne sovražnike ustave! t T. , » Toda, kako pa se je zgodilo, da so končno vendarle morali delavci . zgrabiti za tisto orožje, ki so ga petnajst let skrivali, ne da bi ga bili uporabili? Dollfussova diktatura Od leta 1920 so vladale avstrijski republiki same meščanske stranke. Ker pa sta pri vseh volitvah dve petini avstrijskega ljudstva oddali svoje glasove socialni demokraciji, je mogla buržoazija vladati republiki samo dotlej, dokler so bile vse meščanske stranke združene v koaliciji zoper socialno demokracijo. Celo desetletje so se vse vlade opirale na "meščanski blok", na koalicijo treh meščanskih strank: krščanskih socialcev, velenemcev in- landbunda. iVje denarja, takrat se je silni «ke stranke ta predlog s pre-preobrat izvršil v Avstriji «kom odklonile, je bil usta- mnogo mirneje kaleor v na-sledstvenih državah. Tedaj »e je avstrijski socialni demokraciji posrečilo, da je brez uporabe sile in le z miroljubnim sredstvom prepričevalne besede pomirila silno razburjenje ljudi, ki so se vračali iz krvavih iin blatnih strelskih jarkov v clofftovfofr, ter jih pridobila za novo delo. V času, ko je bila Avstrija med ogrsko in bavarsko sovjetsko diktaturo, je ostala n\iren otok, medtem ko je vzhodno in zapadno od Avstrije tekla kri v potokih. In iste može, ki so takrat, ko so bili na višku svoje moči, pridobili sestradane množice za B kolikšno obvladanje samega sebe, za tako mirno umerje-nost, prikazuje sedaj laž triumfira jočega fašizma kot tolpo krvi^eUiiiib zločincev, ki niso mislili na nič drugega, nego kako bi svojo deželo vrgli v krvavo katastrofo 1 Fašisti, pripovedujejo, da so avstrijski delavci skrivali puške tn strojnice, municijo in tazstrefcv^. Ali ni to dokaz, da je socialna demokracija hotela državljansko r/ojno, da se je zanjo oboroževala? Res, avstrijski delavci so imeli od revolucije 1. 1918 orožje — prav tako, kakor so imeli od 1. 1918 orožje tudi fašistovska heimwehr in monarhistični "bojevniki". Toda, ali so de- novljen republikanski schutzbund. Ko je 1. 1928 grozil povzročiti heimwehrovski pohod v Dunajsko Novo mesto težke spopade z delavstvom, je Kari Renner v dunajskem parlamentu vnovič predlagal notranjo; razorožitev; Seipel jo je -cdklonil. Meščanske stranke niso hotele prisiliti heim-, wehra, da bi oddala orožje, ki ga je potrebovala za boj proti demokraciji; zato je moralo tudi delavstvo ohraniti orožje in ga imeti pripravljeno, da bi z njim branilo demokracijo. Socialna demokracija je hotela obojestransko razorožitev. Heimwehr pa je zahtevala zase oborožitev, za nasprotnika razorožitev. Bržko je gospod Dollfuss poveril heim-wehrovskemu zaupniku, gospodu Feyu ministrstvo za javno varnost, je gospod Fey naipel vse sile, da bi našel skrivališča orožja republikanskega schutzbunda. Istočasno pa je zahteval, da se Heimwehr oboroži iz državnih orožarn! Tej oborožitvi fašistovske vojske iz državnih orožarn se je uprl celo gospod Vaugoin, dokler je bil vojni minister. Prav zato pa je Dollfuss septembra 1933 gospoda Vaugoina odstranil iz svoje »vlade in je saip prevzel vojno ministrstvo; odkar se je to zgodilo, so dobili heimwehrovci iz državnih o- Ta vladni sistem pa je omajalo napredovanje nacionalnega fašizma v Nemčiji. 14. septembra 1930 si je priboril Hitler v Nemčiji prvo veliko volilno zmago. Nemška in avstrijska vlada sta menili, da bosta zajeziti nacionalistični val, če se sami začneta boriti za nacionalizem: nemški zunanji minister Curtius in avstrijski zunanji minister Scho-ber sta neki dan presenetila svet z izjavcu da bosta Nemčija in Avstrija sklenili carin sko unijo. Ta usodni poizkus pa se je izjalovil ob ugovoru velesil. Nemčija in Avstrija sta morali fo zahtevo oipustiti Schober je moral na francoski pritisk zapustiti svoj urad. Ve-lenemci so bili radi tega ponižanja ogorčeni in so zapustili meščanski blok; meščanska vlada ni imela več večine v parlamentu. Tako je bilo treba ustvariti nevo vladno večino. Dvoje možnosti so ¡imeli na razpolago. Krščanski aocialci in land-bund bi lahko »topila v koalicijo s socialnimi demokrati: tako bi nastala ogromna parlamentarna večina. Krščanski socialci in landbundovci pa bi Washington ni več tako prelet z optimizmom kakor je bil pred nekaj meseci, pred enim letom, ko so zasanjali učeni ljudje, Rooseveltovi pomočniki, da je kapitalizem mogoče reformirati. Vzrokov za nastajajoči glaivobol, ki se že spreminja v razočaranje tudi med pravovernimi, je dovolj. "Nova igra" (new deal) ne dtfi tako gladko kakor so njeni snovalci upali. Sploh ne drči nikamor, razen v novo stagnacijo. * Te dni so tudi kapitalistični listi polni poročil o stavkah, ki so in ki še pridejo, o "naši" razstavi stoletnega napredka ("new deal" letos izostane) in katastrofalni suši na srednjem zapadu. Razstava nas slučajno ne zanima, bolj nas pa zanimajo stavke in suša. Če bi bil človek veren — praznoveren in petvrhu š* new dealer", bi rekel, da je suša sam blagoslov božji, oziroma da ima Rooseveltova administracija božjo previdnost na svoji atrani. V dobrem mesecu je napravila več uspeha ipri uničevanju pridelkov in živine kakor vsa rvladna propaganda in stotine milijonov podkupnine, ednosno "odškodnine" farmarjem za omejitev pridelka. Cena pšenici se je skoraj podvojila, prav tako ovsu in koruzi. Kaj more torej biti lepšega v "sistemi^', ki si prizadeva in troši milijone, da bi zvišal cene in začaral zemljo, da bi ne rodila obilnega sadu? čeprav so Burbonci pričeli udrihati po administraciji, ker so Burbonci, čeprav se od nje vračajo tisoči in milijoni, ki so še ne dolgo tega mislili, da sedi v Washingtonu Mojzes, je vlada vseeno lahko vesela, da ima božjo previdnost na svoji strani. S stavkami je večji križ ko s sušo. Posebno če pridejo šc tako "nenadoma" kakor je na primer prišla na dan napovedana jeklarska stavka ali pa stavka v tekstilni industriji, ki ima izbruhniti prej, ko bodo •te vrstice objavljene. Jeklarska stavka ni bila noben mi-sterij niti za časnikarje že pred dobrim mesecem, namreč za tiste, ki so zasledovali potek zadnje konvencije jeklarske unije v 1'ittsburghu. Rekli smo, da je s stavkami lahko pritegnili v vladno ve-™*' kcr kljul! Vol.ji /•inn no m notn anmolna rln m n božje previanosti in, Kar je važneje, kljub volji Washing-tona ali pa Wall Strefcta, ki si nista tuja niti ne antagonisti-čna. S stavkami je ta grda stvar, da čestokrat iazdero lepe načrte. . 4 1—mi•« m m m ■ ■ PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CH1CAGU , y Nafti vorniki pobirajo perilo po rtem mesta, Ciceru In Berwynu in dovažajo ¿i«tcga na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMčENO 1727-1731 W. 21 at STREET CHICAGO, ILL. Telefonu CANAL 7172-7171 čino namesto socialne demokracije osem heimwehrovskih poslancev, ki so bili izvoljeni v volitvah 1. 1930; tako bi si zagotovili čeprav prav majhno večino v parlamentu. Doll-fusg se.je po kratkem obotavljanju odločil za zvezo s heim-wchrom. Zastopniku heim-wehra Key-u je izročil ministi stvo za javno varnost in za to ceno je dobil od osmih heim-wehroivskih glasov v parlamentu šest. Tako je imela vlada samo en glas večine. Ze goli slučaj, če hi kak poslanec ne mogel priti v parlament, je odločal o glasovanju. Tako je zašel avstrijski parlamentarizem v težko krizo. Obenem ipa se je vpliv fašizma krepil s tem, da je lahko razpolagal s policijo in orožništvom. (Dalje prihodnjič.) ■ m Na primer tekstilna stavka. Ker je industrija pod "kontrolo" — seveda pod kontrolo tekstilnih magnatov, ki so med tistimL, katerim je "božja previdnost poverila nalogo in odgovornost lastninskega va-ruštva in upravljanja boga-* stva dežele," kakor je pred 35 leti rekel neki modri operator premogorovov po imenu Baker— ker tudi nad to industrijo plapola plavi orel, so se magnatje z direktorjem NRA Johnsonom domenili, naj se produkcija omeji za 25%. Izdelali so načrt, nakar ga je slikoviti Johnson ukazal izvesti. Ker so pri tem popolnoma pozabili na plače, vsekakor pa računali brez krčmarja, ki je v tem slučaju unija izredno slabo plačanih tekstilnih de lavcev, je račun nekoliko netočen.- "če moramo stradati, bomo raje stradali doma kakor pri natezanju v tovarnah, pravi nad 400,000 tekstilnih delavcev, ki v ogromni večini ne zaslužijo več ko $13 za 40 ur dela na teden na jugu in en dolar več "na severu". Take misli so nevarne, celo prekucuške so. "če moramo stradati, bomo raje stradata doma ko v tovarnah." < če bi kaj pomagalo, bi take senti-mente morali proglasiti za — neameriške. Druga predrznost tekstilnih delavcev proti takemu uiveljavljenju 30-urnika je zahteva, naj vladna "kontrola" že vendar enkrat zaustavi tempo strojev. Delavcem nalagajo namreč »vedno več strojev in stroje pa vedno bolj hitro gonijo. Vsled tega nadpro-uukcija. čas, da se temu "natezanju", kakor imenujejo ta sistem na jugu, napravi konec, je prišel zdaj. Kar se zopet sliši nekam drzno. Sužnji, ki niso vredni več ko $13 na teden, naj mar gospodarjem u-kazujejo kako hitro naj se vrte stroji? Nesramnost! Ker se v Washingtonu izredno razumejo na kompromise* bodo skoro gotovo tudi v tem slučaju naši izhod z malimi koncesijami. Ena stvar je vsekakor gotova: med tekstilnimi delavci se je pričelo svi-tati. V tekstilnem ipasu bo še treskalo. Bolj negotova je situacija v jeklarski industriji. Predsednik Roosevelt je te ¡dni raztegnil pravilnik, ki je eksem-plar perfcjktnega monopola in diktature par mogočnih družb nad vso industrijo. , Stvar je negotova, ker znajo v Washingtonu nekaj slišnega zmešetariti kakor so v aivtni industriji pred par meseci: delavce potegniti za nos. Znamenj je več, da bodo to tudi izvedli, če se to zgodi, nc bo predsednik Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers, Tighe, imel preveč čistih rok. Med njim in "rank and file" odborom desetih članov, katere je lizvplila zadnja konvencija, je opaziti večja vrzel. Ta odbor je precej agresiven in je očividno pripravljen izvesti šklep konvencije — o* klicati stavko. Ni pa zanjo Ti-gheva administracija, n kateri predominirajo unijski voditelji predpotopne dobe. Hugh Johnson je že pričel . plesti mrežo, da ujame Tigheja in njegove glavne pomočnike. Vsekakor je ¡gotovo to: jeklarski magnati ne bodo priznali unije brez trdega boja. Ker delavci nimajo iluzij, nego se zavedajo, s kom se imajo sprijeti, zasilužijo priznanje že vsled svojega poguma, da so pričeli govoriti o stavki. In le s pogumom bodo prišli do organizacije, kar velja za vse neorganizirane delavce, vendar pa še veliko bolj iv slučaju jeklarjev. Kot zaključek naj omenim, da sem "nekaj" napisal na u-rednikpvo željo. Zadnjič me je namreč pobaral, naj bi od časa do časa "nekaj" napisal v interesu lista, kar sem mu tudi obljubil. Pravi, da bo pritisnil tudi Joško Ovna ter več drugih, da se Proletarcu da čim več raznoličnoati. Druga — važnejša stvar je: viprašanje naročnikov, človek nerad moleduje, toda sodrugi po naselbinah naj si vzamejo to-le na znanje: Če ne bo pričelo v upravništvo prihajati več novih in obnovljenih naročnin, vas *v doglednem času čaka presenečenje. Kaj »bo to presenečenje, si lahko mislite. Torej če je V vas kaj življenja, se potrudite za novimi naročniki in skušajte iztirjati po-ekle naročnine, če bomo ča-kaki na dobipe čase, bomo šli vsi skupaj prej v grob. Te besede niso zapisane nepremišljeno. . sedaj za $16,900.00 delnic S. N. D. Proslava 30-letnice se bo vršila na iPintarjevih farmah na E. 260th St. in St. Clair Ave. Vršila se bo avtomobilska i^ovorka z dobro znano slovensko godbo "Bled" na čelu. Zbirati se prične ob pol 12. pred S. N. domom in odpeljalo se bo ob 12:30. člani so bili prošeni, da se te povorke udeleže z njih avtomobili in jih naj malo okrase. Ko do-spemo na lice mesta, se bodo »vršili govori, razvila se bo zastava In potem bo prosta zabava. Kdor ne pride z avtomobilom, naj vzame Nottingham karo do konca, kjer bo čakal truck in vozil na Pintarjevo farmo. Pretežna večina društev SNPJ in SSPZ v Clevelandu in okolici se je že prijavila, da se udeleže te proslave. Vabi se poleff članstva SNPJ in SSPZ «tudi članstvo drugih društev, prijatelje ter simpa-tičarje, se udeleže te proslave. Na svidenje v nedeljo 10. junija na Pintarjevih farmah! če .pa se zgodi, da bo ta dan deževalo, se bomo zatekli v S. N. Dom na St. Clair Ave. Torej le pridite, če bo lepo ali grdo vreme. L. Modveih.ek, tajnik dru&tva kt. 5 SNPJ. KROGLJE ZA POZABLJENE LJUDI ur* ' ▼ t Bff • ' t %% Ti • ^ ~ I Molitev za dež Vsled suše, ki je prizadela pretežni del Zed. držav, so se vršile svečanosti v cerkvah in procesije v obeh Dakotah, ponekod v Illinoisu, v Utah ln par drugih državah, da prizadeti z molitvijo priprosijo potrebno močo razsušeni zemlji. Razprav* o L Moleko-vem predavanju "fun-damentalne spremembe civilizacije" Onim čitateljem, odnosno čjanom kluba št. 1, ki mislijo Molekova izvajanja v predavanju "Fundamentalne spremembe civilizacije" , pobijati na prihodnji klubovi seji 22. junija, priporočamo, da svoje argumente spišejo, da jih priobčimo v Proletarcu. Debata se lahko razširi tudi na zunanje sodruge, ki naj objavijo svoja mnenja v Proletarcu. Taka diskuzija bi bila več vredna kakor prekljanja o malenkostih. — P. O. Mehikanci gredo "do- IZ METROPOLE V nedeljo 10. junija se vrši v Clevelandu proslava 30-letnice društva "Naprej" št. 5 SNPJ in Htočasno razvitje druge društvene zastave. Kdo se ne spominja boja ob rojstvu tega pionirskega društva Slovenske narodne podporne jednote! Ta boj je tra-ial dolgo. Bil je boj med napredno skupino in reakcionarno maso. Napredni element je zmagal in društvo je procvi-talo. Bilo je zastopano povsod kjer se je šlo za pomoč delavskemu razredu ali napredni ideji. Društvo je bilo ob času ustanovitve Republičanskega Združenja eno izmed najaktivnejših in je prejelo za to tudi diplomo. Ko se je šlo za pomoč v vojni osirotelim v starem kraju, je društvo naložilo na vsakega člana prispevek $1.00 in odposlalp okrog $500 podpore potrebnim v starem kraju. Ko se je šlo za idejo Slovenskega narodnega doma je bilo to društvo zopet eno izmed najbolj aktivnih, kar je razvidno tudi iz tega, da ima mov" Včasih je delalo v Zed. državah več sto tisoč Mehikancev pri "manj vrednih delih", a zdaj, ko je delavcev v izobilju, se jih dobi tudi za dela, ki so bila prej določena Mehikancem. Zaraditega se je v proslih letih moralo izseliti v svojo domovino že na tisoče priseljencev iz jugozapadne republike, to pomlad pa se jih je vrnilo nazaj iz Californije nadaljnih 50,000. Kritika v Nemčiji Nemška vlada je izdala dekret, da se kritiziranje oblasti, ki vladajo tretji rajh, lahko smatra za zločin, ki se ga sme kaznmvati s- smrtjo. Ali ate naročnino na P roje-tarča že poravnali? !"■)■ I BARETINCIC & S0I POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. T«L 147S ¿yene V •(•▼kam« «vinih delavcev ▼ Tolid« in vo*oikov v Minneapolis je Wilo nekaj ubitih in mnofo ranjenik. Na »liki »predaj j« ranjenec, ki fa neeejo v ambulančni vos. Na obra** «e mu vidi, da trpi alloviU bolečine. Nje»ov prestopek je, da je stavkal m «višanje plafe in *a pravico orftfni-tiranja v «niji. mw»«ie»ti[) M M»mi«M»imim.i|it) nutnitiN ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1«38 N. HALSTED STBEET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETARKC SE TISKA PRI NAS. 0 fundamentalnih spremembah civilizacije Prcdavl IVAN MOLEK v klubu «t. 1 JSZ dne 25. maja 1934 SKRIVALNICA: KJE JE SOVRAŽNIK? (Nadaljevanje.) •Prvi pegoj je živež. Kakovost in količina ¿vtia ter način pridobivanja .lega živeža ie od vsth začetkov človeka oni temelj, na katerem sloni ves ostali razvoj človeške družbe. V ak posameznik mora biti najavo nasipe« dnevno dvakrat ali trikrat, nato šole je ?drav in zmožen razmišljanja, zabave, ustvarjanja umetnih lepot in spbh uživanja življenja. Zato je živež prva in najvažnejša ,>otrebšč.na — in dokler ne bo jamstva, ia bo živeža vedno, povsod in brez napornega fizičnega truda v izobilju, bo fta svetu gmotna beda in dokler bo en sam normalen človek lačen, ne ba rešeno socialno vprašanje». Drugi pogoj so kovine. Dokler ni imel človek trdih kovin, je napredoval pj polije, je le životaril. Tretji pogoj je f-iaucna jonilna sila, katere se človek poslužuje za pridobivanje živeža in kovin in katera je postala v današnji industrijski dobi silno važna. Vrnimo se k iivežu. Pridobivanje živil, to je način pridobivanja zaznamuje v razvoju človeške družbe stopnje civilizacije. (Besedo civilizacija si tolmačijo na razne načine, zato si jemljem pravico, da si jo tudi jaz tolmačim po svoje.) Na tej podlagi vidim do danes samo dve civilizaciji človeštva in predcivilizacijo. V dobi predcivilizacije, ki je nedvomno najdaljša, je človek pridobival svoj živefc, kakor v^aka žival. 2ivel je ob tem, kar je načel ali ujel. Prva in najprimitivnejša civilizacija je prišla takrat, ko je človek dobil kontrolo nad žiValmi s tem, da jih je udomačil. To je bila nomadska civilizacija. Tedaj šele se je človek dvignil nad zveri t„ Ko je imel čredo domačih živali, je imel več mesa, imel je mleko, kože, volno. Od domačih živali, ki so mu dajale kupe gnoja, je bil le korak do druge stopnje civilizacije, do — obdelovanja zemlje. To se je zgodilo pred kakimi 10,000 leči. Obdelovanje zemlje je fundamentalno spremenilo način življenja. Clc»vek je obogatil svoj živež. Dobil je kruh, razna sočivja in kasneje žlahtno sadje. Toda «jlavni živež je poslej bil poleg mesa — kruh. Pridobivanje kruha, kar se imenuje agrarna civilizacija, je človeKh ustalilo. Ustvaril si je stalna naselišča in začel čistiti zemljo pragozdov, ki jih je spremenil v rodovitna polja. Ta naselršča in polja so zrasla v meda in dežele. Bogastvo človeka se je pomnožilo in ko je še odkril taljenja železne rude ter kenanje železa, je človek dobil moč, kakršne ni nikdar iprej poznal. Toda pridobivanje kruha ni bilo nikdar sigurno; od vsega začetka pa do danes je kreh odvisen od prfrodnih kapric, od elementov vremena. Bilo je večen boj s prirodo. Seme vseješ ali vsadiš v zemljo in potem čakaš na milost vremena in škodljivega mrčesa, če bo kaj zraslo in obrodilo. Ako je dovolj dežja in Če ni toče, niti kobilic ali mno-git žitnih bolezni, je dovolj kruha — ampak pridelovalec kruha je bil navadno vsako leto tepen zdaj v tej pokrajini in zdaj v oni, tako da je vedno nekje manjkalo kruha in prišla je lakota. Nikdar v zgodovini ni bilo povsod dovolj kruha. Agrarna civilizacija je razvila popolnoma novo življenje. Privatna lastnina zemlje, živine in drugega bogastva, sistem politične vlade, pravo, filozofija, kultura in vojaštvo ♦vse «to je nastalo na podlagi pridobivanja kruha in vse to je tudi usmerjena v ta namen. Tudi verstvo. Vse poganske religije v starem veku, iz katerih se je razvila krščanska vera, so v svojem bistvu prošnja primitivnega človeka do neznanih in nevidnih sil, ki blagoslavljajo polje z dežjem in solncem in ki ga čuvajo suše, toče. in mrčesa. In to dela še danes ogromna večina poljedelcev po vsem svetu. iBaš poljedelci so glavni steber vsake vere v "bitja nad nami', ki po starodavnem mišljenju in verovanju dajejo člo- veku kruh ali pa kaznujejo človeka s sušo ali točo. V tej agrarni civilizaciji smo še danes. č!'*ve$tvo e danes dobiva svoj kruh na isti fundamcMitulnri način, človek je po vseh teh tisočletjih zamenjal prvotni leseni plu^ s «trojem, ki orje, s strojem, ki seje, s strojem, ki žanje in mlati, s colo vrsto strojev, ki m precej prihranili mukotrpnega dela člove*k m mi lcam na polju, ampak — seme je it vedno iziučeno zemlji pod milim nebom in farmar jg^a^visen od milosti vremena za svoj pridelek. Cele mesece mora farmar čakati, da kaj obrodi, če aploh obrodi. Kruh in ostala živila, od katerih zavisi obstoj človeštva, so še zmirom predmet negotove igre — človek je še vedno priklenjen na zemljo in na oblake. Pridobivanje kovin se tudi še vedno vrai na isti primitivni način, čeprav so metode silno izboljšane. Fundamentalno mora človek še vednij iti pod zemljo po sirovo rudo, katero mora staliti in dobiti iz nje čisto kovino. IVed dobrimi dvesto leti je človek dobil novo gonilno silo v pari in nekaj desetletij kasneje v elektriki. To je bil velikanski napredek. Vsa tisočletja prej je konjska sila — poleg vetrov in vode »v zelo skromnem in omejenem smislu — predstavljala najvišjo moč pogona in transportacije. Para in elektrika sta silno dvignili porabno energijo in odprli vrata novi civilizaciji — industrijski civilizaciji. A še vedno je pridobivanje te gonilne sile silno mučno in potratno. Paro dobimo posredno, ko prej dobimo premog ali olje iz zemlje ali količino drv, ki jih spremenimo v vročino, nakar ta vročina spremeni »vodo v pare; istotako posredno dobimo električno silo, če prej uporabimo parno ali vodno silo. Vse to stane veliko napora, truda in stroškov in posledica je, da je parna in električna g nilna sila še redka in draga re£. Prihodnja ntopnja civilizacije je industrijska. To je danes jasno ko beli dan. Važno za nas je, da se zavedamo, da ta civilizacija prihaja ne glede na politične in socialne oblike, ki se mešajo v današnji burni prehodni dobi. Kljub fevdalnim razmeram, ki so se obdržale tu pa tam do današnjega dneva in kljub kapitalifticncmu si3temu ekonomije je produkcija (potrebščin v veliki meri že industrializirana. Transportacija je že v celoti v industrializmu. Ni pa še industrializirano pridobivanje temeljnih potrebščin — sirovin. Med temi si-rovinami je živež na prvem m.estu. Imamo stotine tovarn, ki predelavajo živilske »iro-vine — sladkor, žita, sadje itd. — v fine in delikatne je&tvinske dokenčnine, ampak si-rovine same, to je pridobivanje sirovin je še vedno v stadiju agrarne civilizacije. Nasa obleka je danes docela tovarniški izdelek, toda sirovine za ta izdelek še vedno rastejo iz zemlje ali na živalih. Baš ta razdvojenost v produkciji potrebščin povzroča v teh časih vso to strašno kompliciranost, konfuzijo in narobe svet idej. Industrijska civilizacija ne bo na višku svojega razvoja, ne b*> popolna toliko časa, dokler ne bo tudi produkcija vseh »irovin — in živilskih na prvem mestu! — stoodstotno industrializirana in mehanizirana. In dokler se »to ne zgodi, mora biti svet razdeljen v sloje delavcev, ki težko delajo in «v sloje onih, ki lahko delajo; dokler se to ne zgodi, bo na ivetu pomanjkanje potrebščin in bo nezadovoljnost — pa naj se politični režimi sveta, ali pa en sam režim, imenujejo kapitalistični, fašistični, socialistični ali komunistični! — Najlepši dokaz nam je Rusija. (Dalje prihodnjič.) Ako bi bilo mogoče z zavistjo priklicati "boljAe razmere", bi bilo kriz« že davno konec. ■ 1 » j "è àljâ nflg I RV| . /■ K l>i| I ■ T. i * i«: M M-J&ÍB tJÊ n ? ^ J Ks ¿g L f V'' ■ ■ V 4» Vojaki, ki jik v idil« na »liki, brse v boj proti "sovraftniku". Slikan »o v bližini Auto Lil« tovarn« v Tolidn, ko so navalili na stavkarje, d« ji* preprečijo pi kotira o j«. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA f SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Koliko je katoličanov v Zed. državah Uradni katoliški statistični vestnik, ki je publiciran v New Yorku, pravi, da je zdaj v Zed. državah 20,322,594 katoličanov, ali 54,101 več kakor pred letom. V katoliško cerkev je prestopilo iz drugih ver 40,181 oseb, tisoče katoli-||čanov pa je bilo vsled prestopa k drugim cerkvam ali pa vsled odstopa brisanih iz seznamov. Iz Kansasa Posledice nezadovoljnosti in pohodov brezposelnih jugovzhodnem Kansasu je ustanovitev organizacije "Farmers and Workers Legion". Od zadaj so komunisti, toda dokler je nihče ne izkorišča v sebične namene/je stvar dobra. Tudi te vrste organizacija je zelo na mestu in upanje je, da bo trajna, kot bo pod današnjim sistemom tudi brezposelnost trajna. Prve podružnice so bile ustanovljene v večjih kra-iih, kot v Pittsburgu, kjer šte-ie okrog 1500 članov, in v Ar-mi (nad 400 članov). Sedaj se organizirajo tudi v manjših naselbinah. Okrajni komisarji in odbor, ki upravlja pomožna dela, gledajo to organiziranje postrani. Ignorirali so vse skupaj dokler se je dalo. Sedaj so odborom brezposelnih priznali pravico zastopati svoje člane v pritožbah zaradi neenakomerno razdeljenega dela, delitve živeža in zaradi zapostavljanja. Obdr-žavajo svoje redne tedenske seje, na katerih navadno nastopajo tudi razni govorniki. Na primer, v Armi je na seji 4. maja govoril komunistični odvetnik iz Pittsburga Sylvan Bruner, dne 11. maja socialistični odvetnik Phil Gallery in 25. maja socialistični kandidat v kongres I)r. Bendure. V Kansasu, kot tudi splošno ♦po zapadu, imamo občutno sušo. Tej se je pridružila nenavadno zgodnja vročina. V vzhodnem Kansasu smo i m ali to pomlad dežja za potrebo. Pšenica je dozdaj kazala povprečno, medtem ko je v za-padnem dela uničen ves pridelek. Sedaj se pa tudi tukaj suše vrtovi in pšenica obeta biti slaba zaradi prezgodnje lozoritve. Vlada se potom svojega odbora trudi, ki se piše s tri "A", la omeji produkcijo poljskih pridelkov. No, če je logična, nora to sušo naravnost pozdraviti, ker grozi uničiti do malega vso letino po raznih krajih zapada. človek mora biti poštero "navdahnjen" z "new dealom", da mu vsa ta modra" stvar gre v glavo. Jaz usta iz slu žbe vsakega člana le komisije, ki bi preskočil aili skuša preskočiti ime prosilca, kakoi so prijavljeni na listi. To jc socialistična enakopravnost ir resnico ljub je* Sicer pa je zaičasoipis, ki ži-v; M delavstva m je glasile dela. podporne organiza cije, ki bila vedno tako po nosna na . .oj0 naprednost, ja ko "lepo", t./, posveti kar po strani za tak iu ™m>van napad na delavsko strani.^. Tisti, k ga podpirajo, nimajo vz.oka, da bi bili ponosni na tak časopis, ker n tu je mnd . avgusta istotako na Pintar-jevi farmi. Nastopili bedo rami pevski zbori in govorniki. Na sporedu bodo tudi atletske igre. Ta piknik, na katerega se pričakuje /elikanskc udeležbe, bo ob enem kampanjska priredba za naše kandidate. Volitve bodo v jeseni. Okrajna soc. organizacija \t imela svoj zbor 27. maja in lominirala kandidate v okrajne urade, v državne pa jih je oominirala konvencija ohijsko 4oc. stranke. Za governerske-ga kandidata je nominirala J os. Shartsa iz Daytona, ki pa je bil zaradi svojih spremenjenih nazorov v taktiki iprimo-ran odstopiti. Odbor je imenoval na njegovo mesto s. Som-merlatto iz Lakewooda. Več o tem pikniku v eni izmed naslednjih številk. J. Krebelj. TISKOVNI FORD PROLETARCA Nikjer nič prida Edmond, Okla. — To mesto ma okrog 3,500 »prebivalcem. Kriza ga je zadela kot menda vsak drug kraj v tej deželi. Ljudje se s težavo preživljajo — posebno tisti, ki se še niso priglasili za pomoč pri reliefth Takozvani kodeksi, ki jih je potrdila NRA, so malim mestom bolj v kvar kot v korist. Cene so visoko določene n vsi dotične stroke se mora-io ravnati po njih. Ako ne — sledi občutna kazen, kajti mali Movek nima denarja za na-;em vplivnih advokatov, ne iaslombe pri odločujočih po-'itikih, pa je kaznovan ko hitro ga česa obtožijo. —_ Kompanije so .pripravljene vse podpisati — kakor pred vojno.nemJki kajzer ali zdaj 'ašistične vlade. In tako so večinoma brez posebnega nasprotovanja pod pisava le_ rasne pravilnike (codes), zdaj pa jih kršijo na debelo v prid lebe in v nasprotovanju uni-am. *** Slovencev je tod malo. Kar ie družin z otroci, so "ameri-Vanizirane". Starši so še Slovenci, ker si ne morejo poma-?ati — otroci pa so "pravi" \merikanci in jim ni nič kaj šeč, če jim kdo reče, da nji-lovi starši niso bili tukaj rojeni. Predavanj, slavnosti in >rogramov v slovenskem jezi-cu na prireditvah tod ne poznamo. Ni ne ljudi zato in ne sposobnosti. Naši rojaki v tej državi so lavezani na dela, ki so nestalna. Zato morajo zdaj sem, ?daj tam, da se preživljajo. Naselbine tukaj niso prežete .oliko s tujerodnim elementom kakor na tpr. v industrialnih 1rž»vah po vzhodu. V Oklahoma City izhaja inani ameriški socialistični tednik American Guardian, ki ima okrog 50,000 naročnikov. Urejuje ga Oscar Ameringer, ki je "old timer" v ameriškem ielavskem gibanju. Znan je tudi mnogim Slovencem, "Proletarca" v Oklahomo prav malo prihaja. Morda zato, ker je treba pri čitanju "Proletarca" misliti, nas pa ne mika, da bi se poglabljali v stvari, ki zahtevajo "napenja? nje možgan". — Poročevalec. Socialist ima pravo vrednost sa delavsko gibanje edino če je aktiven. V ped^oro "Pro.etarcu'' »o prispevali; Bridgeport, O. Kil! ) Št. U SBZ $5.00. San FrarcUco, Cal. Andrew tak-H*n $4.40. Cicprp, Ht John Thal-r $2.00. Gir«rd, O. John Ko»in $£.00. ClwrJard, o., Po $1.00: Vine rvt Jurjiian in Franjt Baitbič, »kupsj $2.00. Pueblo, Celo. Bhi Strovas (Rap-j on) 50c; po Frank Boltcaar in Frank Pogorele«, tkrnaj $1.00. (Poilal Frank Boltezar.) Muh, Pa. Vinko Peternel $1.00. Lawrcnc«, Pa. Louis Britz $1.00. Moon Run, Pa. Jaecb Ambrocich $1.00. Aliquipp*, Pn. Bartol Yerant bQc. Elizabeth, N. J. Andrew Sprogar 50c. Chicago, lit. Gcorfre Maslaeh &0c. Canoctsburg, Pa. Anna Sterle 2Sc. (Poslal Frank S»im:a.) Skupaj v tem izkazu $21.15. Prejšnji izkaz $98.45, »krpaj $110.60. I ; Dohodki New Yorka Mesto New York je imelo v letu 1933 $1,023,993,148 dohodkov. Marsikatera država jih je imela manj. PRIREDBE KLUBOV Jo %m Zo V »ledečem tesna mu so priredbo klubov JSZ, konfere»2nih organisa» ci j in »ocialUtičnih pevskih sborov. Alto priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. JUNIJ. CHICAGO. ILL. —- Socialistični piknik v nedeljo 17. junija ▼ park« Riverview. CLEV£LAND, O. — I ¿let članstva soc. pevskega shora ''Zarja", sodrugov in prijateljev v nedeljo 17. junija na Tony Zalarjevo farmo. JULIJ. CLEVELAND,-O. — V nedeljo 15. julija piknik kluba it. 27 JSZ in pevskega odseka "Zarje" ne Pintar-jevib farmah. ' AUGUST. CANONSBURG, Pa. — V nedeljo 5. avgusta konferenca klubov in društev Prosvetne matice. CLEVELAND. O. — V nedelj« 5. avgusta piknik soc. stranke cleve-landskega okraja na Pinta.rjavi farmi. \ SEPTEMBER. DESETI redni sbor JSZ 1., 2. in 3. septembra v Clevelandu, O. OKTOBER. CHICAGO, ILL.—Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvorani CSPS. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega sbora "Sava** v nedeljo 25. novembra v dvorani CSPS. . . . Kupujem staro zlato bodisi ure, uhane, prstane itd., po izredno visoki ceni. Zjzlasite »o pri meni. LEBER — ZLATAR 3S17 W. 26th St., Chicago, III. S504 W. Cermak Rd„ Berwyn. Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $G.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri njesece. Naslov: 540 W. Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Dr. John J*. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICK HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; G:.'J0—K:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1658 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel* Canal 9695 Wednesday and Rnnday by appointments only Residence Tel.: Crawford 5440 If no answer — Call Austin 5700 '»nMIMM4MMIMIMMMMMHMI»MtMMMMI»tM< NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. ! t Mi tiskamo v slovenskem, krvnikom. sUvaikem. čeikem. poljskem, < kakor tudi v angleškem 1« nemikem jetik». i NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE »»»♦iMMMMMMIMMMMMMMMMMMMMMMMUj If A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Work OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. i PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE # COMMONWEALTH NO. 1395. Published W«*kly at 363» W. 26th St. CHICAGO. ILL., June 6. 1934. T«Uphon«t R®ckw«H 2t*4 VOL. XXIX. ONLY SOCIALISM IS THE WAY OUT OF THE N. R. A. DILEMMA A SCRAP OF PAPER It i« clear by now that the president's settlement o4 the autumo-, bile ls*bor difficulties two months ago hss not "triken". No ». ooner has one strike been composed then an Labor Is No Longer Patient The ruling groups, having cause it is true, the tendency "is not proceeding i one sirme oeen composes men an-. niiifi.tHii utu-vi v-i»«»- w - • . . .. i»i •• j frnm other ha* broken out. A recent ma- determined to get out of the come and injustice win gy. » the bulk of the capital and finance of the nation, are divided over the NRA. A powerful section one year ago pleaded for government help when the banks parsed into the ditch. Under the NRA the for a cen.ury has been for the faith." What he i Having organized their One man to survive; and, after he Big Unions, this powerful sec- is eliminated, it turns tipon the tion has turned against the weakest of the common ag-NRA. They want to scrap it gress»ors," More over, "One in ,ood' nlfe«tation was the wslkout of the! fnYenectual dumps I.1 no long-' This is the second phase of a 7-a of'the Recovery Act, which Irobably 1,1 Flint trmS fakT what c >mes mcst significant development provides that employe, may _J--------- --------- jponabiji which M t0 a Hhutdown of the ?r y vvn''L , " in th<. consciousneas of! have the right to organize and business unit to increase in means is that the report laiBuk* piant. Nor hss American la- its way, thanking the Lord in int social ^ , aresentcd in collective ore nnri th** hot ^aum of the reason why things are rotten. Stark in Amppican labor ,, ------- l That ^ a revolutionary devel- the leading American tauui Capitalism is a game of dog lies in a Socialist program. ! activities of profç*sk>nsl sgitator»»; masters of capital were told ; eat dog. "Big business," says' The fact that £he report; it is not became the American Fe-to organize into nationwide | the report, ^ by mak- does not turn to; the hackney-1 ^^^^S.JS^^rT^ trade associations. They did. | ing it impossible for the small ed conclusion that enforce- well orKmnnedt rating ment of the anti-trust laws frojn ^ high emotionsl tension in- will bring relief to the little duced by section 7-a of the recovery felliow is evidence of "good I sentiment »rows that faith." The grip of the big ba- " * M**nn* , . « . ! Charts is nothing more than an- but hold un to what they got. may as well dream of making rons is based upon their enor- oUjer Kirtp of pa4M.r> 0n the OIMf Other big masters are not cer- i war lady-like as of making mous monopoly capital. The hand, many American workers feel competition fair." At all times future of the farmer, the little,that the federal government intend* tain that they can pull capitalism out of the diiich without it «is merely a question of opment. Professional radicals may of affairs because laborites do not use the conventional vo cabulary of radicalism. Com- "The automobile agreement, which placed labor on the de- iraniat who only know rwJu- d b e;rikes in m8ny in. fensive*has ha(1 a deva* atin? dustriea, indicate, to observer. e™ct in it. statu.. It be„an led will not see that American labor is on the warpath. But the aid of the NRA. The ruling which dog will nex* be eaten, class is divided. Plenty of instances are cited Workers are more and more in the report to show that the dissatisfied with the admin- NRA has strenghtened the for the common good, istration of the codes, the sa- possessors of big capital. The This is Socialism. The class- bctage, the chiseling, the de- very bigness of their capital conscious workers are >he van- lays and indecisions. Strikes gives them an advantage, but guard in support of this pro- are on the increase. the One Big Unions enable yram. All other victims of the Into this situation comes the them to add to the pressure robber barons can find re- Darrow rerport, which presents I which bears heavily upon the lease and secur ty only by the claims and the grievances owners of little capital. It is making the workers' program ----_ , I — - . . • lii l/UI U> Ull III \ M (II I'M'.»»» —w fellow and the wage worker ^'ther to promote the format^» change matters. IU. in fuki«» ^v.r tu ! Of trsde unions nor to pro ect those tnis does noi Cnange raaue lies in taking over the great _ ^ f<>m#d ^ ^ othw hana> industries and making them though the NRA codes hsv« sue-public property to be operated : cecded in rsising price«, they eeem of »the fellows with small capital. They are toads under the harrow. The One Big Unions are managed by the big capitalists. They are entrusted with the job of administering "codes of fadr competition." The little fellows declare that they are being crushed. The Darrjw report declares that, the "monopolistic combinations are expected to enforce against themselves a law to prevent monopoly." That is true but it is also a farce. One might as well ask the burglar to prevent his pals from robb'ng safes. The report refers to the "conflict o»f interest between large and small businesses, in which the small man is < he loser, and no power under the NRA is sho'v -iT itself able to protect him." Th* result is that the small v ' » ":3 often driven into bankruptcy by the low irrices forced upon him by the powerful combinat'cns Labor is today in a state of rebellion, although no one marches with flaming torches to hsve failed to eucment the in- ^ ^ (thrüW¡nK b<)mbA. put dWidusl weekly earnings average worker in purchasing power.—The Nation. As Usual Editor: "You say the public official had nothirw to say.M Reports*: "Yes; but he talked for the middle and lower middle I their own.—The New Leader, sn hour before f discovered it." classes whose stakes are being gathered in by the big fellows. In the days before the Great Collapse when such investigations were made, they were THE ARMAMENT INVESTIGATION We are *l*d that the public is war; the United States Steel cor-followed by urging that more taking a keen if belated intere«* in poration, $105 million in peace and teeth be placed in the anti- »^ivities of the intornstionai armament ring during and between wars. The story of young men being trust acts. The Darrow report makes no such recommenda- ^^ with gUns made by their fei-tion. It declares:, 0 "The choice is between monopoly sustained by government, which is clearly the trend in the National Recovery Administration, and a planned economy, which demands socialized ownership and control, since only by collective »ownership can the inevitable conflict of separately owned units for the market be eliminated in favor of planned production... To give the sanolion of government to sustain profits is not planned econcmy, but a regimented organization for exploitation." The Darrow report is sug- The old law of capitalism, gestive of the Socialist pro-that the greater capital has an gram. How does Administra advantage over smaller capital, works out as well under •the NRA as it did before it was enacted. There are some exceptions to this law, but as a general rule it is true. Be- should be abolished because it tor Johnson meet tit? By claiming that it means a choice "between fascism and com-immism." He advises tha£ the board that made the report SURE THE LAW IS ENFORCED Who says that law enforcement is helpless enough. Smash the tea-lax in this country? Who complains | leaves conjurors—»while elaborate that our criminals are running wild speakeasies and gambling rooms low-countrymen and sold to the enemy at a pro/it to munitions makers has not grown lens sordid with the years. It becomes peculiarly relevant to American young men, any one of whom iaoes the fsnUftic but real possibility of being killed in the Far East by a bit of shrapnel that was originally part of his mother's kitchen stove. We hope the senate committee's investigation of the munitions racket will be thorough. Senator Nye, chairman of the committee, in a recent speech cited figure® for various companies showing the difference between their profits in peace and m war. The Atlas Powder Co., according to Senator Nye, made $400,-000 in peace and $2,300,000 in war;' $2i9 million in war; the Bethlehem Steel Co., six million doilars in peace and $49 million in war; the revolutionary E. I. L>u Pont de Nemour* Co., six million dollsro in peace and $58 million in war. Once the public realises that between these two sets of figures lie the bones of countloes dead young men, there can be no doubt that it will insiot thst the manufacture of munitions be taken out of private hands. This in itself will not remove the causes of war, but st least it •will make -it lens of a psying proposition. — The Nstion. THEY WON'T GET OFF OUR BACKS bombs and parades do not make revolutions. If anything the case is the other way around. And we are not speaking of a revolution in the traditional sense. We are calling attention to the fact that "the good old days" of labor—contented and inarticulate, which Rotarians and Tories so love, | are roing, going, gone! With la bang at that. No, it really is not a revolution. But what is commonly referred to as revolution is the external explosion. What is and of major importance is not a one-time single act but a process. And we are wi nessing a process which is bound to affect most seriously the run of things in these United States of ours. I>et us note here two phases in :he process. Eight months ago as the President's Reemployment Act went into effect and the bosses went heavily into chiseling on the hours and wage-m'nima, millions of workers learned, or 'thought they learned that "the law was all right but the bosses were chi here that another mass movement for organization is under way. This movement is not concerned primarily with organization under the American Federation of Labor—although the trend is in that direction — but its chiei emphasis is on united action throujn common effort. "The impulse to this movement is the disappointment of labor with .the working out of Section 7a of the Recovery Act and disillusionment with the results of the President's automob le strike settlement of March 26. "A similar wave of organization was well under way by shattering Hthe morale of the Natk>nal Labor Board and reducing its precedents to so much paper. Then the contagion of this condition was communicated to the Regional I*abor Boards and other agencies of labor adjustment. "Having . now become suspicious of government agencies as a medium for the adjustment of disputes, large groups of industrial workers are organizing strikes and remaining aloof from labor boards in the belief that they can gain /he r point only by use of their economic weapon." —The Advance. SOCIAUSM THE GREAT NEED TODAY BY DANIEL W. HOAN Count Tolstoi once remarket! that the rich would do anything for the poor except clrmb down off their ^ern". Today, eight months later, there is no longer such backs. And we have some wage work- ^r ... k—— -•«• —---- *rs today who are so capitalist- the General Motors corporation, six minded they think the nstion would confidence. - I erliaps some million dollars in peace and $21,- go to the demnition bow-wows if • workers still (think in terms of 000,000 in war; the Hercuies Pow- their oppressors did climb down. ^e character in an old play der Co., $1,000,000 in peace snd --that .«th(J ]aW ^ gQod but not $7,000,000 in wsr; the Anaconda; Interest, profit snd rent are the ^ a(lministrators." perhaips. Copper Mining Co., seven million three motors thst mske nations go dollars in peace and $34,000,000 in on crutches. Bu»t there is no longer that WHY NOT STUDY ITS CAUSES AND ABOLISH THEM? and going unpunished? Unity made some complaints o»f this sort not so long ago, and behold it stands rebuked. For look at such fscts as these: 1. In New York, a police drive has been launched against fortune-telling tesrodms. It seems that, in certain of these tearooms, the proprietors have been telling fortunes to their clients from floating tea lesves. This is obviously terriible, snd the whole great power of the law is being turned against it. 2. A tailor In New JeTsey — Jacob Msged, by name—who ran a little neighborhood shop in Union City where he snd his wife and his brother-in-lsw pressed snd clesned clothes, was arrested for charging 35 cents for pressing a suit, instead of 40 cents ss provided under the code of the NRA. Tried for this heinous offense, the tsilor was convicted, and sentenced by the judge to 30 days in prison snd a fine of $ioo. 3. A' New York mother, Mrs. Fels Biro, wss playing with her 2-yesr old son in Central park. She had gone to the park to meet her husbsnd, an unemployed furrier. The child had s little beach shovel and pail, snd was busy scratching on the grsxs with his Instrument of devsstation. Wherupon mother and child were arrested, tried, convicted, and served sentence of one dsy in jail. Enforcement of the lawT We do It perfecUy in this country—If only the offenders are small, weak and flourish like the green bay tree. Make s criminal snd convict of the little tsilor—while lsrge chisellers sll over the lsnd go scot free, as Gen. Johnson confesses that there isn't "sny esse against s Urge ms-nufacturer that would stand up in the courts." Punish the mother for letting her ibaby dig s hole in the grass—while bsnkers, politicians, rich income tax evaders and big gangsters generally are untouched. ''The law is sn sss,M ssid Dogberry. It ia slso s bully!—Unity. What! No Confidence? The Americsn cspitslist system it more severely hit by the depression thsn sny other country. The number of the unemployed throughout the world ia over 27 miUion. The number of jobless in the United Ststes is over 10 millions, more thsn one-third} of the world total. American capitalism s the highest developed but is terribly effected by the depression disesse. It is ripest for Socialist trsnsformstion snd most rotten for humsn welfare. Do the big financial rulers have confidence in their system? They do not. In three months ending March 5 the deposits in national banks in-cresjied s billion dollsrs but bank loans in the same period decreased $200,000,0000. Bulging banks, decreased loans! When the big bankers have no confidence in capitalism, why should you?—The New Leader. Abraham Lincoln proclaimed .the doctrine that inasmuch as most good things are created by labor that such things by right belong to those whose labor created them. He added that it is a worthy object of any good government to see thai labor received the full product of its toil. It has often appeared to me that this philosophy of our martyred president would not only make a first class platform for the Socialist party, but is the »very objective of Socialism. This is, at least, the principle for which this new weekly, The Wisconsin Leader, will ever do battle, and shall continue to advance until the fight is won. No Economic §ccurity Wh le this na. ion was first founded upon the principle of human as against Divine rights of kings, we have learned that political liberty banks, marketing facilities, railroads, telegraphs, telephones, factories and all other instrumentalities that are used by the few (to profit in billions at the expense of the producers — the cjmmon or collective property of all our pea pie. In short the profit or capitalist system has run its course. It was a necessary stage of progress, but it has completed tits purpose. It has caused untold misery and war. It makes the rich richer and (he poor poorer. It cannot be long continued by salves and palliatives such as President Roosevelt seeks to apply. We Need Socialism It must be replaced by a system wherein every worker may own his home and private necessities, while all other socially used property will be owned and democratically operated for the oom- without economic security!"1011 In no other way will the to lers achieve Lincoln's goal—the full product of their toil. The Wisconsin Leader. was but a partial victory for the farmers and workers of this nation whose toil has transformed a wilderness into i nation. ' We know that private ownership of property was the keystone of our «republic. It worked fairly well when land was so plentiful that it was given to settlers. However under the grab-bag capitalist system the big boys have grown fat and waxed rich, while the producers are not only taring their homes and farms, hut in increasing numbers are crowding (the relief stations. Our state and federal administrates have functioned on the basis of protecting property rights, consequently government hiss befcome the bulwark of great wealth. New Policies Needed. We need a house cleaning, one that will revolutionize local, state and national policies. We need government of, by and for the people. That is to say a brand of politics that will place human welfare abcive the dollar. We need a reversal of policy, the objec- WHAT PARTY BELONGS TO YOU? The HepuSlicsn party is owned by the owners of ii^ustry, who all the good things of life and don't earn them. The Democratic party In ju*t like the Republican party inside but it is dressed up a little differently. The Socialist party is ihe party of the worker«, who earn th« good things of life but don't rcet them. Which party belongs to you? The Wisconsin Leader. Ain't It So? 44One of the strangeft thing» about life," *ays Mr. Dooley, "i» that the poor who need money th<® most are the very wans that niver have it." Wanted! Please locate that guy who one« owned a home, an account at the savings bank and a car and who waf afraid that Socialists were going to make him "divide up." We'll try .to locate his valuables in the ¿»xchtq* uir of some big exploiter. Adding Insult to Injury They used to chase runaway nig* gers with blooded bloodhounds. Now they sick comnon cur dogs on whit« tive ci which Will maka the men chasing jobs.