Poštnina plačana v gotovini. DRŽAVNO TOŽILSTVU v uuuuahi (j, Ootie 26. VI. 1931 -h-*-/ .kmt, —prtias. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 42"—, mesečno Din 7'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto III. Ljubljana, 27. junija 1931. štev. 26. Vprašanje cen v nadrobni trgovini. Določanje prodajnih cen v nadrobni trgovini ni tako enostavno, da bi za-hiogel trgovec vedno in v vseh slučajih uporabljati teoretično formulo: L nakupna cena + 2. voznina + 3. režijski odstotek + 4. odstotek za kosmati dobiček prodajna cena. Ta običajna kalkulacija sicer drži v večini slučajev. Posebno pozornost mora seveda posvetiti trgovec izračuna-hju režijskega odstotka, v katerem haj ne bodo zapopadeni samo faktično izdani stroški za račun režije v enem letu ter režijski odstotek izračunan v razmerju nasproti celoletni prodaji, marveč naj ta režijski odstotek vsebuje tudi vse bilančne amortizacijske odpise. — Navodilo za kalkulacijo smo podali v 7. in 8. številki prvega letnika. Trgovec se mora pri določanju prodajnih cen — upoštevajoč navodilo za trgovsko kalkulacijo — ozirati na Vzporedne činitelje, ki jih sicer suhoparna računska kalkulacija ne upošteva, vendar pa so važen faktor za dosego uspeha. Prodajna cena se mora prilagoditi: 1- trgovčevem okolišu in 2. posebno-sti posameznih blagovnih vrst. Prodajni okoliš nudi trgovcu neizčrpno gradivo za študij prodajnih razmer in kupne moči prebivalstva, upoštevati mora konkurenco in po-*eg tega računati z večjo ali manjšo kupno močjo v poštev prihajajočih °djemalcev. že naročilo samo se mo- ra ravnati po posebnosti krajevnih razmer in kupne moči konsumentov. Glede konkurence mora biti trgovec točno poučen o njenih prodajnih cenah in seveda tudi o kvaliteti njenega blaga. Njegove cene nikakor ne smejo biti višje od konkurenčnih, da-siravno se mora pri tem mnogokrat omejiti pri zaslužku. Nižje cene pa mnogokrat izzovejo ostrejšo konkurenco, in je vprašanje, kdo ima od tega dobiček, zelo problematično. V mnogih slučajih se sicer da doseči v tem oziru kompromis med konkurenti. še večkrat pa so lokalne razmere take, da je medsebojna konkurenca že vnaprej onemogočila kompromisne dogovore, vsled česar je trgovec prisiljen ubrati lastno pot. Lastno pot trgovcu odsvetujemo in naj se ji izogne kjerkoli je to mogoče: Ne delaj drugemu tega, česar ne želiš, da bi se tebi storilo! Konkurenca, ki obstoji samo v nižjih cenah, mnogokrat celo v takih, da izključujejo vsak zaslužek, se mora prej ali slej izčrpati. Dasiravno se je morda v tem slučaju posrečilo trgovcu uničiti konkurenco, je ob kasneje zvišanih cenah ustvaril neugodno razpoloženje med odjemalci, ki so spričo zvišanih cen razočarani, obenem pa pripravil ugoden teren — novemu konkurentu ... Praksa uči, da se tudi ob ponovno razviti konkurenci in ob morebiti ponovno sledeči zmagi ta proces ponav- lja, zlasti v današnji dobi prenatrpanosti v vseh pridobitnih krogih, tako dolgo, da končno obnemore tudi naj-jačji, ker se je po tolikih »zmagah« vendarle izčrpal. Prava in zdrava konkurenca ne išče uspeha samo v ubijanju druge trgovine, marveč mora ustvarjati v svojem okolišu dobro mnenje med odjemalci s tem, da v času obstoja konkurence dvigne število svojih odjemalcev z drugimi sredstvi, ne da bi ji bilo kdaj kasneje ob navidezno ugodni priliki cene zvišati. Glavno orožje za drugo trajnega uspeha tiči orožje za dosego trajnega uspeha tiči razvijanju smotrne reklame. Z ozirom na značaj svojih odjemalcev in njih kupne moči, kakor tudi z ozirom na posebnosti prodajnega blaga in vladajočih krajevnih običajev se bo trgovec moral tudi odločiti, ali naj določi gotovim vrstam blaga stalne cene, ali naj uporablja pri tem sistem numeracije ter računa s posameznimi kupci tako, da jim napove višjo ceno in napravi po pogajanju popust. Zlasti z ozirom na vrsto blaga je priporočljiva praksa, da se trgovec pri standardnih predmetih vsakdanje in vsesplošne porabe omeji na kolikor mogoče majhen zaslužek, dočim Za nove smernice naše Izpolnjujoč obljubo o podrobnejšem poročilu zadnje konference naših gospodarskih zbornic v Velikem Bečke-reku objavljamo v nastopnem izvleček iz referata generalnega tajnika naše Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča, ki je ob splošnem odobravanju pokazal na kopico povzročiteljev današnje krize in zahteval v imenu naših gospodarskih krogov temeljito preori-jentacijo v naši trgovinski politiki, ki naj bi predvsem stremela za tem, da se ojača naše notranje tržišče, tako da bo vzporedno mogoč tudi neoviran napredek produkcije povsod, kjer so za to dani pogoji. Naša Zbornica se ne strinja s tem, da se vedno in povsod povdarja kot sme pri lukrativnem blagu, ki ni predmet vsakdanje potrošnje računati z večjim dobičkom. Stalne cene, kakor so teoretično najbolj priporočljive, se v praksi ponekod, zlasti tam, kjer gre za odjemalce z manjšo kupno močjo, niso obnesle, vsled česar je pri predmetih, s katerimi se ne trguje vsak dan, umestno višje numeriranje, ki dopušča možnost pogajanja in popusta. Označba cene pa naj se ne ravna samo po tem pravilu, marveč naj presodi trgovec kupca že pred napovedjo cene in naj višjo ceno pove le takemu kupcu, o katerem je prepričan, da bo sklenil kupčijo šele po pogajanju, potem ko bo dosegel popust. Je pač to bolezen nekaterih in se temu ne morejo odpovedati. Kupec pa, ki se glede cene ne pogaja, naj izve takoj pravo, nižjo kupnino, da ne bo kasneje prišel potom informacij do spoznanja, da je blago plačal predrago, če ste se v svoji sodbi glede kupca motili in že sklenili kupčijo po višje napovedani ceni, je za vas vedno koristnejše, da iz lastne volje popustite od kupnine, ker prihranite kupcu na ta način kasnejše neprijetno razočaranje, sebi pa največkrat s tem pridobite enega stalnega odjemalca. trgovinske politike. glavna potreba naše zunanje trgovine samo izvoz pšenice, katere izvažamo komaj deset odstotkov celokupnega pridelka; medtem pa se zanemarja vprašanje izvoza drugih naših produktov. Ravno pretirana favorizacija žitnega izvoza je kriva, da moramo mnogo popustiti pri uvozu raznih industrijskih izdelkov, kar slabi našo industrijo in povzroča porast brezposelnosti, dasiravno so uprav Jugoslaviji dane vse možnosti, da se vsled svojega naravnega bogastva povzpne gospodarsko na prvo mesto v Evropi. Med drugim se vprašuje poročevalec, če je potrebno, da smo uvozili lani za 26-8 milijona Din modre galice, ko imamo zadostne instalacije za njeno izdelavo v državi; da uvažamo za 23 milijonov dinarjev strojilnih ekstraktov, ko spadamo med najmočnejše eksporterje strojnih izvlečkov; za 20 milijonov dinarjev soli, namesto da bi povečali domače saline; za 2-7 milijona Din vžigalic v dobi, ko se v prevzeti domači tovarni ustavlja delo; za 15-5 milijona dinarjev podplatov, za katerih izdelavo imamo v Dravski banovini nad 20 tovarniških obratov; za 50 milijonov dinarjev čevljev iz kože in za 24-4 milijona dinarjev svilenih čeveljčkov, v dobi ko se pritožujejo obrtniki in tovarnarji nad skrajno slabo zaposlenostjo; za 34 milijonov mlatilnic, ko bi lahko doma zaposlili več sto delavcev z njihovo izdelavo; za 15 milijonov pohištva, za 23 milijonov dinarjev ovojnega papirja, za 28 milijonov dinarjev papirja za tiskanje in še mnogo drugih postavk iz vsakoletnega uvoza. Vse to bi lahko producirali doma, Pri čemer bi tisoči delavcev našli zaposlitev. Da se razvijemo v močno, gospodarsko neodvisno enoto, je potrfeba, jačati domače tržišče, dvigati kupno hioč naroda in ga navajati k temu, da prvenstveno krije svoje potrebe z domačim blagom. Tuji izdelki naj Pridejo v poštev šele tam, kjer ni do-biačih proizvodov in kjer tudi niso dani pogoji za uspešen razvoj lastne Produkcije. Dodatno k tem izvajanjem, s katerimi so se strinjali tudi ostali predstavniki našega gospodarstva, naj °hienimo, da je sicer prizadevanje za Pospešeni izvoz žita uspelo tako, da danes nimamo več blaga za izvoz. Efekt tega prizadevanja pa se najjasneje kaže v tem, da znaša po vrednosti izvoz lanske pšenice pri vsem tem komaj 6-5% in koruze komaj 3"/u ganskega izvoza. Na drugi strani Pa smo vsled tega v zadnjem času doživeli vsled izpraznjenih žitnic visoko naraščanje cen, ki ni v nika-kem razmerju s svetovnimi cenami in ^ ni pridelovalcem niti v najmanjšo korist, ker so svoj pridelek že davno Prodali po tedanjih nizkih cenah. Ponovno povdarjamo, da je ta politika prinesla korist samo velešpeku-lantom, žitnim veletrgovcem, ki so znali izkoristiti ugodnosti, namenjene pravzaprav masi, katero tvorijo mali ljudje. Danes se proti tem izkoriščevalcem ne upa nastopiti nikdo, dasi-ravno trpi radi desetorice privilegirancev štirinajst milijonov konsu-mentov. Ker je bila vsa pozornost trgovinske politike osredotočena na žitni izvoz, so se nakopičile med drugim milijardne vrednosti v zalogah lesa in so bile vsled manjše pozornosti in naklonjenosti prizadete na eni strani vse druge gospodarske panoge, dasi-ravno znaša njih delež na lanskem izvozu nad 85% vrednosti; na drugi strani pa se je iz istega razloga popustilo pri zaščiti domače produkcije, vsled česar se je povečal uvoz tujih izdelkov in vsled omejitve obratovanja skrčilo število delavcev ter vzporedno padla kupna moč mase. Nove smernice naše trgovinske politike kot najvažnejšega gospodarskega čini tel j a naj bi skrbele za uravno-vešenje cen v državi, za razvoj produkcije in s tem za omejitev nepotrebnega uvoza; paralelno s tem bi se skrčilo število brezposelnih in okrepilo notranje tržišče tako, da bi bila država preustrojena v zares gospodarsko neodvisno enoto. Tej številki smo priložili položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti oni p. n. naročniki, ki naročnine za naprej (in seveda še bolj nazaj!) niso poravnali! Ker so položnice priloženo vsem številkam, so jih dobili tudi tisti p. n. naročniki, ki imajo naročnino že poravnano. Tem se zahvaljujemo, ostale pa nujno prosimo za hitro poravnavo! „IltlBBiA“ F. B- L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta 4 Prodaja na obroke Razlike med borzno notacijo in reelno ceno lesa. Notiranje lesnih cen na borzi ni važno samo za notranjo trgovino, temveč ima velik pomen tudi za inozemstvo, ker se vsak uvoznik iz strokovnega časopisja pouči o tržnih razmerah, zlasti o cenah na posameznih tržiščih, še predno se odloči za osebni obisk prodajalcev, če se mu zdijo borzne notacije v eni državi ali v gotovem okolišu te države previsoke, se po primerjavi z notacijam na drugih borzah odloči za nakup raj še drugod. Posebno velja to pravilo za manjše inozemske uvoznike, ki nimajo stalnih zvez, temveč so bolj navezani na osebne nakupe, ali na nakupe potom poedinih pismenih ofert. Zlasti pri nas so ti manjši uvozniki prav dober odjemalec, od katerega ima korist zlasti manjša in srednja lesna trgovina. Morda zadenemo vsled te izjave na stereotipni ugovor, da so kupčije z manjšimi uvozniki manj sigurne radi plačila. Današnje razmere, zlasti množeči se konkurzi raznih velikih inozemskih uvoznih podjetij pričajo ravno nasprotno. Redkokdaj in v povsem izjemnih slučajih se pripeti, da naš trgovec blago manjšim uvoznikom kreditira ali vsaj ne zavaruje plačilo na popolnoma zanesljiv način. Nasprotno pa uživajo večja podjetja vsled stalnih zvez skoraj vedno mnogo kredita. — Kateri izmed lesnih trgovcev še ni imel prilike beležiti velike izgube prav pri velikih uvoznikih navzlic stalnim zvezam in dobremu renomeju? Mapjši uvozniki so tedaj vsled rezerviranosti in previdnosti naših trgovcev na splošno celo boljši plačniki kot nekatere velike, renomirane uvozne tvrdke. Poleg tega pa manjši uvozniki navadno blago prevzamejo ali vsaj ogledajo na licu mesta pred nakupom, vsled česar so njih protesti glede kvalitete in drugih pogojev redkejši, posebno tam, kjer se je prodajalec za kupnino zadostno zavaroval. Redkejše izjeme (vendar ne tako pogoste kot pri velikih uvoznikih) iz- hajajo iz nepoučenosti in konservativnosti naših lesnih trgovcev, ter so vsled tega sicer draga, a potrebna šola za tiste, ki so mnenja, da jim tuji nasveti in še posebej nasveti strokovnega tiska niso potrebni. Vendar, da preidemo k primerjavi nekaterih borznih in reelnih cen za važnejše vrste našega izvoznega lesa: Trame, merkantilne, monte notira borza 180—200 Din za m3 fko vagon, nakladalna postaja. Reelne cene so faktično nekaj nižje; saj plačujejo izvozniki blago v ljubljanski okolici, kjer je konkurenca precej močna po približno 4 Din kub. čevelj in le v redkejših primerih nekaj malega več, često pa celo manj. V Ljubljani se nudi ižansko blago postavljeno na skladišče z mestno uvoznino vred po 6 in po 5 Din kub. čevelj. Franko vagon, pariteta Rakek pa se z lahkoto po 180 Din m3 dobi celo manj komplicirane dobave po notah. škorete notirajo na borzi franko vagon, nakladalna postaja (konično blago) od 400—460 Din za m3. Pariteta Rakek, vagon pa se nakladajo škorete po 380—420 Din. Colariče se nakladajo po 300—325 Din in celo nižje, dočim se ostalo, zlasti zidarsko in podmerno blago dobi celo od Din 250 naprej. — Gorenjsko mizarsko blago — smreka doseza pri 25 mm ceno 350 Din, dočim se za slabejše in podmerno blago sklepajo kupčije po 270 Din za m3. Morali 70X70 (računano za 68X68) imajo ceno 380 Din, fko vagon za gorenjsko blago. Tudi pri hrastu, kjer so sicer kvalitetne razlike veliko večje in vsled tega tudi točna beležka cen otežkoče-na, ne odgovarjajo cene današnjim tržnim prilikam. Borza notira neob-robljene plohe, merkantilno blago — 800—850 Din, dočim velja v prosti kupčiji povprečna cena za blago, odgovarjajoče tej označbi 600—680 Din za m3. Priznamo, da ima višje notiranje na borzi svoj, pomen, zlasti za gotove tvrdke. Vendar je škoda, ki nastane vsled tega, da se borzne cene ne revidirajo ob vsaki izpremembi, večja — zlasti za večino — kakor korist po-edinih tvrdk; poleg tega pa negib- nost borznih cen povzroči med lesnimi trgovci še danes zmedo, dasiravno se vsled starih izkušenj ne ozirajo več mnogo nanje, kar tudi ni prav! Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) 11. račun investicij, če ga vodimo ločeno za razne naprave, katerih vrednost ni trajna ali pa je podana možnost, a se vlada Poslužuje tudi vseh mogočih drugih propagandnih sredstev za konsum domačih cin. Naš vinski izvoz se pri teh razme-rah tudi oh »najugodnejših« trgovinskih Pogodbah seveda ne bo mogel nikdar razviti. Posiljevanje kotlov za žganjekuho. Finančno ministrstvo je izdalo naredim, s katero se obdavčuje posojevanje kotlov za žganjekuho, če se tako posoje-vanje vrši obrtema. Od obdavčbe so iz-V/-eti slučaji, kadar gre za slučajno (ne obrtno) posojilo kotlov. Večkratno po-8<)jevanje pa, če tudi se ne vrši obrto-*"a, bodo smatrali organi finančne kontrol© za obrtno posojanje. Trgovci in konsumne zadruge. Dne 17. t. m. se je pred sarajevskim okrožnim sodiščem vršila prva razprava glede tožbe sarajevskih trgovcev proti tamošnji Nabavljalni zadrugi državnih uslužbencev, ker se jo dolži, da je prodajala blago tudi nečlanom. Razprava je bila radi zaslišanja novih prič preložena. Znižane tarife za uvoz dalmatinskega cementa v Slovenijo. Naše železniške tarife za prevoz cementa so bile doslej tako visoke, da smo dalmatinski cement dobivali preko Trsta, ker je bil prevoz po italijanskih železnicah do meje Slovenije deležen znatnih olajšav. Novoobjavljena tarifa naših železnic pa je tako znižana, da bo odslej prevoz dalmatinskega cementa preko Sušaka cenejši. Železniška proga Bakar—Bakar luka se svečano otvarja in izroča prometu na Vidov dau. Okusna in zdrava je J*F- KOLINSKA KAVA '•C Izvoz vina preko Maribora. V maju je bilo preko mariborske pregledne postaje izvoženih 1622 hi vina. Večina je šla v Avstrijo, manj v Nemčijo in na Češkoslovaško. Slab položaj velemanufakturistov v Zagrebu. »Jugoslovenski Lloyd do 7%> (na Slovaškem tudi do 8°/o). Razmerje obrestne je tedaj mnogo pravičnejše in res bolj zadružno kot pri nas. Deficit v belgijskem proračunu. Proračun Belgije za leto 1931 izkazuje 1 milijon frankov deficita. PREFERENČNE CARINE ZOPET NA VIDIKU. Že pokopana ideja o stvaritvi carinskega premirja pričenja znova oživljati v formi preferenčnih carin, o katerih smo že mnogo govorili. Te carine naj bi se uveljavljale v mednarodnem trgova-nju med agrarnimi in industrijskimi državami. Prve naj bi dale drugim Ugodnost za uvoz industrijskih izdelkov, industrijske države pa agrarnim za uvoz agrarnih produktov. Tudi načrt splošnega uveljavljanja preferenčnih carin za srednjeevropske države na podlagi nekake kolektivne po godbe je propadel. Pač pa opažamo v v'seh novejših trgovskih pogodbah, ki so doslej slonele na sistemu najvišjih carinskih ugodnosti, sistematično uvajanje Preferenčnih carin — za sedaj še na Prikrit način v obliki premij, ki jih kasneje pogodbene države medsebojno obračunavajo. Dne 25. t. m. pa prične v Ženevi zasedati odbor za evropsko unijo, ki bo ob tej priliki tudi podrobnejše obravnaval vprašanje razmerja med evropskimi agrarnimi in industrijskimi državami. Poučeno rancosko časopisje trdi da bo Francija predlagala uvedbo pre-erenčnih carin med industrijskimi in agrarnimi državami potom poedinih dvostranskih pogodb. Ker se istočasno vrši v Ženevi tudi mednarodna konferenca agrarnih držav, je verjetno, da pride že tedaj do razgovorov in sklepa glede javljenega odkupa našega žita od strani Francije na podlagi uvedbe preferenčnega carinskega sistema, če ne bodeta tudi obe najavljeni konferenci sledili tradiciji dosedanjih in se zopet zaključili — brez uspeha. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. 1 angleški funt 1 aimeniški dolar 1 avstrijski šiling 1 belga 1 bolgarski lev 1 češkoslovaška kri 1 francoski frank 1 italijanska lira 1 grška drahma 1 nemška marka 1 madžarski pengo 1 romunski lej 1 španska ipeseta 1 danska krona 1 švicarski frank 1 hol. goldinar 1 turška lira, papi 1 zlati frank 1 kanadski dolar 1 norveška krona 1 brazilski milreis 1 argentinski pezos 1 švedska krona 1 egiptovski funt 1 albanski frank Razen manjših znatnejših sprememb. Ali ste poravnali naročnino? Borzna poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 276-20 275-25 56-75 56-40 8-— 7-94 790 7-K5 -•41 -•41 ona 1-682 1-67 2-22 2-21 2-97 2-95 —•736 -■73 13-50 13-44 9-90 9-82 -■338 -•33 5-58 5-58 1520 15-12 1095 10-96 22-80 22-75 r 26-75 26-90 10959 10-96 56-45 56-42 15-21 15-23 5-20 5-20 5 17-30 17-25 15-22 15-20 283-30 283-30 10-85 10-80 korektur ni nobenih Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 404—404-50, 7°/o Blairovo posojilo 80-50 do 81, 8°/o Blairovo posojilo 00-50 —00-85, 7% investijcijsko posojilo 86— 87, tobačne srečke 36—42, 4% agrarne obveznice 40—51, begluške obveznice 63—65, Rdeči križ 25 ponudba, posojilo državne hipotekarne banke 80-80—81-25 Seligmanovo posojilo 82—83. Stanje državnih papirjev je ob slabej-ši tendeci skoraj neizpremenjeno. Močno so porastle tobačne srečke, ki so tekom tedna poskočile za 11 do 17 točk. Rdeči križ/ pa, ki je edino predmet ponudbe, beleži nazadovanje za 19 točk. . Privatni efekti: Ljubljanska kreditna banka 120— povpraševanje, Prva hr-vatska štedionica 950—960, Strojne to-vpvne 80, Trboveljska premogokopna 258—260 Kranjska industrijska družba 312, Združene papirnice vevče 120— povpraševanje. Narodna banka 6500 povpraševanje, Kreditni zavod 160—170, Obrtna banka 36—37. Trboveljska? je bila predmet živahnih kupčij ter se je tekom tedna dvignila za 28 točk tedaj za 8 točk višje kot je znašal padec pretečeni teden. Tržna poročila. Kovinsko tržišče. Londonska kovinska borza notira sledeče cene v funtih za tono: Baker je šel tekom meseca navzdol (od 35'75) na 33‘50. Oin notira 105'25, dočim je začetkom meseca noti ral 103'05. Cink, ki je pred tremi tedni zdrknil navzdol (na 9-94), se je zopet popravil in beleži ceno 10‘30 za promptno dobavo. Aluminij ima stalno ceno 85. Svinec je tekom meseca šel sicer nekoliko navzdol, a se je zopet ustalil na stari ceni 10-30. Kositer je kazal nagibanje navzgor, a je koncem meseca na stari ceni 104'50. Antimon notira ob mirnem tržišču 42-50 za angleško ter 19-25 za kitajsko blago. Ruski bombaž v Evropi. Na Dunaju se mudi sovjetska trgovinska komisija, ki proučuje možnosti plasiranja bombaža v srednjeevropskih državah. Ruski bombaž je za 5% cenejši kot ameriški in je prodrl že v Italijo ter Anglijo, na trgu v Bremenu pa je docela iztisnil ameriško blago. Sirove kože. Naše tržišče sirovih kož,stoji pred polomom, kar je posledica trmoglavosti zlasti zagrebškega in šabačkega mesarskega udruženja, ki navzlic brezuspešnim aukcijam in vedno bolj napolnjenim zalogam še vedno vztrajajo na ceni, katera je za polnih 50 procentov nad svetovno pariteto. Dasiravno so cene tekom zadnjih dveh mesecev padle za 40 odstotkov, ni kupcev, ker so si domači usnjarji zaloge napolnili s cenejšim prekomorskim blagom, tako da danes nimajo več potrebe po domačem blagu. Danes se gibajo cene govejih kož za 1 kg v višini 7—8 Din, soljenih 8—9 Din; srbske in bosanske so za 8—10% cenejše; telečje kože noti rajo 12—13 dinarjev, soljene 14—15 Din, brez glave 14—15, soljene brez glave 1(5—17 Din. Jajca. V inozemstvu se spričo naraščanja cen opaža (zlasti v Nemčiji) slabejša tendenca ter gre naše blago sedaj večinoma le v Švico in Italijo. Za Italijo se za štajersko blago doseza cena 360 do 365 lir, za ostalo jugoslovansko blago pa 320 do 325 lir — pariteta 'Postojna. Pri nas so šla jajca nekoliko navzgor, ker je med nakupovalci precej konkurence, ter se plačujejo povprečno po 65 par komad. Usnje. Na tržišču usnja se še ne pozna padanje cen tako občutno kot pri sirovih kožah. Vendar naravnost katastrofalno nazaduje konsum, kar zadaja trgovcem resne skrbi. Ena večjih zagrebških usnjarskih tvrdk je vslea tega doživela polom. Tudi naše večje tvornice so pričele z velikimi omejitvami in redukcijami. V veletrgovini še giba cena kravjih kruponov v višini 45—50 dinarjev, prekomorskih pa 35—40 dinarjev. Žito. Na ljubljanski borzi, pa tudi na ostalih borzah v državi se pri žitu tekom tedna ni nič izpremenilo, kar je v močnem nasprotju z dejstvom, da se je na zadnjem sejmu v Mitroviči prodajala pšenica iz prve roke po 150 do 165 Din, dočim se je tam še pred tednom dosegla cena 180 do 200 Din za 100 kg. Padec znaša tedaj 30 do 35 Din! — Če primerjamo te cene z notacijo na borzi, je razlika neumevno visoka. Krasne vežice za birmo kakor tudi šopke, vence za neveste, ročne šopke, razno cvetlično listje, nagrobne vence izdeluje in nudi po najnižji konkurenčni ceni fiado Pregrad industrija umetnih cvetiic Podčetrtek Dravska banovi, a Edino domače večje slovensko podjetje te vrste. živina. Na naših domačih trgih ni tekom tedna znatnih sprememb, ki bi pojenjale trajno zvišanje ali znižanje °en. Kupčija je vsled vročine bolj jrtva in sejmi slabo obsikani. Pač pa se je pretečeni teden prodalo okoli 200 glav montafonske plemenske živine za južne kraje naše države, ki se je plačevala povprečno po 13 do 15 Din za kg žive teže. Na zagrebškem trgu so cene ob nestalni tendenci neizpremenjene razen Pri teletih, ki so občutno padla ter so se plačevala živa po 6—7 Din, zaklana pa po 7—8 Din za kg. Perutnina. V Osjeku so na zadnjem trgu veljale za perutnino sledeče cene, katerim v primerjavo dodajamo v oklepaju cene na sarajevskem trgu. Za par se je plačevalo: piščancev malih 15 do 20 Din (Sarajevo 20—50), večjih 25—35; par kokoši majhnih 38—40, večjih 40—45 (Sarajevo 40—60); par rac 35—40 (30—70). Osješke cene so tedaj mnogo nižje od sarajevskih, da-siravno velja Bosna za eno najboljših tržišč za perutnino. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! PAPIR. Na tržišču papirja se opaža občutno nazadovanje potrošnje. Nekateri so mnenja, da je poraba papirja padla za približno 80°/o. Navzlic temu pa so šle cene Sele sedaj nekoliko navzdol, kjer se sele sedaj nekoliko navzdol, in sicer Posebno pri ovojnem papirju, kjer se zmanjšanje porabe najmanj občuti. Cena le šla tu navzdol za 8—100/«. Razmere Pa kažejo, da je pričakovati v najkrajšem času tudi znižanje cen pri vseh o-stalih vrstah papirja. Naš en gros« trg beleži za dobave do 500 kg sledeče cene za 1 kg: kon-Cel>t prepognjen 9 Din, odprt 8.60 Din; navadni tiskovni papir polklejen 7.60, klejen, nesatiran 7-20; plakaterski (afi- AMI5R1ŠKO Ameriške blagovne borze beležijo sledeče cene (v oklepajih dodajamo cene Preg tednom): Žito je na čikaški borzi tekom tedna Pri vseh vrstah navzlic dobro stoječi in deloma pričeti žetvi znatno porastlo v Ce«i tor notira v centimih: pšenica za bušel (27-21 kg) 59-37 (pred tednom ^7-75). Ostala žita za bušel (25-40 kg) •'otirajo; koruza je poskočila (od 57) n.t °9i2; rž beleži porast (od 86) na 38-75; Judi oves se je dvignil (od 25-62) na 27-25 centima za bušel. šili) papir, barvan 11; Kulurpapir 11-50; karton za dopisnice v barvah 11; Super-iorpapir 6-50—8-50; sivi ovojni papir (šrenc) 6’50; Bankpostpapir, liniran 16; dokumentni brez les. primesi 11-90; najfinejši beli kanclijski papir (patent) 5-75; Havana« 11; najfinejši beli za knjige 13-50; risalni 14-50; beli Pellnre 14-50; Bankpost prepognjen 15-25. Pri nabavah nad 500 kg 3—6% popusta. Inozemska zastopstva beležijo sledeče cene: Najfinejši Bristol karton v barvah 16—17 Din; beli 15—16 Din; najfinejši knjižni iz cunj 16—17; najfinejši Pel-lurec beli 15—16; barvani 16—17; fini beli Bankost 13-50—15; najfinejši Bristol Bankpost 15-50—16-50 Din kg. TRŽIŠČE. Bombaž beleži tudi znaten porast na nevvjorški borzi ter notira 9-75 (pred tednom 8-65) centima za libro (0-45 kg). Kava pa, ki je pretečen teden pora-stla, je tekom tedna zopet padla pod ceno, ki jo je notirala pred 14 dnevi. Ne\v York notira za vrečo: Rio« No.7 6-12 dolarja (pred tednom 7 dol.) Santos je padla (od 10-10) na 9-08 dolarja za vrečo. Nazadovanje znaša približno 10 odstotkov. Lesno Izsekava po lubadarju napadenih gozdov. Banska uprava v ©Tinski banovini je naložila občutne kazni onim podjetjem, ki niso striktno izvršila odredbe o iz-sekavi po lubadarju napadenih stebel. Podjetja so se zagovarjala, da je to nemogoče, ker samo po lubadarju napadeni les presega celokupno letno kapaciteto njihovih žag in bi naredbe tudi pri velikih stroških in škodi ne mogli izvršiti. Ministrski sv 4 je kazni navzlic temu potrdil. Ni izključeno, da si oškodovana podjetja ne poiščejo sodno zaščito. Naš izvoz lesa preko Soluna. Preko naše svobodne cone v Solunu smo lansko leto izvozili 5.684 ton drv, 4.109 ton gradbenega lesa in 134 ton oglja. Izvoz lesa preko Soluna je razmeroma majhen, ker konvenira ta pot samo za majhen del naših najjužnejših krajev. Dobave. 880 kub. metrov jamskega lesa nabavi do 9. julija Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju. 730 kub. metrov mehkega gradbenega lesa nabavi do 18. julija Direkcija drž. železnic v Zagrebu. 50.000 tekočih metrov jamskih krajnikov nabavi do 2. julija Direkcija drž. rudnika •Vrdnik. Podrobnejši pogoji pri Zbornici TOI. LJUBLJANSKA Tendenca na lesni borzi se ob nei z-pr e men jenih cenah označa še vedno za slabo. Sklepov ni, pa pa več eksekutivnih prodaj. Išče se sledeče blago: 'Bukovi testom, 20 mm debeline, “/a širokih, Vs oziikh; cena lob Sušak. 2000 m’ jamskega lesa, od 2 do 6 m dolžine, od 12 do 16 cm debeline, smreka, jelka in inecesem, po možnosti suho blago. iCena Iranko vagon nakladalna postaja z navedbo tržišče. Dražba hrastovine. Na zadnji dražbi hrasta na panju pri Direkciji šum v Beogradu se je dosegla cena 110 Din za prost, meter tehničnega lesa ter 12 Din za prost, meter nesorti-ranega lesa za kurjavo. Mednarodna konferenca lesnih izvoznikov. Te dni zaseda v Varšavi prva konferenca lesnih izvoznikov severoevropskih držav, pri kateri sodeluje poleg Poljske, Finske, Švedske in Norveške tudi Sovjetska Rusija. Novi minister za šume in nule. Pri preosnovi vlade je bil dosedanji minister za šume in rude g. Dušan Ser-nec imenovan za gradbenega ministra ter na njegovo mesto postavljen doktor Stanko Šibenik. Poljska oddaja svoj lesni izvoz v zakup. Poljski strokovni listi prinašajo vest, da se vlada pogaja z inozemskimi skupinami, katerim namerava oddati v eksploatacijo celokupni izvoz lesnih proizvodov iz državnih gozdov. Evidentno gre za kredite v obliki nekakega mo-nopolakega posojila. Za znižanje sezonskih tarif za drva. Na skupščini Saveza lesnih industrij-cev in trgovcev v Zagrebu dne 22. t. m. je bila med drugim sprejeta tudi resolucija, s katero se naproša vlada, naj zniža 'železniške tarife za drva v sezonski dobi. l LESNA B0HZA. iste in z oznaSbo teže m3. Cena naj se glasi za 10 kg in za 1 m3. 150 an3 desk, smreka, jetika, paralelnih, ostrorobih, ofeljenih, 12 nun debeline, od 70 oni naprej in sicer; 0'70, 1-40, 2'10, 2-80, 3-50 in 4-20 m, širine od 8 om najprej, vendar Sim manj 8 im 9 cm Janine. Dobava do 20. julija t. 1. Ponudbe framiko vagon nakladalna postaja. 1 vagon bukovih moralov, I.—II., ostroro-•bih, 58 mm, natančnih, z dolžitvijo nekaj blaga od 70 do 70 mm debeline. Dolžina od 70 om naprej. .Navesti ceno Iranko meja Postojna ,in težo m3. Bukovi 'čisti (netti) testoni, franko vagon Sušak pristanišče. Slavonska (parjena bukovina, abrana, I. primesi, ali nad 5% pšenice po števila zrn. Glede višje množine primesi veljajo za razliko ista določila glede prevzema in popusta pri ceni kot pri pšenici. Vendar se matična rž (Mut-terkotn), kolikor je ostane v neznatni količini po najvestnejši manipulaciji, ne šteje za primes. (Dalje sledi.) Vam ustreči naša želja! Zadovoljnost odjemalcev pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim, zato iim ponudite 9f. Pirčeve slud.nohuvo v Velep ražama »PROJA« Ljublj ana, Aškerčeva ulica 3 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jvan Jelačin, I2fiihljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured' ništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno >Morkur<: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.