PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upr.vnlikl MAT South Lavada!» Afi Ottlo« of Publication; . MIT South Lawndal« A» TslepboM. Rockwall «004 Cana lteta ja ** ÄÜmSiTïïoîiÂS5LSV55! chicago ta. ilu torek, so. oktobra (october aoj, ims mb-rtptk» n.o> ywu štev.- NUMBER tU Acccptanca for mailing at «poena rau of poataf* provided for In —cUon 110», Act of Oct. 1. 101T, authoriaed on Juna i, lilt. vina unija zavrnila redlog korporacije lodprla ne bo kampanje za podaljšanje delovnega tedna VASOVANJE O OKLICU STAVKE jus Trumanov govor razočaral Angleže Detroit. Mich« 29. okt.—'Waller. P- Reuther, podpredsednik jni'je združenih avtnih delav-¡ev, včlanjene v Kongresu indijskih organizacij, je dejal, da se unija ne bo pridružila roti korporacije General Moors in pritiskala na kongres za tmendiranje zakona, ki določa ur dela v tednu, z namenom, se podaljša na 45 ur." Reutherjeva izjava je odgovor ivtne unije na apel C. E. Wil-lona. predsednika korporacije leneral Motors, naj kooperira njim v prizadevanjih za po-iljšanje delovnega tedna. Wil-ion je dejal, da je korporacija iripravljena zvišati plačo za jst odstotkov vsem delavcem, loleg tega pa jim bo plačevala ilačo in pol za ure, ki bi znale več ko 45 uh v tednu. "Avtna unija se ne bo pridru-ila zaroti korporacije in zaprla Tata priložnosti milijonom voj-lih veteranov, ki iščejo in so ipravjčeni do dela," je rekel luther. "Ameriško ljudstvo ne toleriralo Wilsonovih posku-da potisne kazalec na uri ■j. Mi smo se borili in zma-vojni in korakali bomo rej, ne nazaj. Sedaj sodijo, bu Amerika imela josem mi-ijonov brezposelnih v prihod-Ijem letu kljub delovnemu te-Inu 40 ur. Ce bi se podaljšal a 45 ur, kakor predlaga Wil-«i. se bi število brezposelnih »večalo. Wilson in njegova iorporacija se morata zavedati iRovornosti napram delavcem ameriškemu ljudstvu in* sej ögäjati z unijo o vprašanju zvi-inja plače." Delavci, uposleni v tovarnah lorporacije General Motors, so e pri volitvah zadnji teden iztekli z veliko večino za oklic Kavke, če se bo korporacija u-»rala zahtevi glede zvišanja' •lače za 30 odstotkov. Delavci, ipoileni v tovstrnah Chrysler Jotor Co., so zavzeli slično stalne. Možnost je, da bo fede-Ina vlada posegla v konflikt d unijo in korporacijo Genezi Motors, da odvrne oklic stavke. New York. 29. okt.—Unija nited Electrical, Radio 6t Ma-'hinc Workers (CIO) je nazna-''a. da so reprezentanti 170,000 Wavcev, uposlenih v tovarnah General Electric Co., avtorizira-11 glasovanje glede oklica itav-korak je bil storjen, ko ^»mpanija odbila zahtevo Me /višanja plače za dva do-farja na dan. ^ Podajanjih med unijo in l^mpa-ujo je nastal zastoj. Jjdniki kompanije so izjavili, ^ bodo pristali na zahtevo l^višanja plače. W^hington. D. C., 29. okt.— 1 '* ' Kongresa industrij-• ' ^organizacij so opozorili da se bodo stavke širi-C( .h'ido industrijski magnati Maj.,h pri svojem stališču in "P'iali /višanju plač. I -» so federalno vlado in rfli. da ni izpolnila svoda 1*) preprečila gr-F vojnih profitov in ravnotežje med mez-' " nami. Ona bo mo-"dgovornost z« šir- Atomska sila naj služi človeštvu London. 29. okt.—Govor predsednika Trumana, ki ga je imel zadnjo soboto v New Yorku v zvezi s proslavami dneva ameriške mornarice, je razočaral Angleže. To se očituje iz komentarjev govora, katere so objavili vodilni angleški listi. Vsi so edini v tem, da Truman ni povedal nič novega, ko je orisal ameriško zunanjo politiko. Ponovil je le prej izraženo stališče državnega departmenta, da Amerika ne bo razkrila tajnosti atomske Ipombe, temveč jo obdržala zase. List Times je objavil uvodnik, ki pravi med drugim: "Za Veliko Britanijo in Evropo j^ najvažnejša Trumanova deklaracija, da bo Amerika ostala v organizaciji Združenih narodov in delila odgovornost za vzdrževanje in zaščito miru tudi z orožjem, če bo treba. Druge točke govora, nanašajoče se na ameriško zunanjo politiko, ne vsebujejo ničesar novega." Dopisnik lista Reynolds News piše: 0 "Trumanov govor je razkril le staro pročelje obrabljene ameriške politike. Razumnemu svetu, ki pozna položaj, se je razkrilo nekaj, ki se lahko primerja priznanju političnega bankrota. Velika Britanija ^ se ne strinja s Trumanovo odločitvijo, da Amerika obdrži tajnosti atomske bombe. Atomska energija bi morala služiti vsemu Človeštvu." Indijske čete ^ dospele na Javo Zatiranje gibanja za neodvisnost BatavUa. Jave. 29. okt.—Čete indijske brigade pod poveljstvom britskih častnikov so se izkrcale v Soerabaji, mornarič-ni bazi. Ta je središče indoeških sil, ki se bore za neodvisnost holandske Vzhodne Indije. Poročila trdijo, da so indijske čete ujele več domačinov in jih pridržale kot talce. Vlada in-doneške republike, ki se bori proti holandski nadvladi Vzhodne Indije, bo apelirala na Ame riko za nitervencijo. Odstavitev filipinskih izdajalcev Gerilska armada ograža vlado Holandske avtoritete širijo poročila o brutalnosti nacionalistov. Nacionaliste so obdolži le umorov holandskih otrok. Vest iz Sukabumija v zapadnem delu Jave, največjega otoka Vzhodne Indije, pravi, da so nacionalisti internirali vse Evrop-ce. Dr. I. R. Soekarno, vodja gibanja za neodvisnost, je v svojem govoru zanikal poročila o brutalnosti. Dejal je, da je njegovo ljudstvo mirno in da ne bo uporabljalo sile za dosego svo-; ih namenov. London. 29. okt. — Delavska vlada je storila korake, da iz-1 ravna konflikt med holandsko administracijo in nacionalisti v Vzhodni Indiji. Predlagala je pogajanja med administracijo in nacionalisti. Delegacija holandskih socialistov je dospela v London, kjer •e bo posvetovala z voditelji »ritake 4$iavgke stranke glede rešitve krize v Vzhodni Indiji Načelnik delegacije je Koos Vor rink. izločitev na-cuskega vpliva v avstriji Ameriški general Clark dobil navodila od vlade OSVOBODITEV POLITIČNIH JETNIKOV Dunaj, 29. okt.—Ameriški general Murk Clark, vrhovni poveljnik vojaških Čet v ameriški okupacijski coni v Avstriji, je dobil navodila od ameriške vla de, nuj tukoj začne drastično čistko in odstrani ter izloči vse ostanke nemške dominacije Av strije in nacijskega vpliva. Sto ri naj tudi korake, da Avstrija postane svobodna in demokra tična država. Besedilo navodil generalu Clarku je razkril ameriški državni depuitment. Ta so v soglasju z odredbami članov zavezniškega sveta /.a kontrolo Avstrije. Zavezniški svet tvorijo reprezentanti Amerike, sovjetske Rusije, Velike Britanije in Francije. Program denacifi-kacije Avstrije določa: Poulične bitke v Rio de Janeiru Rio de Janeiro, Brazilija, 29, okt.—Poulične bitke »o se priées le med prlstšši sedanjega predsednika Getulija Vargasa in pri-( staši generala Eduarda Gomesa, predsedniškega kandidata. Izbruhnile so, ko je policija prepovedala masni shod, ki naj bi bil protest proti predsedniškim volitvam 2. decembra. Izgon vseh Članov naeijske stranke, ki so bili nemški državljani, ko so doapeli v Avstrijo pred 13. marcem 1. 1938—datumom nemške okupacije. Izgon vseh drugih Nemcev, ki so prišli v Avstrijo po okupaciji in prevzeli važne .pozicije. * Preklic vseh néeijsklh zakonov in odredb, uveljavljenih v Avstr^i pfT'ttkttpdH^i» Osvoboditev vseh političnih jetnikov in razpust vseh organizacij in grup, ki so bile pod kontrolo naeijske stranke. Clark je bil instruirán, naj takoj odstrani iz uradov vse avstrijske naciste, kakor tudi iz e-konomskih in industrijskih oi> ganizacij. Vsi oni, ki so osumljeni, da so izvršili zločine, morajo biti takoj aretirani. Ameriški general naj dovoli politične aktivnosti v soglasju z zaključki, ki s<> bili sprejeti na se-jah članov zavezniškega sveta za kontrolo Avstrije. Lov na generala Mihajloviča Jugoslovanski zločinci dobili zavetje v Avstriji London. 29. okt.—Naznanilo iz Belgrada pravi, da jugoalo-vanske čete iščejo generala Mihajloviča, bivšega poveljnika četnikov in vojnega ministra v ubeini vladi v Londonu. Mi-hajlovič se menda skriva v gorovju v vzhodni Bosni. Če bo in kadar bo Mihajlovič ujet, bo postavljen pred sodišče kot izdajalec, da mu naloži kazen, pravi naznanilu. Dunaj. 29. okt—List Volk-stimmo, glasilo komunistične strunke, je objavil poročilo, da so vodilni jugoslovanski vojni zločinci dobili zavetje v Avstriji, kjer vodijo agitacijo proti Ti tovi vladi v Belgradu, kakor tu di proti Avstriji. Obdolžitev je izrekel polkov nik Andrlja Milič, načelnik ju goslovanske komisije, ki preis kuje delovanje jugoslovanskih vojnih zločincev v Avstriji, Dejal je, da ima njegova država dokaze, da se general Milan Ne-dič, srbski kvizling, in dr, Ante Pavelič, hrvaški kvizling, skrl vata v Avstriji. Milič je dalje rekel, da ima Jugoslavija dokaze, da «o hrvaški ustaši v jetniškem tuborlšču v St. Gcrautu na Koroškem, da sklicujejo politične konference in Izdajajo letake s propagando proti Jugoslaviji. Niti eden ju goslovanaki vojni zločinec nI bi izročen jugoslovanski komisiji. Einetein pojasnil stsh liiče o atomski bombi New York, 29. okt,—Neodvl-spi odbor državljanov za umetnost, znanost in poklice je objavil Izjavo, da je profesor Einstein, svetovno znani uč#* njak in avtor teorije relativnosti, pojasnil svoje stališče o a-tomski bombi. Dejal je, da se je njegova deklaracija o potrebi ustanovitve svetovne vlade in držanju tajnosti atomske bombe napačno tolmačila. On je za organiziranje svetovnega ustroja za kontrolo in vojaško varnost. Domače vesti Smrt rojakinje Hudson, Wya—Dne 23. okt. e umrla Katarina Dolenc, roje-\a Pintar (Žetineova), stara 62 et in doma iz Stare Loke pri Škofjl Loki. Tukaj zapušča moža, pet ainov (trije v "armadi), poročeno hčer in brata, v starem kraju pa sestro. Bolna je bila samo par dni. Zopet v clvllu Argo, 111__John Horvat, član društva 707 SNPJ, je bil častno odpuščen od vojakov. V armadi je bil &2 mesecev in zadnja štiri leta popravljal letalake motorje največ tipa B-29, ki ao zrušili Japonsko. Bil Je v Vic-torijl, Tex, Slovan, Pa.—Dne 14. okt. Je bil častno odpuščen iz armade Frank Anzlovar ml. SlužIl je 43 mesecev In se boril v Afriki, Siciliji, Italiji, Franciji In Nemčiji, odkoder se Je vrnil domov k očetu 7. okt. * Njegov brat Tony služI v Jokohaml, Japon-ska. Ia Cleveland« Cleveland.—V četrtek Je umrla Amalla Kodeh, rojena Brestov, stara 60 let in dom« U vasi Selo, Ura Sv. Trojica, v Ameriki 3H let. Bila je članica društva 173 SNPJ in SŽZ. Zapušča moža, sedem poročenih hčera in več vnukov,—.V bolnišnici je v torek umrl John Zullch iz Colllnwooda, star 61 let, doma iz vasi Ošterc, Ura Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem In v Ameriki od 1902. Bil Je član KSKJ In SDZ. Zapušča ž«no, tri hčere, d v« zeta, brata, v starem kraju pa sestro,—Častno «o bili odpuščeni od vojakov: Rudy Menart, aln družine John Menart ¡z Colllnwooda, Frederick W. in Joseph B, Groael, «inova dtuftlne Joseph Groael la Colllnwooda, in John Sftrltbf ml.—Poročila sta se Stanley M. Kuk In Joacphine MeznaršlČ.—Pri družini Ray Matjašlč ao ae zglaaile rojenice in pustile prvorojenca. obravnava proti japonskemu generalu Obtoien je odgovornosti za umore vojnih ujetnikov PROSEKUTOR ZA-HTEVA SMRTNO KAZEN Wie Okr lod w ,vk in nepokoja. "ri Green, predsednik delavake federacije, Washington, D. C., 29. okt. — Predsednik Truman je odredi odstavitev filipinskih izdajalcev iz uradov in važnih pozicij. On je naslovil pisma več agenturam filipinske vlade s priporočili, na takoj store potrebne korake. Truman je naglasil, da geril ska armada, ki ni bila razpušče-na, ograža stabilnost filipinske vlade. On je instruirai Paula V McNutta, vrhovnega ameriškega komisarja na Filipinih, naj ta-koj odstrani izdajalce z važnih pozicij. Predsednik «e sklicuje na poročila, da ljudje, ki ao sodelovali z Japonci v čaau japonske okupacije ' Filipinskih otokov, še vedno drže važne pozicije v administracijah. Truman je pozval tudi federalnega justičnega tajnika Clar-ka, naj pošlje veščake na Filipinske otoke v svrho preiskave položaja Predsednik je poudaril, da ao še vedno na delu sile. i ki so v času okupacije sodelovale s sovražnikom. Te Je treba odstraniti, da ne bodo delale preglavic filipinski vladi, ki se trudi v prizadevanjih za obnovo ekonomskega in političnega živ-Ijenja. ■ Pristanišč ni delavci vztrajajo v stavki London. 29 okt. - Pn.taniš- • bo¿> delavci—upo- « delavci - ignorai. -ke kot orožje in »voditeljev svoje unije, «vaj M ,ktbi za svoje pravi-' h te va jo delež od pro-r,i »o nagrmadile in- korporaclje v vojnem čajo stavko in »e vrnejo na delo V stavki, k. je zajela več luk, je zavojevanih čer 40.000 delavcev Vojaške čete razkladajo tovore a parnikov v nekaterih lukah Združitev poljskih demokratičnih grup Podpredsednik vlade okrcal Mikolajczyka Waršava, Poljaka, 29, okt, — Vladlalav Gomulka, prvi podpredsednik poljske vl«d« in tajnik komuniatične «tranke, J« pozval vae demokratične grupe, naj ae takoj združijo in sestavl-jo enotno listo kandidatov pred splošnimi volitvami, ki ae bodo vršile prihodnji mesoc. On je tudi okrcal HtantaUv« Mikt/Uj«*ylui, drugega podpred-MedtijJgt vlade in voditelja polj-»ke kmečke atranke Obdolžil ga je, da ae j« udinjal reakciji in poatal njeno orodje. Mlko-UJczyk, predsednik bivše poljske ubežn« vlade v Londonu, je ljubljenec Velike Britanije in Amerike. Uomulka Je napadel Milutlaj-czyk« na zborovanju podružnice komuniatične atranke v Varšavi, Dejal Je, da Je predloži! aepa-latno listo kandidatov pod pretvezo, da mi člani različnih političnih strank. Komunistična in aoclalll«tična »tianks ata sklenili dogovor, da bosta predložili skupno listo kandidatov Gomulka j« dejal, da bi morale druge politične grupe slediti zgledu komunlatov in aorlaliatov in pomagati v prizadevanjih za uatanovitev skupne fronte, katero naj bi tvorili poljski delavci In kmetje Enotna fronta Je potrebna, da ae Polj-»ka postavi na trdne ekonomake noge v Interesu aplošnoatl. Zadnja faza iivilske konference Manila. Filipini 29. okt.-Ge-nerul Tomojukl Jamašlta, bivši poveljnik Japonskih oboroženih sil na Filipinskih otokih, ki jo znan tudi pod Imenom "Malajski tiger," Je bil p<»atavljen preti vojaško sodišče kot vojni zločinec, Obravnava proti generalu se je pričela danes. Sodni svet tvori pet članov vojaške komisije, obravnava pa se vrši v dvorani palače filipinskega vrhovnega komisarja, Pred sodnim avetom bo nastopilo čez dvesto pri& Jamašlta Jo obtožen odgovornosti za mučenja In umore ameriških, filipinskih In britaklh vojnih ujetnikov. Kot prva priča Je nastopila Patioclna Abad, filipinska filmska igralka, znana v svojem poklicu kot Coraaon Noble. Ona je povedala, da so njeno deaet-letno hčerko japonski vojaki u-morlll z bajoneti, njo pa posilili, To se Je zgodilo v glavnem stgnu Kdvčega križa v Manili, v katerem Je bl)o čez sto ženak In otrok. Najmanj BO žen«k »o Ja-poncl umorili. Zagovornik obtoženega Japonskega generala je ameriški polkovnik Harry K. Clarke. On Jo predlagal odložitev obravnave, toda sodni svet je zavrnil predlog. Glavni proaekutor je major Kobert M. Kerr iz Portlanda, Ore. On Je takoj po odprtju o-biavnave. predložil sodnemu hvetu evidenco, 'dir*)e general Jamašlta odgovoren za vae zlo-»in«, ki so Jih Isv^iU Japonski, vojaki in častniki. S'»dhl svet. tvorijo general H, B. Reynolds, general J. A, Lester, general Iah» Donovan, general t r. Bul-Ione in general M. C. Handwerk. Kerr je v avojem govo-ru po odprtju obravnave dejal: "Obravnavu ne bo prijetna ne za japonskega generala in ne za priče ter udeležence. Predloženi bodo dokaxl o «verstvu in brutalnostih, katerih žrtve «o bili vojni ujetniki. Američani tmo vzgojeni v tradicijah poštenosti. Sodišču homo predložili le dejstva, |>odprta * dokazi, brez olepševanja, Zahtevamo smrtno kazen za generala Jama-Ufo in vse druge Japonake voj-ne zločince," Poslopje, v katerem ae višl obravnava, stražljo ameriške vojafcke čete, Clark obsodil rasno sovraštvo New York, 29 okt,—Federalni justlčni tajnik Clark Je v avojem govoru oatro obaodll raano sovraštvo In vriske predaodke. Dejal Je, da ogiažejo demokracijo tn Izzivajo konflikte. Dolžnost Amerike je zatiranje ras-: negu sovraštvu In verakih pred-I sodkov. industrijci in trgovci podiigajo nemire Springfield, III. 2® okt.-CU-! ni eksekutlvnega odbora lili-rmiske delavske federacije ao na konvenciji obsodili nazadnjaške industrijce in trgovce In jih ob-I dolžilt podžiganja nemiroV Ti hujikajo vojne veterane proti organiziranim delavcem t namenom, da uatvarljo razkol med njimi F.šisem Je Isrbdek bolne kapllallallčae drašb«. Tudi Amerik. ... mrgoli ljudi Uštettčae «aeelalltete. Fašta— laki» prljadrs ni varna pred nJim—«ej v dešell I udi pod masko demokracij«." Quebec, Kanada, 2tt okt.--Mednarodna živilska konferen-i ta je prišla v zadnjo fazo In bo kmalu zaključena. Na plenarni aeji je bil t» načelnika ftivilake organizacije izvoljen John Orr, sloviti angleški znanstvenik In človekoljub. . „„ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLAJILO W LASTNINA *LOVZJI«E «ABOD« PODPOR« OWÇM» ai —é euMIAsrf _ Karoiolna m Zdruiene ditow (isvan i^ia dm aa pol lata. Il J* » ^ " Cm« ZU ¿p. 17^0 « Clo lato. S3.7S M pol »ata, Subscription ralaa: lot il-Canada M-00 P" yea*. Chicago and Cook County P* (>•' toraiga counirlas MJ>0 P*» TS*»- , f Cana oglaaov po dogororu^Ilokopiai dopisov in —---- ï =¿1 OSVETA •air jfaalov aa vsa. kar l»a stik a PROSVETA 2S&7-M So. Lawndalf Aft- Chicago 21. UUaols npagn or THE fXPgKATKP flUBSS the rgpgi -«—- Glasovi iz V a» a» -• «n j naselbin Mezdna borba v avtni industriji Zadnje dni je v ospredju ameriške javnosti dramatična mezdna borba med avtno unijo CIO in avtno industrijo, predvsem pa z multimilijardsko korporacijo General Motors, katero si )e unija izbrala za prvo tarčo. Na vrsto bodo prišle tudi druge »ytne družbe Pri Général Motors in Chryslerjevi korporaciji ao se delavci že izrekli za stavko z veliko večino. Pri Fordu je zdaj še nekarn tiho, toda tudi on bo prišel na vrsto, kakor tudi manjše avtne družbe—Nash, Willies-Overland in par drugih. Ta boj je šele v začetnem štadiju, kajti spoprijela sta se dva največja velikana—UAW (United Automobile Workers qt America) in mogočne avtne korporacije. V sllčnem mezdnem gibanju je tudi jeklarska unija CIO, železničarji in več drugih unij. Jek-laiska unija zahteva dva dolarja poviška na dan, kar pa ao jeklarski magnatje enostavno odklonili. Zato se je prvi sestanek med zastopniki unije in U.S. Steel tudi takoj razbil. Toda voditelji jeklarske unije menda čakajo, da vidijo, kako se bo razvila ta borba v avtni industriji. TO IN ONO ista zmes. Oba živita na fehta- Hudaon. Wyo.—V Glasu Na- riji. Anglija je kar naravnost roda sem čital, da Anglia vežba povedala, da ne bo vrnila podo-vojake zoper Jugoslavijo. Zgra- jila. Vatikan in vsa, duhovščina bila me je jeza in preklel vse se pa na Boga izgovarjata, ces. hudiče, kar jih ie v spodnjih pro- da bo že on vse stotero povr-storih. nil. Seveda je to vse skupjaj Od prijatelja iz Chlcaga sem sam humbuk. Naj le gre kdo H.ejel pismo, v katerem ml je * župniku in ga prosi za $100, naznanil, da je umrl moj prija- rekoč, da mu bo Bog tisočkrat telj Frank S. Tauchar. Pokojnik povrnil, pa bo videl, koliko bo je bil tukaj dobro poznan, kajti dobil od njega, v Ročk Springsu je bil zelo ak-' V Ameriški Domovini z dne tiven, naj si bo pri društvih ali ? oktobra sem čital pogovor neslovenskem domu. ( starega župnika in neke Bil Je prvi tajnik Slovenskega finske, katera je skoraj , delamo za druge ki mi ni znano. Nadvse je bil ak- * pehom cukajo Boga za bra- tiven ob času ustanovitve dnev- do- __i nika Prosvete. Šel je po vseh» Sedaj pa vidim, da so ne*a-naselbinah za naročniki in pri-, ton ljudje krivi, da je toliko dobil marsikaterega tudi na Pro- zmešnjave po vsem svetu. Ker letarca. Prodajal je tudi razne ^ Puste Boga pri miru, se raz-knjige. Bil je tudi zvest član J*zi. Ta ga nadleguje za to, unije UMW of A. Zvest je bil drugi za ono, vsem pa revež ne tudi vseskozi socialistični stran- ™re P°te™ P® ki, cerkvi pa ni delal napote, »«o tudi drugi trpeti zaradi nakar je bila njegova stvar. Morda umnih jf™{efc. i General Franco bi moral bill postavljen pred sodišča kot vojni kriminalec." Je dejal sovjetski ataie v Waahingtoau Nikolaj Kovi-kov na velikem ahodu v New Yorku, ki ae je vršil sa upoatavitev španske repnbllke. Od deane na levo ao: Edward K. Barsky. pred scdnlk shoda, taabela de Palencia, španska republikanska voditelji ca. in Jforikov. TOREK. Mnir^ rovane d u $5000 , ^J so bili prisiljeni, da L, * isjo. Tudi duh ¿čina iT Mljtna. Po nekod ¿e zato toliko.upitja Božje zapovedi naj bi tudi uredniki katoliških lL posebno v Clevelandu U om ultra katoliške uredniki da grešijo z vsako besedo k zapišejo. j ** Urednik A l> > delal; le tedaj « ^ ko je zavijal, zavajal in ril proti svojemu naroda ne je izobčil kot sina sleJ ga naroda. Težka obaniba" sedaj še lahko rečem, da Slovenec, ker še nisem delal Gestapovci so prignali v Zagreb del. Če bi le eden stavil na go- • . « i ti ___£ ..mm^Aami a Ui on ' Kiln bo dejal ta ali oni, češ, tak in tak je bil. Nihče nI toliko čist, da bi lahko vrgel kamen za njim. Naj mu bo lahka ameriška zem-lja! Prijatelj mi je tudi pisal, da je v Chicagu umrl tudi Anton Putz. Tudi z njim sva skupaj hodila v obrtno šolo v Škof j i loki, prav tako s pokojnim Tomažem in Johnom Putzom. Tomaž je umrl. pred leti. Blag jima spomin! j Prijatelj mi je tudi sporočil, da je umrla Francka Grohar, ro-1 jena Jesenko, iz Stare loke na Gorenjskem. Naj počiva v mi- Vse bi šlo dobro, ako bi se lju- več sto slovanskih mož, fantov in dečkov od deset do osemnajst let starih. Postavili so jih v vrsto. Gestapovski komandant jim je držal dolg govor, hvalil visoko .nemško civilizacijo in kulturo ter velikega firarja Hitlerja. Poudarjal je, kako bi se morali čutiti srečni vsi ljudje v Evropi, ki so prišli pod oblast velikega nemškega rajha. "VI niste Windisch, vi ste po krvi Nemci, le po 8lovanskih barbarih iz juga in vzhoda ste potuj-čeni. Postanite zopet dobri Nemci in prisezite zvestobo našemu velikemu firarju in dobili boste vse nazaj, Jcar vam je bilo d je tako ravnali, kakor so jih ^t puntarjem odvzeto. Dobili učile matere, namreč, kjer koli boste tudi posestva onih bandi- boš hodil, bodi pošten. Velike tov, ki se dejansko upirajo naš, druščine se varuj in Boga se boj. »lavni vojni avtoriteti. Ta boj je predvsem dramatiziral Walter Reuther, podpredsednik UAW in načelnik divizije za General Motor», ki se je zadnja leta »azvil v enega izmed najbolj inteligentnih ln sposobnih delavskih voditeljev. On je Še mlad, energičen in poln dinamita—sploh "brains" avtne unije in oo mišljenju demokratičen socialist—član gtranke je bil do zadnjih treh, štirih let, njegov brat Roy je pa še vedno. .... V širši javnosti je zaslovel v začetku leta 1941, Ko je objavil načrt za preuredbo avtne Industrije za vojno produkcijo, o katerpm pa avtni magnatje niso hoteli nič slišati. Pred par meseci je izde-' n,» lal načrt za obratovanje velike vladne tovarne v Willow Runu,| p0 vseh listih se piše, prav ta-v kateri je Ford izdeloval bombnike; predlagal je obratovanje k0 se razvidi iz pisem, ki priha-te tovarne po avtnl uniji na zadružni podlagi in enako tudi druge jaj0 iz stare domovine, da jugo-vektovarne, katere je vlada zgradila v zadnjih letih. Pred nekaj slovansko ljudstvo skrajno po-tecfnl oa je objavil temeljito gospodarsko študijo avtne industrije trebuje obleke in obutve. Začel v obliki brošure pod naslovom "Wages in Auto Industry." O tem Km pripravljati zavoj, kakor do-predmetu je prejšnji teden tudi debatiral na radijakem programu ločajo poštni zakoni, toda v Skat-Town Hall. I lo nisem mogel stlačiti niti ene Zahtevo avtne unije za 30% povišanja plače je dramatiziral (obleke. Poštar v Landerju je de-v javnosti predvsem vsled t£ga, ker insistlra in pravi, da lahko jgj, da stane poštnina od pake-crno na belem dokaže, da General Motors—ln druge avtne korpo-,ta za Jugoalavijo*$I.B3. Kdor je «acijf—labko Mačn ta povlšekta|povišanja cen, marveč da lahko dal navodila za tako majhne pa-tudi cene zniža za $100 pri vs4P» avtu in napravila bto še $140,- icete, nima toliko razuma kot 000,000 več profita na leto kot ga je pred vojno, kakor hitro spravi petletni otrok. Ko smo bili otro-produkcijo v tir. Vse to lahko stori predvsem vsled tega, ker bo ci, smo v take škatle lovili čmr-njena produkcija po Izjavi korporacije same 50% večja kot je bila ije< pred vojno. Walter Keuther tudi poudarja, da unija ne zahteva nobenega poviška na račun odjemalcev. Te čednosti jaz upoštevam. V kino ne zahajam, kjer je prevelika dru&ina. Pravijo, da v cerkvi živi Bog, zato pa rajši notri ne tiščim, da se mu še jaz ne zamerim. Vreme pa imamo sedaj res lepo in toplo. Včeraj sem videl rasti nov regrat na glavni cesti. Ko bi imel zobe, bi ga nabral za južino. Ker nimam posebnih novic poročati, naj bo dovolj za danes, neki mlad kmet in trgovec se je Pozdrav vsem čitateljem Pro- nekako mical in se oziral po so- Pomisli- te, kaj se je dogodilo onim, ki niso hoteli slušati našega dobrega sveta? Heil Hitler!" Po govoru gestapovca je neki ustaš tolmačil Slovencem Hitlerjeve želje in obetanje vsega do brega, če postanejo zvesti podaniki velike in mogočne Nemčije. Slovenci so dobro razumeli Nemca in Hrvata. Stali so' ravni, glave pokonci, nepremično kot hrasti in molčali kot neni. Le svete! John Plnlar. Tisti, ki so odločali o velikosti paketov vsekakor ne vedo, kaj je revščina. Pri tem je imel go-Za delavske voditelje ali za unijsko gibanje je to »tališče povsem tovo prste kakšen milijonar, ki nekaj novega. Do danes n» še nobena unija prišla na dan z zahte- ] ae je rodil z zlato žlico v ustih, vo, da mora kakšna industrija alt korporacija deliti svoj prof it z Ako se v tem ozlru kaj ne predelave! v obliki višjih plač in z odjemalci v obliki nižjih cen. I drugači, bi sodil, da je kaj naro-Unijski voditelji in tudi člani te ali one unije se navadno ne bri-1 be med deželo mleka in medu in gajo, na čigav račun dobe zvišanje; glavno je, da ga dobe, pa če Jugoslavijo. Morda ima tudi v .............tej zadevi Anglija prste vmes. Saj ona tako in tako v vsako stvar vtakne svoj nos. V Novi Dobi sem čital, da Anglija in Italija ne pustita naprej pisem, ki so naslovljena na ameriške Jugoslovane. Jugoslavija je bila vendar zaveznica Angll- POROČILO O USPELI PRIREDBI; GOVOR POLKOV-NIKA TARTALJfc (Dalje in konec.) Dežrolt. Mich. — Brat Peter Puhek je predstavil jugoslovan- sedih, kot bi pričakoval, kdo bo prvi klonil in se podal gestapu. Njegov enajstletni' sinko je to opazil. Skočil je pred očka kot jastreb: "Ata, ne kloni, Slovenci smo In Slovenci bomo umrli raj ši kot bi postali sužnji barbarskemu Švabu. Smet fašizmu, svoboda jiarodu!" Dečka je ges- podjetniki še bolj povišajo cene. Voditelji obeh rudarskih unij, UMW in PM, na primer pri vsakem mezdnem pogajanju ln tudi drugače odorto podpirajo premogovne magnate pri zvišanju cen. Na splošno to delajo tudi druge unije. Tudi Philip Murray se je zadnjič izrazil, da jeklarska unija ne zahteva dveh dolarjev več na dan na račun profitov Jeklarske industrije. Vsled tega stališča Je Walter Reuther, oziroma avtna unija potisnila mogočno General Motors ob steno. Korporacija Je od vsega začetka zavzela stališče, ako bo morala zvišati plačo;! bo prlsl- ie ln Amerike, zato je nerazum Ijma zvišati tudi cene; »n ker cen ne mara zvišati, ker bi to pome-1 ijivo, zakaj bi se proti njej po-nilo manjši trg in torej manifto produkcijo, tudi plač ne more zvl- stopalo kot proti sovražnici. &ati na račun odjemalcev. Z drugo besedo: postavila ae je v pozo Sploh pa sta Anglija ln Vatikan ljudskega dobrotnika. skega partizana, polkovnika tapo pred očetom pobil, drugi .o Tartaljo, ki je bil v uniformi bili . odgnani neznang kanv nove jugoslovanske ljudske ar- (Menda v sužnost-v počasi* made. Občinstvo ga je pozdra-1 smrt-) vilo z gromovitem ploskanjem1 Vidite, dragi Slovenci, amen in "živijo" klici. Polkovnik Tar- ški državljani, je nadaljeval pol talja je v lepi srbohrvaščini po- (kovnik Tartalja. Tako se je vač vedal mnpgo pretresljivega, ■ narod v domovini v borbi za svo groznega in velikega o borbi bodo prerodil in v krvi J>ojekle jugoslovanskih narodov. I nil. Slovenca čisla Hrvat, Srb Slovenci v Sloveniji so se z ^ Macedonec. Postali smo res-golimi rokami postavili proti ni£ni Jugoslovani. Slovenci, Hr-najstrašnejši vojni mašinl v zgo-1 Vntje, Srbi, Macedonci, kot vs*k dovini človeštva. Njihov način drug narod, ki se je horil za iste bojevanja proti okupatorju se cilje kot naši veliki zaVezniki Reuther je pobral to rokavico in jo pričel javno metati v obraz mogočne koiporaclje z argumentiranjem, da unija tega ne zahteva, marveč da družba lahko zniža tudi cene. ne aamo poviša plače za 30',S in še bo pospravila veliko večje profite kot jih je pred vojno. Pravi tudi. da avtna unija lahko dokaže, da Je General Motors leta 1041 spravila v obliki profita več kot dolar za vsak dolar, ki ga je izplačala za plače. Zdaj je korporacija zavzela stališče, da je vprašanje cen in profila njena lastna zadeva; z drugo besedo, da to ne briga ne unije, ne javnosti, ne vlade. Ni še dolgo, ko ao kapitalisti stali na stališču. da so tudi plače njih lastna zadeva. To je tudi še danes stališče vsakega podjetja, kjer ni unije. Zadnjo sredo je po konferenci a predstavniki General Motors Reuther poročal reporterjem, da so ga na aejl skušali omehčati s temle nasvetom» "Ako prennhaš govoriti o cenah, proiitu ln lavni bUgtnii ter sa drštš plat. tedaj aa bo aituacUa apromenila ln bomo mogo a prišli (pri pogajanju) do kakega napredk*. Ta izjava ali noavet Je zelo značilen. PrvlČ Je v njem dokaz, da se korporacija dosti ne briga za Javno blaginjo, oziroma ji je ta argument le pretveza ali maska, drugič, da Jo je Reuther izborno Iz manevri t al ln tretjič, da le pripravljena pristati na zvišanje, če voditelji unije "prennhajo govoriti o cenah, profttu in javni blaginji." Slednje je v očeh vseh kapitalistov tabu. posebno če tako govorjenje prihaja od delavskih voditeljev v čaau mezdnih zahtev. Toda Reuther je kel še dalj in Je svojo statistiko o finančnem stanju korporacije ln plači avtnih delavcev predložil javnim akoun-tantom To je storil, ker Je korporacija dejala, da ie njegova ata-11st tka "phony" V Detroitu ln drugih Industrijskih eentrlh ho fte do«ti grmenja ln treskanja je razširil od Triglava do Soluna, od Adrije do Črnega morja. Slovenci so takoj po razsulu stare Jugoslavije in kapitulaciji jugoslovanake vojske izgnali o-kupatorje z mnogih svojih teri-torjev. Zasedli in držali mnoge kraje pod partizanskem varstvom vse do osvoboditve. Polkovnik Tartalja je, da pokaže trdokornost slovenskih partizanov, povedal sledeče: Pel centov več na uro le sahleva 1200 delavk pri Whitman Candy Mfg. Co. v Philadelphia Da livojajejo to aahtovo. ao ile na ne avtoHalrano atavko. Članice ao unija slaštlčalh delavcev ADPl" za svojo svobodo proti fašistični sužnosti in za svoj narodni obstanek, so imeli svoje izdajalce Rupnik, Rozman, Pavelič, Maček, Nedič, Mihajlovič so s svo jemi bratomore! pobegnili v senco onih, ki so jih malo prej, kot jih je Hitler, Goebels in Musso lini nazivali za svoje sovražni tel plutokrate, kapitaliste, ki hočejo zasi^niti svet in uničiti viso ko germansko-rimsko clvllizaci jo in kulturo. Vse to je pro-šlo; narodi nove Jugoslavije so brcnili svoje izmečke, ki so poskušali za vsako ceno razdvojiti Slovence od Hrvatov, Hrvate oc Srbov, Srbe ock Macedoncev in obratno, ali radi bratakc edinost» partizanov pod vodstvom velike ga Tita, jim ,ni in jim ne bo u-spelo, če še bolj glasno tulijo od zunaj o terorju in anarhiji v novi Jugoslaviji. Slovenci, Hrvat je, Srbi in Macedond so si brat je. Ni je sile. ps nsj pride od koder hoče, da bi jih naščuvala za poboj med seboj in Razdvojila Ko je bilo predvajanje slik končano, se je naš partizan zatekel v spodnje prostore, napol njene s hrupom pivedv Koma, je sedel k mizi in prižgal ciga irto, že Je bli obkrožen z radovedneži obojega spola. Vse» na-vskriž ao brzela vprašanja, na katera fe odgovarjal v kolikor je mogel v malem "fcabilonu*. Na programu smo Imeli pol ure diskuzije. a ko je polkovnik Tartalja končal svoj govor, Je bilo \-ellko ploskanja, toda se ni nihče eni vornika vprašanje, bi se bila razvila zanimiva diskuzija. Po-jasneno bi bilo marsikaj, ne samo vprašancu, temveč vSem drugim prisotnim in mučenje s številnimi vprašanji v spodnjih prostorih bi lahko odpadlo. Naša . prireditev bi lahko imela še boljši uspeh, ko bi bilo več kooperacije med nami. .Prvič smo imeli pristnega partizana v naši sredi. Priredba je bila dovolj rano oglašana. Rojaki iz severovzhodne strani bi si lahko uredili tako, da ne bi imeli isti večer zabave v Slovenskem narodnem domu. Iz severovzhodne strani sem opazil le one agilne rojake, ki so vedno najdelavnejši povsod, kjer, gre za pomoč herojskim muče-nikom, bratom in sestram v stari domovini. Drugi so se pa zabavali z "bingo" in niso pokazali za nekaj tako izrecnega nobenega zanimanja. Prisotnih je bilo več kanadskih rojakov in rojakov iz Toleda, Ohio, kot pa naših iz severo-vzhodne strani. Najlepša hvala vsem našim vrlim Članom, ki so mnogo pripomogli s svojim požrtvovalnim delom, da je naša priredba tako lepo uspela! Sestri Mary Rant, ki je kljub temu, da |e ni popol noma okrevala od svoje nezgode, vztrajno skrbela za dobro po strežbo lačnim, gre posebno priznanje! Tako tudi njenemu so progu Ciril Rantu, ki je napojil žejne. Pridno so pomagale tudi sledeče sestre: Mary Jurca, Mary Knez, Hana Gaber, Frances Kapel, Julija Menton in Katarina Krainz. Bratje: Chas Gaber, John Krainz, John Plahtar, Frank Modic, Joe Korsic, Jože Topolak, Albert Kirin, Jack Ka pel, Stanley Kapel in Mike Gregorich. Prisrčna hvala tudi s. A. LočniŠkarju za poklonjeno "ognjeno kaplico." Podružnica št. 1 SANSa se posebej zahvaljuje upraari Slovenskega delavskega doma za velikodušen dar in dvorano s spodnjimi prostori, ki jih j6 dala na ši podružnici kot vedno tudi sedaj brezplačno na razpolago. Lep vzgled narodne zavesti in posnemanja vredno po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Še enkrat iskrena hvala! Joše Menton. tajnik št. 1 SANSa. vice slovenskemu narodu ka je urednik A. D. Da so v večini slovenski gunci izdajalci, pribijem m no. I.n prav tako ponovno u tavljam, da bom delal 2 vi sredstvi proti izdajalcem slo, sHega naroda. Oni niso vri podpore ameriških Slove Pisma, ki danes^M BOŽJE ZAPOVEDI A Cleveland. O.—Ko so na gori Sinaju vklesali v skalo Mojzesove božje zapovedi, so kamnito ploščo tako postavili, da je bila )brnjena proti ljudstvu. Kr-čanstvo je te zapovedi spreje-o, ker se lej>o glase. Toda splo-¡no ljudstvo ni imelo mnogo koristi od teh zapovedi, cerkev in božji namestniki pa so jih izrabljali do vrhunca. Danes, v teh modemih časih, ji morali obrniti božje zapovedi .ako, da bi jih neprestano gle-!ela pokvarjena duhovščina, kajti ono zna danes vse, samo deset božjih zapovedi ne! Zato pozivam "božje" namestnike, da obrnejo božje zapovedi proti sebi in jih izpolnujejo! Še dobro nam je v spominu, ko so imeli v bančnih zavodin tablice z napisi, "mi smo zavarovani proti roparjem." Obešene so b«le na oknih, da jih je videlo ljudstvo, toda videli jih niso bankirji, zato so bili sami največji roparji. Če bi bile tablice tako obrnjene, da bi jih oni gledali, ne bi bilo toliko bančnih polomov. Gotovo pa ne h{ prišlo do skrahiranj.i slovenske banke v Clevelandu. katero so vodili /iaši katoliški stebri. Prihajili Ameriko, ne lažejo, kajti pj jih preprosti ljudje. Tudi vi boste več dolgo zavijali resn kajti dokazi se z vsakim k gromadijo: da so bili belo^ sti izdajalci svojega naroda, da ne samo izdajalci, tem tudi zveri, katerim ne najdj primere v vsej zgodovini venskega naroda. Slovenci, darujte niti cente za te pij lice! Ni pošteno človeku octt katera dežela mu je vzorna, nas, ameriške Slovence, je K rika. Tudi stara domovi« bila lahko, ako ji ne bi bilii zi stoletja vladali ničvredni litiki in črna reakcija. Di so jo v krempljJh kot jast Zato smo hvaležni, da smo in vsakdo izmed 'nas je dq nesel nekaj dobrega tej d( s svojim težkim delom. Urednik namiguje neka sreči. Sreča je le pri konj dirkah, ne pa v trgovini. T< lahko sam vedel, ker ima j on trgovino, samo njegovo b ni nič vredno. Amerika in Anglija sta te i skovali proti naci fašizmu, liko trpljenja! Stotine miifl ljudskega denarja je bilo| šenih! Ljudstvo je ve se bojuje za demokra j boju je pomagalo nanil Danes pa poje po ljud medtem pa fašisti in naciSil bivajo poklone. Vse kaže.) gre za ohranitev kapitali za nadaljevanje izkorišcl revnega ljudstva. Demokfl in boj proti nacifašizmu jel ieziku naših diplpmatov. A bo obrnilo? h John Filipi ČASOVNI KOMENTARJI Chicago. 111.—"Svobodni | jetniki" so si v tej vojni a nabasali žepe, kakor v vsaki, da sedaj, ko delavstvo zahl zvišanje mezd za 30/i. se s mentno upirajo in dokazuj da bi z zvišanjem plač nad silna draginja oz. inflaciji. To je stara pesem zakrknji kapitalistov: daj delavcu manj, sam pa si nagrabi čini In v tej vojni so pridno gn kajti postalo je nič manj W 000 novih milijonarjev! * Časopisje poroča, da jt Gaulle zmagal v francoski^ lltvah. Ali je?? Po mojem i nju so zmagali v prvi vr* munisti in zaeno vzhodni efi ski blok. Ako bi se komunisti in ^ Danes pa vidimo napije, ki spomnil, da bi rad kaj ve<č zve- zatrjujejo, da so vse vloge zave- sti kaj naučili iz preteki*« se povsod združili in res lahko rekli, da so zma^ lavci. Toda odkar so ^ zmagali v Angliji, m* lahko sam ost o j n" ^ Prav to je bil eden glavnih« kov, da niso v Franciji m nastopili. ' Italijanski "11 h e r a I s*"J Sforza je dejal, da komunisti zelo oed»* , se javno izrekli. n-J * ^ reče Trstu in Primoo* Sforza najbrže >/ra* . božne želje ^ro^ di. da bodo franoo*" , potisnjen, z v<*i»tv« < f lotov piacej trdo londonski * prav Franciji na ci. a zgodilo se J< Fakt Je. da ao b.li k « 4 ro v vseh evropskih čaau okupacije v^^à liko žrtvovali v boj" F J fašizmu, zato je ^ danes močni P° v Meno pa dobivajo m* (Dalj* na 1 TOREK 30. OKTOBRA FI08VITA Zborovanje 1. delavskega tongresa S. 0. F. v Ljubljani Socialna politika in drugo liubliana, 21. julija.—V torek, 17. julija se je vršilo v dvorani vi-vske zbornice v Ljubljani veliko zborovanje delavcev in na-Siencev ki so prišli kot delegati na L kongres Osvobodilne ?te slovenskega naroda iz vseh krajev'Slovenije. Zborovanje ie začel predsed- r—-^ | ■■■ Z Enotnih strokovnih zvez ustvarjalcev vrednosti, se mora-Perko Vencelj, nakar je j0 zaVedaU, da one držijo v ro-govorila o naših socialni j^h ureditev tiste strani našega liki tovarišica minister Vi- življenja, ki je prav za prav o-Tomšičeva. Govor min. Vide Tomšičeve Želela sem priti na Vaše po-etovanje zato, ker bi hotela, ov. prei jolitik» U' k: skupno prediskutiramo naj-¡¿neiše probleme, Ki stoje da-pred nami. Socialna polili nove Jugoslavije ni politi-države proti delavskemu raz-|edu ampak je politika nove iigoslavije, ki je zrasla pred-Isem zaradi zaslug, ki jih je »hvski razred imel v tej bor-' zaradi žrtev, ki jih je delavci razred dal v tej borbi. So-;ialna politika nove Jugoslavije vodena po velikih smernicah i maršala Tita, ki je dejal v nameniti deklaraciji svoje vla-e, da mora nova Jugoslavija redvsem ustvarjati boljše živ-enske pogoje tistim osnovnim elavskim množicam, na kate-h ramah je zrasla nova Jugo-ivija. Vendar imamo več proble-iov, ki na prvi pogled mogdče predstavljajo težav, če pa ristopimo k njim, vidimo, da treba velikega in resnega de-in sodelovanja vseh faktor-v, da bomo lahko dejansko tvarili boljše pogoje za žlv-»nje naših osnovnih delavskih nožic. Vsi veste, da so danes naših državi še vedno različni ktorji gospodarstva. Socijalna zakonodaja mora i-ieti pred očmi to različnost na-!ga gospodarstva, na drugi ani pa imajo ravno strokovne ;anizacije, delavski razred, lno možnost, ne samo sode-ja pri donašanju zakonov, k tudi možnost iniciative nove zakone in predvsem žnost kontrole nad izvajja-|em teh zakonov. Delavski zred preko svojih sindikatov m nastopa kot iniciator, kot gulator, kot tisti masovni kon-folor nad izvajanjem zakonoda-, kot osnovni zaščitnik pravic lavskega razreda. Sindikalne ganizacije imajo zato v novi Cftlaviji svojo-ogromnon&lo-i, na polju graditve naše drza-na polju ustvarjanja nove konodaje, tako kakor jo ima-v produkciji. Mi čutimo izredno potrebo po prestanem sodelovanju s sin-kalnimi organizacijami. — Da-si je sploh nemogoče zami-iti urejevanja delovnih prilik, da bi sodelovali z našimi rokovnimi zvezami. Želeti pa da naše medsebojne zveze ne ostale samo pri vrhu. Želeti - da bi vuše sindikalne orga-zacije prav v poslednjem ob-tu. prav v vsaki vaši podruž-fci sodelovale, diskutirale, o-ravnsvale vse tiste zakone, ki »žf sprejeti, vse tiste, ki se naj rejmejo in obravnavale vse pravke. Po okrajnih, krajevnik in o i(,zniii odborih imamo referenca socialno skrbstvo.—Social1 pfilitika mora biti enotna za jo Jugoslavijo 'in predstavlja Mik uspeh delavskega raz-a ' >odo Poljaki razumeli z Rusi. Dobro znano je, da so Poljaki abi podložniki, ker preveč Iju-aijo svobodo, toda obenem je vsem jasno, da je sporazum z Rusijo potreben in zanje Živ-jenjske važnosti. Stanczyk je dejal, da Poljska ne bo sklepala nobenih pogodb državami, katere bi utegnili lusi smatrati kot sovražne Sovjetski uniji. v s sindikalnim or-|'J:,mi svojega kraja, o-|l okrožja. Sindikalne Wru/;,cjje, skupno s socialni-1 !'''! < i it i iesu jejo zadeve, ki "1° rešiti v njihovem o-' in ima dajejo iniciativo ,(*no rešitve svojemu ' odboru oziroma mini pni i rtu*! IVitU Vi 'nizaleje niso poka da sto zmagovalci 1 'In rešujete proble-'tk'im. dn sto gospo-Ji novi državi, to se prinašate sklepe, ki mislite na vse. Mi-" nrav v teh časih naše strokovne organi'» na vse. Imamo '"'blemov. ki »o med ' Povezani kot členi " strokovne organi-snizadje delavstva. Gospodarske težave nove Pol jske Pariz,—ONA—Jan Stanczyk poljski minister za delo in socialno blagostanje, je poveda" vašemu korespondentu, da so težave nove Poljske pred vsem gospodarskega značaja. Stanczyk je član poljske delegacije pri 27. konferenci med narodnega urada za delo in teku razgovora povedal, da je v teku zadnjih 6 let 5,500,000 Poljakov ali umrlo naravne smrti ali pa bilo pobitih. Preko 500,000 rodbin živi v luknjeh* izkopanih v zemljo, ki jim slu žijo mesto hiš. Sirot ima dežela preko 1.000,000. Na tisoče mest in vasi je bilo razdejanih Posebne težkoče prizadevajo minska polja, ki so še vedno obsežna in v mnogih pokrajina preprečujejo obdelovanje poli Prihajajoča zima bo po mnenju Stanczvka najhujša, kar jih poljski narod doživel v svoji dolgi zgodovini. Nepopisno jc stanje tran športnih sredstev. Ceste in že leznice so v veliki meri poru šene, mostovi povsod podrti Prevažanje ruskih čet in begun cev—2.000.000 vojakov in 1.000 000 civilistov, katere je bilo tre ba prevesti v Rusijo—so tran športne težkoče še pomnožili. Trdil je tudi, da se Je v zadnjem ča*u razvilo nekaj proti-ruskega mišljenja med poljskimi masami, pred vsem zato. jc dejal, ker je rusko vojaštvo na vajeno živeti od pridelkov zemlje, oziroma dežele, na kateri sr nahaja. "Toda Rusi v nobenem ozlm1 ne spletkar»»o ali se mešajo v; notranje poljske razmer»* rlasovi iz -naselbin (Nadaljevanj« s 2. atrani.) mogočne komunistične države Rusije. * Znana časnikarica Thomson je sila svoje čase precej liberalna. Zadnje čase pa se neprestano joče za Nemci, obenem pa porabi vsako priliko in udari po Jugoslaviji in Titu. Dobro bi bilo, da bi jo naš pisatelj Louis Adamič, ki io pozna prav dobro, pošteno okrcal in ji povedal, da babše ne ve, kaj čveka. Sedaj bodo Američani zopet pričeli pošiljati denar v Evropo. Seveda, treba bo paziti, da bo denar tudi kaj zalegel. Nekdo se pritožuje v Chicago Daily New-su, da je poslal svojemu sorodniku v Čehoslovaški $100, toda sorodnik ne bi dobil za $100 več kot 2,900 čehoslovaŠkih kron, s to.-vsotb pa ne bi t*»gcl k^^i več kot par nogavic,'vsieflMPr je* poslal denar nazaj. Naši ljudje so po prvi svetovni vojni izgubili veliko denarja, kajti dobili niso za dolar več kot 50 kron, čez leto dni pa štirikrat toliko. a Ameriški Nemci so bili v veliki večini na Hitlerjevi strani. Tudi s polomom nacizma se niso dosti izpremenili. Ako greste med ameriške Nemce, boste opazili, da se silno zgražajo nad Rusi in Slovani (V splošnem, na njih mizi pa boste videli reakcionarno časopisje kot McCormickovo Tribuno in Herstov Herald American. Silno jih boli, ker so zmagali Slovani, tisti "barbari", katere so od nekdaj šteli za manjvredne in jih ob vsaki priliki poniževali. Pred kratkim je imela neka nemška relifna organizacija shod, na katerem so govorniki vehementno obsojali zavezniška sodišča, pred katerimi se morajo kako je treba napraviti izjavo zagotovitve vzdrževanja Pred to zadnjo svetovno vojno so morali vsi priseljenci, prihajajoči v to deželo, položiti pri ameriškem konzulu zagotovitev, da po prihodu v Zdr. države ne bodo postali javno breme dešele. V zvezi s tem so mnogi predložili izjave (Affidavits) svojih sorodnikov ali morda prijateljev v Ameriki. Ti so v teh zapriseženih izjavah zagotovili ameriške na-' seljeniške oblasti, da bodo skrbeli za to, da osebe za katere jamčijo in dajejo poroštvo, ne bodo postale javno breme. Taka izjava pa seveda ne pomeni, da mora porok potem v tej deželi podpirati aH skrbeti za svojega sorodnika ali prijatelja, kateremu je oskrbel izjavo vzdrževanja. Izjava v glavnem jamči oblastim le to, da bo podpisani in zapriseženi porok skrbel, da oseba, za katero stoji dober, ne bo v slučaju bolezni ali kake druge nezgode postala jav no breme, pač pa bo v takem slučaju poskrbel zanjo on. Ta dolžnost ali obveznost zapriseženega sorodnika ali prijatelja velja, dokler novodošli priseljenec ne postane ameriški državljan. Važno je vedeti, da izjave sorodnikov veljajo v očeh oblasti veliko več nego izjave prijateljev. Precejšnjega pomena je tudi to, Če je porok ame riški državljan. Sedaj, ko je vojna minila, se marsikateri Američan ukvarja z mislijo, da bi dobil kakega sorodnika ali prijatelja iz starega kraja v Ameriko, ker bi tukiij našel boljše zavetje in lepše prilike za življenje. Skoro gotova stvar je, da bo veČina priseljencev, ki bodo prišli po tej vojni v Združene države, v revnem gmotnem stanju in radi tega tukaj podajamo potrebne informacije z ozirom na zaprisežene izjave zagotovitve vzdrževanja; «lajava zagotovitve vsdrševanja Izjave ali afidavit vzdrževanja mora vsebovati informacije kot sledi: 1. Ime, -starost, kraj rojstva in sedanji naslov osebe (ali o seb), kateri je izjava namenjena. 2. Polno ime in naslov pod pisnika'izjave (to se pravi ose be, ki Je napravila In podpisala izjavo zagotovitve vzdrževanja). 3. Rojstni kraj ter datum rojstva podpisnika. 4. Državljanstvo podpisnika. (Ako je podpisnik državljan Združenih držav, mora navesti, kdaj in na katerem sodišču je dobil državljanstvo. Pokazati mora tudi državljanski papir. Ako ima samo prvi papir, mora istotako podati vse Informacije v zvezi s tem.) 5. Ppklic ali posel (business) podpisnika. danes zagovarjati nacistične beš-tije. Protestirali so, ker naciste sodijo tujezemci, češ, da bi jih morali Nemci. Da, Nemci naj bi sodili Nemce ... Nemci so Nemce sodili po prvi svetovni vojni in obsojen nI bil noben Nemec, e V kapitalističnem časopisju po vsem svetu se Je pričela umazana gonja proti rdeči armadi. Vsa-ko napako, ki jo stori sovjetski vojak, reakcija stokrat poveča in tako ščuje svet proti "barbarski" Rusiji, Seveda, sovjetske vojake niso mogli Nemci uničiti z meči, zato jih tudi ne bo mogla uničiti reakeija z laŽnjlviml besedami In umazano propagando MIlan Metfvašek. 6. Finančne dohodke in vire podpisnika: tedensko ali mesečno plačo ter slične mezdne ali druge dohodke; vsoto bančnih vlog; lastovanje zemljišča ali posestva, Če to poseduje; vse druge vire dohodkov; ako jih ima. 7. Število oseb, za katere mora podpisnik akvbcli. 8. Podpisnikova zagotovitev, da njegov(i) sorodnik(i) ali prijatelji!) ne bo postal javno breme dežele. Izjava zagotovitve vzdrževanja mora biti zaprisežena In podpisano v pričo Javnega notarja (Notary Public) ali kakega drugega za to pooblaščenega javnega uradnika. Izjavi morajo biti priloženi dokumenti, ki izpričujejo kot točno izjavo podpisnika s ozirom na njegovo gmotno stanje. Amerifki konzul zahteva dve kopiji izjave ter po dve kopiji dokumentov predloženih v zvezi z isto. (Dobro je dati napraviti tri kopije, tako de podpisnik poroštva lahko e-no obdrži zase.) V splošnem so z ozirom na podpisnikove dokaze o njegovem gmotnem stanju zadostni sledeči podatki: 1. Izjava banke, hranilnice a-11 kake druge denarne ustanove, v kateri ima podpisnik svoje vloge. Ta izjava naj bo, če le mogoče, na uradnem papirju tozadevne banke ali ustanove, a napravi naj jo odgovorni uradnik iste. Vsebuje naj sledeče podatke: (a) Datum prve vloge. (b) Podrobni seznam vlaga-'nja tekom zadnjega leta. (c) Tekoča skupna vsota vlogf 2. Ako je podpisnik uposljen v kakršnemkoli delu ali poklicu, mora imeti tozadevno potrdilo od svojega delodajalca, Če le mogoče, tudi na uradnem papirju. Potrdilo naj vsebuje naslednje informacije: (a) Kakršno delo ali poklic vrši podpisnik. (b) Koliko mesečne ali tedenske plače prejema. (c) Kako dolgo je že uposljen pri svojem delu. (d) Ali je njegovo delo stalno ali le začasno. 3. Ako podpisnik lastuje posestvo ali zemljišče, naj predloži v dokaz fotostatičen posnetek zadnjih davčnih potrdi), 4. Ako je podpisnik zavarovan, mora imeti tozadevno potrdilo od zavarovalninake družbe v duplikatu, ki navaja, kakšno zavarovalnino ima, koliko je celotna vsota police, kot tudi koliko je ista sedaj vredna. ft. Ako vodi zaupnik lastno poslovanje ali business, je sprejemljivo poročilo o njegovem gmotnem stanju, katerega mu izds recimo kaka prvovrstna firma kot Dun In Bradstreet, a zadostuje pa tudi potrjena popila (v duplikatu) ali fotoststična kopija (tudi v duplikatu) prve strani podpisnikove zadnje dsv-čne tiskovine, ki jo je Izpolnil (Income Ta* Return),-—FLIfl. Na aliki Je videti par tisoč lsmed 80,000 pomolsklh delavcev, ki so aaatavkall v pristaniščih v New Yorku. Stavka Je naatala. ker ae unUskl voditelji (ADD predlošlll delodajalcem novo pogodbo, ki nI pomenila nobenega Izboljšanja delovnih pogojev. Žensko poglavje Lepota je v ženskem svetu vedno Igrala veliko vlogo, le s tem pridržkom, da Išče le v človeški družbi moški lepoto v ženski, med tem ko je v živalstvu narobe. Tu se samot šopiri pred samico in večinoma ima on več, da se baha. Poglejte pava, kako kroži okrog nje z razpetim repom, da ga občuduje, dokler ne bo vsa premagana od te vellčajnostl. Jelen, ur ' njak, oba se postavljata s svojim rogovjem. Lev Je ponosen na svojo grtvo. Med nami pa vabi In—četudi ne vedno—zmaguje ženska s svojo lepoto In zato se ni Čuditi, Če pazi nanjo in jo goji. Kdaj se je v teku razvoja zgodilo, da je mož odstopil ln prepustil oder lepote ženski, nI fa-znamovano, ampak ta preobrat je moral priti, preden se Je začela pisati zgodovina, In sedaj se je razvil tak kult ženske lepote, da je to skoraj nekakšna nova vera. Na vseh koncih in krajih so tekme, ki prinašajo Izvoljenim lepoticam slavo, naslove, daril«, včasih tudi vloge v Holly-woodu in druge prijetnosll. Njih slike gredo po vseh časnikih, dišave ln kreme Imenujejo po njih ln sempatja privabi to bogatega ali uglednega'ženina. To splošno Češčenjt? ženske le pote ni moglo ostati brez uspeha. Dalo je povod za velike ln dustrije, ki se sklicujejo na to, da so potrebne zaradi ženskih zahtev, v resnici pa so sugorirale Ženskemu svetu, da ne more izhajati brez njih ln Ženski svet verjame in kupuje. Kupuje in plačuje, kakor ne bi plačeval za kruh in mleko, Izdelovanje le potiČnlh "potrebščin" je ena naj večjih industrij v Ameriki In salonov za gojitev lepoto je skoraj toliko kolikor zobozdravnikov. Večinoma mislijo naše dame, da je vse to zelo moderno ln da je Šele na|a generacija izumila vse pripomočke, ki naj dajejo gospem In gospodičnam kaj več kot jim je dala narava. Motijo se. Kosmetika je stara, stara ideja in navada In le malo reči se najde v "bjufi šapu," ki jih ne bi bile rabile že pred tisočletji. Vzemite na primer barvane nohte. Nohte na rokah in na nogah Nova Ideja, kaj? No, v muzejih kažejo mumije Iz starega JOgtpt". V Londonu je v glanovktem britskem muzeju te^ ka mumija ženske, ki Je pred kakšnimi šest do sedem tisoč leti morala biti lepa Na njej lahko vidite nohte, oboje, na rokah in na nogah. Barvani so Po vntsh teh dolgih letih so ostali temno rdeči, prav kakor si ji|i nekatere punčke danes barvajo, misleče, da so prve n« svetu s takim "finim" okusom, V metropoli kina so «i nekatere "ljubimbe Amerik*" začele I Militi obrvi, ker se JI m Je dozdevalo, da je v tiatl stanjšani- črti res kakšna lepota, Naenkrat je to postala vesoljna moda. Ta umetnica ni ničesar izumila. Kleopetra je delala prav Ui, ko je zapeljevala Marka Antonija I In barvala «I Jih je prav s takim črnilom, kakršnega rabijo «daj Tudi rdečilo Je rabila za lice iz iste snovi, ki je še danes podlega vsakemu rdečilu Tudi nohte si je barvala Ampak če bi Jo hotele naše danw poanemeti v vsem, bi si morale še trepalnice j modro pobarvati. "Permanentno" kodranj* las , se praktirlra orni h v mučilni-T«* ^^^^^ rah nail dni T«wla mnog» >#-nak T. .lik. «Marala MacArtkarJe la lapoadraga ceeerja Je najbolj prceanatlla Japonce kal»! njlk rabi še raje kješče, s kakršnimi ^'L- Jl irTin«1 da Je Šal poklo.HI a. smagovalca. V laponakl egodovtal ee kaj takega «e nI si je karala svoj. laake gl.MM ska U kmalu razpisala volitve, * ^^ vita Aapa.i«, prijateljica aten- toda ne prej. predno se ne vr- # skega vladarja Perikla. Lukre-cija Borgia, ki je baje poznala vse strupe in spravila neštete neljube ljudi v nubvsa, se je posluževala enakega glavnika, krtače ln ročnega ogledala, kakor sodubne lepotice. Grška petnica Sappho Je imela mrežico za lase, prav tako tudi Dantejeva Bea-trice. Mazilo, katero tukaj Imenuje-j«> mM cream, je Iznašel Grk Ga-len, ki se je bavtl s fiziko ln kemijo, pred 1700 leti. Torej nI baš zelo novo. Calo "plastično kirurgijo" so že v tistih časih praktlclrall, le da al niso mogli dati plebejski ljudje popravljati svojih obrazov; pa, navsezadnje, tudi danes niso te operacije tako poceni. Privoščijo si jih tudi sedaj le bolj ai istokratje ln uspešni "krukl". Saj še "nudlzem" nI tako nova iznajdba, kot so mislili v Nemčiji, kjer so začeli to sedaj povsod razširjeno religijo. V začetku štirinajstega stoletja je bila taka skupina v Nemčiji, ampak baje se je vedla tako nespodobno, da Je kolinski nadškof obsodil pjih petdeset na smrt. Kdina tolažba v vsem tem je, da se mode menjajo. Zakaj?— No, kar zato. Vzroki bo lahko vsakovrstni, Včasih se ljudje naveličajo, Včasih al hoče kakšen fabrikant pomagati pa pride s kakšno novotarijo na trg Kralj Henrik VIII. je imel velike težave s svojimi palci na nguah. Kadar so ga bolečine prijele, si nI znal pomagati drugače, kot da si ie dal rarklatl čevlje nad prsti. Vsi moški na dvoru so začeli nositi zarerane čevlje in zareza se je pokrila z žametom. Taki Čevlji so prišli v splošno modo. Ko je bil Edvard VII. še vel-škl princ, so ga "odlični" moški v Angliji posnemali. Enkrat Je prfšel pozno na neko večerno zabavo s plesom Vsak moški, ki ga Je videl, je za nekaj časa Izginil v stranski sobi Ko so se vračali, je Edvard debelo gledal In na|>osled enega vprašal, zakaj Imajo vsi gospodje nocoj ovratnice po strani. Ta pa je osupnil in v zadregi odgovoril: "Mislili smo, da ste predpisali tako nošo " "Jaz?" se Je princ začudil. "Zakaj ste mislili to?"—"Ker Je vaša kravata po strani."- -Edvard se je glasno nasmejal. "Hitel sem, ker sem bil pozen, pa nisem imel časa, da bi se ogjada-val, preden sem stopil v dvorano." In popravil si Je ovratnico kar tam Kako nastajajo mode? Koliko se porabi kosmetičnih sr«*dsUv v Ameriki? Le za blizu dve milijardi dolarjev na leto, To Je šr skromno v prime-rt s potiebami Napoleonove soproge Joeefine. Ona Je potrebovala za to 200,000 dolarjev na leto, To bi bil btznis, če bi mogla vsaka Američanka Izdati tolik» /a svojo lepot I jo' Ampak v spluš-nrm se fabrikant! ne morejo pritoževati Kupčija s temi rečmi je naj man je tridesetkrat boljše kot je btla pred petdesetimi leti in dobiček ni slab, če pomialtmo, da je v marsikateri Škatljici, za kater» plačate dolar, za pet do šest centov vredi»ostl.—C, Q. IZZA KONGRESA Zgodovinski roman Spisal dr. Iras Tavèar wwmmmMmmmmmmM (Nadaljevanje) Prihajali so gostje, tako da je imel obedni-¿•ar na vse pretege opraviti. Ko je zapustil Smoleta, je Ceiko takoj vprašal Smoleta: "Kaj imata s tem ruskim knezom?" "Ko bi le sam vedel!" "Hvala Bogu," je dostavil stari zadovoljno, "da govoril francosko, drugače bi s tem Rusom niti občevati ne mogel!" Povabljenci so dohajali v tolpah. Prišel je deželni glavar, prišli so zastopniki plemstva, uradništva, učiteljstv* in trgovstva. Ti zadnji so se združili v kotu ter imeli svoje razgovore. Pridružila sta se jim tudi Češko in Smole. Vse je trla skrb, ker so se brez izjeme nahajali v situaciji, ki je bila vsakemu povsem nova. Z eno besedo, možje niso vedeli, kako se jim je vesti pri cesarskem obedu, delali pa so se vsi tako, kakor bi vse vedeli, kakor ¿a so že stokrat kosili pri cesarju! "Cujem," je izpregovoril kupec Bernbacher, "da se bo serviralo na srebru!" Takoj je bil pri roki gospod Gale: "Na srebru, to je gotovo! Zlata namizna oprava se rabi le pri najredkejših prilikah." "Tako je!" je pritrdil Bernbacher. "Sicer pa nikar ne mislite, da je vse iz srebra ali zlata, kadar veličanstvo obeduje na srebru ali zlatu! Krožniki za juho so vsekdar porcelanasti!" "Čudno, čudno!" se je vteknil Češko vmes. "Jezus in Marija, če b< človeku tak krožnik z mize padel!" "Bilo bi grozno,"—in gospodu Ga letu se je kar videlo, da ga je mraz pretresel—"bilo bi grozno! Pač res, napiti se ne smemo, kakor se včasih napijemo pri Detelji ali pri Židanu." "To bi bila govorica!" je zastokal Češko. "Lav-rin in Gogala bi od veselja kar poskakovala, da se meni ali tebi zdrobi krožnik pri cesarski mizi!" "Oba sta upala," je izpregovoril Gale z zadovoljstvom, "da bosta povabljena. A sedaj sta morala oba doma ostati. In da govorim odkritosrčno, jaz obema privoščim." "Jaz tudi, jaz tudi!" so potrjevali vsi po vrsti. Prijateljstvo v Ljubljani je bilo tiste dni ravno tako, kakor je še dandanes; prijatelj je prijatelju privoščil—najhujše! Tedaj je Bernbacher Škodoželjno Izpregovoril: "Pa vendar postaneta oba deležna, če že ne cesarskega obeda, pa vsaj cesarskih jedili" "Kako to? Kako to?" se je čudilo vse. "Komaj verjetno, a vendar je gola*resnica. Lavrin, stari lisjak, Jo je izvohali In danes ob osmih bo zbral okrog sebe enajst nepovabljenih glav—v zadnji izblcl pri Detelji za frančiškansko cerkvijo. In na mizo se jim bo prinašalo vse tisto, kar se bo nam dajalo tu pri cesarski mizi. In gostili se bodo in bolj bodo židene volje, nego smo mi! In niti na krožnike jim ne bo treba paziti, da se jim kateri ne ubije. A do kosti bodo obirali nas, ki smo povabljeni!" "To ni mogoče!" Je vzdihnil Češko. "Na svetu je vse mogoče!" je odgovoril Bernbacher hladnokrvno. "Povej vendar, kako je mogoče?" je silil Češko "Lavrin si je vedel—ne vem na kak način— pridobiti zvezo z dvomim kuharjem. Pogodila sta se, da se bo dobavil obed za dvanajst oseb iz cesarske kuhinje, in sicer takoj, ko se konča pojedina v deželnem dvorcu." "Pojedli bodo torej naše ostanke!" se je oglasil Gale strupeno. "Ne verujem!" je odgovoril Bernbacher. "Mislim, da bodo ravno tako dobro jedli kakor mi tukaj." Češko vpraša radovedno: "In koliko plačajo najvišjemu kuharju?" "Cul sem, da pet goldinarjev za vsako glavo." "Grozno, grozno!" je hitel%steklar. "Da cesar kaj takega ne prepove!" , "E kaj boš!" ga zavrne Gale. "Cesarja povsod goljufajo, ne samo v kuhinji." Le neradi so se pomirili možaki, ker jim ni hotelo v glavo, da bodo ta večer drugi jedli ravno isto kakor oni—na cesarski dvor povabljeni prvaki. Najbolj jih je peklo, da sta se ravno Lavrin in Gogala, ki sta bila prezrta in katerima so to tako gorko privoščili, po ovinkih1 priklatila do dvornih skled ter se brez sitnosti, brez skrbi udeležila darov bogate mize, radi katerih so se morali oni praznično obleči, se priklanjati, paziti» na vsak korak ter paziti predvsem, da jim pri obedu ne zdrkne žlica iz rok ali pa krožnik z mize! Nič jim ni pomagal? jeza! Pri Detelji za frančiškansko cerkvijo se je ob osmih v resnici pričel postranski pbed. In servirala so se vsa tista jedila kakor prej v deželnem dvorcu. In dvanajst filistrov se je gostilo, a svojo gostijo so si s tem sladili, da so prav na široko zabavljali onim, ki so bili povabljeni in ki so dosti manj prida od njih! Pa veselje se je pri koncu tudi skalilo. Vsak izmed dvanajsterih je imel doma ženico in otročiče in vsakemu so otročiči in ženica na srce polagali, da naj prinese od Detelje kaj domov, da pokusijo tudi žena in otročiči, kaj in kako se je pri avstrijskem cesarju. Vlačili so iz žepov papir ter izkušali kolikor največ mogoče zaviti vanj. Razvila se je konkurenca in iz nje srdit prepir. Razšli so se v jezi in srdu. Človeštvo je vedno eno in isto! Ko je cesar Franc Jožef leta 1883 obiskal Ljubljano, so "od-klonjenci" istotako živeli od odpadkov cesarske kuhinje. Dotični dvorni podobedniki so imeli svojo gostijo v zadnji sobici pri "Roži", pristojbina, katero je vsak udeleženec plačal cesarskemu kuharju, pa je znašala pet goldinarjev. Vse to je bil uredil pokojni Zmagoslav Smole, tako da je tudi ta poznejša epizoda v neki do* tiki z našo pripovestjo. Ako povemo golo resnico, da so se obedniki pri "Roži" tu šli skozi vrata, so hodili a mirno in tiho. Le od cvetne 11®**» vehke ostroge so grede se je slišalo rahlo škrta-' zvenčale, dolgi meči, skrhani ob nje vrtnarjeve lopate. Nad mano je dehtela lipa in v njenih vrhovih je šumelo. Vse živo je bilo čebel na lipovem cvetju. Naslonil sem se na ograjo in gledal v mogočna dva stolpa na vogalih gradu. Visoko i/pod strehe /cvajo slepa okna, mrtve nekdanje strelnlce, skozi katere so gledala nekoč žrela topov. Zdela sta se mi stolpa kakor dva oslepela vojskovodja. Spomnil sem se Helizarja Častivredna, junaška, viteška sta bila pred stoletji, danes sta starca. ki ju novi tod le še trpi. Tako i/ radovednosti ju ie kdo |M>gleda, kak<»r po«ledamo v muzeju viteški, jekleni oklep ln čelado t velikimi zevajočimi očmi. v kaUilh sije tema. Zamislil *čm m* v ta dva stolpa, m lipa nad mano je šumela zgodbe davnih dni . . . Zapeke-tala so kopita. Konji, vsi penasti in tnojni, mi s trudnimi, ponosnimi koraki stopali pred grad. Kladivo je udarilo na žc- rajska gospa, za njo plemeni-tašinje in gospodične so jim hitele nig)roti. Dolga krila so šumela čez dvorišče . . . In prišla je gospa k prvemu junaku in se je oklenila njegovega oklepa. Temne lise so bile na njem—kri se je prisušila na Jeklo. Pa ni vztrepetala. Njene mehke roke so se o vi le jekla in od radosti trepetajoče ustnice so poljubile to mrzlo, krvavo železo . . . Pohitel sem po napetem strmcu. Na cesti sem zajezdil svojo kobilico. Ob levi šumeči potok, na obeh straneh gozdi. Mračne sence so bežale po cesti Solnee se Je skrilo za goro. Le na vrhu gore se je rumenilo bukovo listje v večernih žarkih Samota. Nobenega voza. nobenega človeka. Glas podkev »e je dalei razlegal Meni se je rdelo, da nad mano lipo še vedno šumi i mantiene j nc zgodbe, pozabil sem sedanjost čudno navdušenje je preplulo moje srce, napel sem povodce strastno stisnil konjiča, da je nejevoljen zahrkal in stresel z gri vo pa se spustil v dir. Plava sem čez sence, drevesa so bežala mimo mene. Povodce sem stiskal in živel nekje daleč daleč v dobi velikih dejanj . . . Danes sem truden. Davno že n|fcm bil na sedlu. Kadar hodim, se nerodno gugljem. Med svojimi nageljni — to cvetje imam najrajši — sem se hote sprehoditi. Ni bilo mogoče, ta ko so me bolele mišice. Skri •sem se v ulnjak, sedel k mizici in mislil, kaj bi započel. Vonj medu se je točil po rev ni kolibi, v panjih je šumelo in bučalo, iz žrel so najprldnejše delavke že krepko letele na pa šo. Skozi lino sem videl vejo jablane, na kateri se je skrivalo za listjem nekaj drobnih jabolk Na licih so imela jabolčka rdeče lise, Skozi veje jablane se videlo drugo drevje, ki Je v mir nem kopmenju použivalo rosne kristale. Ta okolica, mir, šume nje čebel in balzamičnl vonj vse to stori, da ne vidiš v kolibi črvivih desk, da se ne zmeniš za pajčevino nad glavo v kotu pod stropom. Tu je zame kotiček, k ni na prodaj nikomur. Le pridi te v moj tihi tuskulum, vse vam odstopim, čisto vse: otomane, da zadremljete po kosilu, težko hra stovo mizo v zasenčeni sobi, da se nakvartate ob njej, vrt in senčnico, ulico na hribcu. bele stezice v gostih sencah — vse vam prepustim — samo ulnjaka Tako tesen je, nekoliko ic Razni mali oglasi White radio. No PINSACOLA Razni mali ogltii_< WOMEN tor general housework. Plain cooking. 2 adults. Slay. Own room and bath. Pleasant working conditions and good home. Call KENWOOD 1077 FREIGHT HANDLERS and CHECKERS Union wages; good working conditions; postwar work; 'steady. DOYLE FREIGHT LINE * 2601 Eleanor. Cal. 6440. WOMEN tor general housework and plain cooking. No laundry. Private room and both. Good lasary. Small family. Fine home, North-West side. Fefer-ences. NEWCASTLE 0252 Razni mali oglasi YOUNG LADY General housework • White • Stay or go • Own room - Pleasant working conditions, and good home. References WELLINGTON »634 WANTED—WHITE WOMAN tor general housework. Sundays off Own room, bath and radio BEVERLY 8468 POMAGA HITRO HRBT0B0LU Tukaj Je čisti, moderni način olajtati navaden hrbto-bol Johnson*'« Back Plastert Olajia bolečine, otrple, na-tegnjenoet. VpUre prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte John»on * Johnaon kakovost. Straw Operators IZKUŠENE NA "SATURN" KITAH Dobre delavne okoliščine * Najboljše cene STALNO DOLGA SEZONA "Daylight workroom" Oglasite se, pripravljeni za delo pri DEL-RUTH HAT CO. 153 No. Wabash Ave. DEARBORN 2886 ALI SE VAM HOČE BRISAČ? Hranite rabljeno maščobo l Potrebuj« se sa Isdelavo brisač, nylons, "girdles" in mnogo drugih stvari, ki jih hočete ... . in tudi sa milo. ZAMENJAJTE RABLJENO MASTI , WOMAN tor light housework. No laundry, no windows. Assist with children. Small modern apartment. Top salary. Lakeview 8000 after 7 PM Ravens wood 4036. COOK WANTED AT ONCE Meals and uniforms. Good working conditions. Top salary - Steady work SKOKIE 2460 mali WATCHMAN & Experienced on low ing plant. 8 hours, ? 2? be responsilji, p< on for right man. U(J>' NIELSON BROS. MFC ^ MACH iUTstJ' To Repair woodworking machines _Call-Berkshire 5908 WOMAN tor general housework. Plain cooking. Own room. No laundry. No windows. Pleasant home. References} Top salary. GRACELAND 5620 GENERAL HOUSEWORK AND COOKING 3 adults. Own room, bath and radio. White; experienced. References PLAZA 7730 « Elevator Operators File Clerks Mail Clerks Telephone Operators Excellent working conditions STEADY EMPLOYMENT Apply Room 241—Personnel Office HOTEL SHERMAN GIRLS Beginners STENOGRAPHERS COMPTOMETER OPERATORS Salary and Bonus ; Excellent-Post-War Opportunities Hibbard-Spencer-Bartlett Co. 18 So. Michigan Avenue Mrs. Freebury—Fifth Floor COOK Stay. Own room and bath. References - Assist with 2 girls Permanent position Highest wages Plaza 87ii WHITE woman" for general housework Expert shirt ironer 5 half days £all PROSPECT 8555 SHOP FOREMAi Coat and pants, for large taik to measure clothing hoi Excellent opportunity for right man See Mr. Falone J. B. SIMPSON, « 831 W. Adam. Monroe 7120 us Wanted Salesmen in every community to sell a NEW CHECKER GAME for young and old, also sells tor $1.98 individual. Order from: FRANK ERZN02NIK 76 So. Midland Drive -Pontiac 17, Michigan MOSKI—CISTILCI DOBRO NOČNO STALNO DELO . DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite še danes! Oglasite se Edgewater Beach Hotel Employment Office 5357 Sheridan Road BOYS 16 to 25 Ysars Old STOCK COUNT/! R S To Work in Warehouse SALARY and BONUS Excellent Post-War Opportunities Hibbard-Spencer-Bartlett Co. 18 So. Michigan Avenue Mrs. Freebury—Fifth Floor Hotelske služkin je in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINE "Full" ali "part time," kakor želite. $92.00 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu, 5357 Sheridan Road All sto naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj lisi I VRHNJA PLAST TRAINEE Machine operators and hand sewers in modern men's and ladies' tailored clothing house; good starting pay with excellent post-war opportunities. See Mr. Falone J. B. SIMPSON, INC. 631 W. Adam* OPERATOR SINGLE NEEDLE seaming and hemming curl * STEADY WORK Satisfactory wages by the Fabricated , 345 W. Hubbard^ "WE NEED at~0n<| M-A-I-DS and Laundry H-E-L-P * Apply Room 241—Personnel Of HOTEL SHERMHK MEN-BOYS Get a permanent job in a growing business. No experience necessary. See Mr. Gcrvasc JOHN F. CUNE0 465 W. CERMAK ŽENSKE Id ste bilo uposlsat v « industriji Ali glodalo ss delo? TELEFON KOMPAN1JI RABI HIŠNICI (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v « delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure p« Rabimo tudi POMAGALKE V JEDIL« Oglasite se v uposlovalnem uradu za ženske ILLINOIS BELI TELEPHONl COMPANV f prilivu 309 W. Washlnflton St. CHICAGO PIPE LINE COR No moti ça. Revei oe )e vos d»n potil pri loblranju proti sako-nu sa polno uposlenost. SERVICE Needs at once 20 HUSKY MEN For Factory Work STEADY WORK - GOOD PAY - GOOD OPPORTUNITY FOR STEADY RELIADI^ » Apply EMPLOYMENT OFFICE Bonsonvlllo Road, Near Mannheim Road - Franklin P" b u r lIn g t on R AILROi Needs SWITCHMEN FIREMAN - BRAKEMAN See M. Cooley burlington freight hoik 433 W. HARRISON