OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPRAVN QUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVL CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 10, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 178 BYRNES Po Sinai enotedenskem bivanju v bolnišnici je včeraj jutraj umrl Harry Byrnes, sta-na 1293 E. 55 St., vogal let^ kjer je z ženo več 'Vodil grocerijsko trgovino, ^je čase pa restavracijo. Za-^ soprogo Frances, dve hče-*'štiri vnuke, dva brata in dve rtv Rochester, N. Y. Pogreb v soboto zjutraj ob 9.30 ^2 Grdinovega pogrebnega 1053 E. 62 St., v cerkev ^ZRiadežnega spočetja in na-pokopališče Calvary. KOREN Snoči je umrla v St. Luke's oišnici Mrs. Rose Koren, sta-p na 15308 Huntmere Ave. ®?reb oskrbuje pogrebni zavod fy A. Svetek, 478 E. 152 St. '"obnosti bomo poročali jutri. Itaz zne vesti iz sveta J^^smet, Idaho, se je dvoje f ^žine Sheppardf v sta-Y ^ štirih in sest let, zadušilo j^jj^puščenem hladilniku, ki je postavljen na porč stanova- Vanj sta splazila in se za-je do sedaj 13 ame- "* Otrok v zadnjem času na-^'nrt v hladilnikih. jetnišnici v Wash se je uprlo 800 kaznjen- h»i,. zaplenili del poslopja, "'Zbijali Cev, in bili končno w nazaj v celice, ni točno znan. s silo Vzrok predsednik Eisen- I --'eriski ^er in Dmi njegov državni tajnik ^ 1^ ®ta poslala nemškemu % Adenauerju poslanici ji^ gotovilom, da bo Amerika Zapadno Nemčijo in ''^^n se ojači Za- da se Nemčija ^ osvobodi 18 mili-V v,i, ^^mcev, ki so pod Sovjeti '^° Verjetno je, da je preiskava zoper bivšega predsednika vlade Mossadegha zaključena in bo prišel v kratkem pred sodišče. Zagovarjati se bo moral radi izdajstva nad domovino, nad dinastijo, nad zakonom. V iranski vladi se ne prikriva, da se bo zahtevala za Mossadegha smrtna kazen. bilo mnogo aretiranih Pija<3a je to števil- PELLA SE POSVETUJE RIM, 9. septembra—Italijanski ministrski predsednik Pella je imel danes sestanek s poslaniki Amerike, Francije in Velike Britanije, da jim predoči, kakor se je javilo, svoje stališče do zadnjih predlogov maršala Tita o ureditvi tržaškega vprašanja. DULLES SE POSVETUJE WASHINGTON, 9. septembra —Amerika snuje za varnost Pacifika posebni pakt držav, ki se nahajajo v tem območju in ki so zainteresirane na skupni varnosti Pacifika. Razg?)vor o tem vprašanju je bil na sestanku, ki ga je imel danes državni tajnik John Foster Dulles z zunanjima ministroma Nove Zelandije Avstralije. Nadprodukcija / avtomobilov DETROIT, 9. septembra— Kako napreduje prodaja novih avtomobilov modela 1953, je različno. Gre za standard življenja po posameznih zveznih državah Amerike. Prekupčevalci pa so si edini v tej točki: Najbolj nevarna jim bo, ko bodo na jesen morali začeti z razprodajo neprodanih avtomobilov, nadprodukcija teh vozov. Preveč jih je na zalogi. S tovarni^mi—producen-ti bodo morali skleniti posebni dogovor, po ka^o nizkih cenah se lahko vrši lazprodaja odviš-nega blaga. Torej—važno vprašanje nadprodukcije, čeprav za enkrat le v avtomobilski stroki! S sestavo invent" ire se prekupčevalci z avtomobili po poročilih iz vseh delov Amerike bavijo že sedaj. Če se obnovi vojna na Koreji... SEOUL, 9. septembra—Ameriški general Maxwell Taylor je mnenja, da če bi premirje na Koreji ne držalo in če bi komunisti obnovili sovražnosti, bi imeli z vojaškega stališča zavezniki ugodnejši položa,j, kot so ga imeli do sedaj, to pa radi demilitarizirane nevtralne zone med severom in jugom. General Taylor ostane še nadalje na Koreji. O zadnji komunistični ofenzivi, s katero so komunisti začeli napade neposredno pred podpisom premirja, je general Taylor dejal, da so jo komunisti plačali krvavo drago, uspeh pa ni bil vreden žrtev. Zakaj so jo komunisti začeli, pa generalu še danes ni jasno. PORTER NAJ ŽUPANI! Agilna clevelandska unija C.I.O. je sklenila, da bo pri primarnih volitvah in nato pri županskih volitvah agitirala in glasovala za demokratskega kandidata inženirja Porterja. m Važna seja Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Svoboda št 748 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članice, da se udeleže v polnem številu, ker je seja važna. gre za zakon, ki naj ^^"^^njo kazensko pro- tekma odsek Slov. del. t ^Neli ^''mce Ave. priredi .®Vq ° popoldne balincarsko j ^ katero vabijo tudi V" -- ■ - ^ ^ tuui ro- ^^ojakinje iz drugih na-poskusijo z doma--iiia ^^kma obeta biti v tekmi se pa razvije '• kiftv. zabava v dvora- postregle z S w??^"kom. žene in de-obigjj^ priporočajo v TRUPLO OHRANJENO 50 LET SALZBURG, Avstrija, 9. septembra—V Shakespearjevi ža-loigri Hamlet nastopa tudi grobar, ki koplje grob za novega kandidata. Grob je bil prekopan. Ko je grobar čistil novo ležišče raznih kosti in lobanje, ga je junak igre Hamlet, ki je prišel mimo, vprašal, kako dolgo se ohrani človeško truplo v grobu. Grobar mu je odgovoril: "Če je bil človek že preje (to je v življenju) nekoliko gnil, potem v grobu kaj kmalu segnije. . . To pravilo očvidno ni veljalo za avstrijskega gorskega vodnika Kurta Schweighoferja, kate- rega je leta 1900 zakopal led, pa ga je sedaj, ko se je začelo vsled izredno toplega vremena taliti sneg, ledenik vrgel ven na luč. Kurt, za katerega je šlo, je bil po vseh predmetih in po li stinah, ki so jih našli pri njemu, vse nepoškodovano—identificiran kot pravi gorski vodnik Schweighofer, ki je bil pred 50 leti v ledu zakopan. Pri tem so ugotovili, da je bilo njegovo truplo popolnoma ohranjeno in niti ne nagnite. Planina, kjer se je ponesrečil vodnik Kurt, se dviga blizu mesta Salzburga. NAROD MLADCEV ALI STARCEV? y ameriškem tkku se je vnela polemika o tem, ali je ameriškim tradicijam in potrebam odgovarjajoče, da človek, ki doseže 65 let in ki je pod raznimi zavarovalno socialnimi zakoni, ne sme več delati. V začetku tega stoletja je znašala povprečna živ-Ijenska doba v Ameriki 47 let. Ob koncu prve polovice stoletja, že 68 let. življenje se torej podaljšuje. Pa če je treba iti s 65. leti v pokoj, ali ne bomo prišli do stanja, da bo manjštevilni mlajši delavni rod podpiral številnejši, pa neproduktivni in penzijonirani rod? Na drugi strani se prebivalstvo Amerike izredno hitro množi. Množi se pa z rojstvi, z otroci, z mladino! Za leto 1975 se napoveduje številka 2^1 milijonov Ameri-kancev. Kam pa s to mlado močjo, ki bo sposobna dela, če ji bodo vrata zaprta, ker bodo mesta zasedena po starcih? * Zdravniški krogi trdijo, da se bliža čas, ko bo rak v prsih najbolj nevaren, posebno moškim. Ali bo mogoče moškim dopovedati, da naj že radi zdravja, manj kadijo? Zdravniki dajejo na to vprašanje tale odgovor: "Bo ravno tako težko, kakor je težko dopovedati ženskam, da naj no#*jo samo nizke pete." Za dvostrankarsko zunanjo politiko! V kritiki politike bodimo stvarni! )Ta obisku Iz New Orelansa, La., je prišla na obisk v Cleveland Mrs. Magdalena Perino s svojo malo hčerkico Cookie. Tu ste nastanjeni pri prijateljih Mr. in Mrs. M. Beros na 6116 St. Clair Ave. Oče Mrs. Perino, ki tudi biva v Louisiani,' se je pred kratkim vrnil z obiska stare domovine. Upamo, da bo Mrs. Perino odnesla najlepše spomine na našo metropolo! Dodatek Dodatno k poročilu o pokojni Rose Hoflis, rojena Picely, se sporoča, da pokojnica zapušča loleg soproga, dveh otrok in matere Mrs. Rose Ribar na 361 E. 161 St., tudi očeta Franka Picelj in brata Franka, ki se nahajata v stari domovini. Redna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu ker se bo ukrepalo o prihodnji veselici. DARILO KOREJE— DVA MEDVEDKA WASHINGTON, 9. septembra—Predsednik južne Koreje Rhee je poklonil predsedniku Eisenhowerju dva medvedka, katera so ujeli južno korejski vojaki in izročilu Rheeju, ta pa sedaj predsedniku Eisenhowerju. Medvedka sta prispela v. Ameriko z letalom. Ker Bela hiša z vsemi svojimi vrtovi nima prikladnega mesta za živalci, ju je predsednik Eisenhower izročil narodnemu živalskemu vrtu. Medvedka tehtata vsak po 30 funtov, zredita se pa lahko do 500 funtov. Medvedka sta par. GENERAL JE LOVIL MUHE TOKIO, 9. septembra—Ameriški general William Dean, ki se je nahajal v komunističnem vojnem ujetništvu, se nahaja sedaj na začasnem zdravljenju v bolnici v Tokiju. V ujetništvu je bil več kakor tri leta. Kaj je delal? Da ni poblaznel, tako pripoveduje Dean, se je spravil na pobijanje muh. V januarju 1951 jih je pobU 351, v februarja 458 in tako naprej. Meseca junija istega leta pa je število pobitih muh že narastlo na 2,983. V TUNISU SE POBIJAJO TUNIS, Severna Afrika, 9. septembra—Uporniško gibanje zoper Francoze ni omejen o le na mesta in večja središča, marveč je razširjeno tudi po deželi. Špijonažna mreža je razpredena povsod. V naselbini Kelibija so domači uporniki pobili do smrti domačina kmeta Amarja, o kateremu je bilo znano, da je naklonjen Francozom. Vile rojenice Senzacija na Koreji SEOUL, 10. septembra—Na Koreji se nudi kot članica mednarodne komisije tudi poljska delegacija. Kot tolmač ji je bil dodeljen Jan Hajdukiewicz. Haj-dukiewicz je pobegnil k zaveznikom in prosil za politični azil j. Dejal je, da je na Poljskem 99 odstotkov prebivalstva, ki je zoper sedanji režim, kateremu se bo ob pravem času tudi uprlo. Nasprotno so komunisti obtožili Amerkance, da so Hajdukiewic-za ugrabili. Komunisti vstrajajo še vedno na tem, da nimajo nobenih vojnih ujetnikov, ki bi jih ne vrnili zaveznikom. Združeni narodi v New Yorku pa so pozvali zavezniške vojake na Koreji, da ostanejo tam dokler ne bo rešeno vprašanje Koreje in zagotovljen mir. ADLAI STEVENSON O AMERIKI V SVETU IN DOMA NEW YORK, 9. septembra—Adlai Stevenson, ki se je vrnil s svojega svetovnega potovanja, trdi, da je ameriški ugled v svetu padel in da ameriški zavezniki, ki občudujejo ameriško demokracijo, ne morejo razumeti, kako je prišlo v Ameriki do "sežiganja knjig" in kako je mogoč McCarthizem ter tisto politično gibanje, ki hoče demokratske Amerikance prisiliti, naj mislijo z eno glavo—glavo McCarthya. • (Kakor smo javili, je Me-"*" Vile rojenice so se oglasile pri Mr. in Mrs. Edwin G. Baraga, 985 E. 185 St., in jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo %elal družbo svoji sestrici. Mlada mati in dete se nahajata v Huron Rd. bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Matt Baraga iz 15612 Saranac Rd. drugič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Joe Fidel iz 1180 E. 176 St. pa tretjič. Čestitamo! V PARIZU JE MESO POCENI PARIZ, 9. septembra—Tukajšnji mesarji so ubogali vlado in so znižali cene mesu za 10%. Sedanja vlada Laniela ima v svojem programu tudi znižanje stroškov življenskim potrebščinam. ŠOLE SO SE ZAČELE COLl^MBUS, 9. septembra— Ko se je z današnjim dnem skoraj povsod v državi Ohio otvoril šolski pouk, se je ugotovilo, da je letos 46,781 šolarjev več kot jih je bilo lansko leto. smo javiii, ]e Carthy napadel radi gornjih trditev Stevensona in kakor druge tudi njega na splošno obdolžil, 'da pač prihaja iz šole in politike Truman-Acheson, ki je dopustila, da so se v ameriško javno upravo vrinili komunisti.) Zunanja politika— volilna parola Glede volilnega leta 1954, ko bo ameriški narod volil vse člane spodnje zbornice in tretjino senata, bodo po izjavi Stevensona demokratje operirali v prvi vrsti s slabo ameriško republikansko zunanjo politiko. Če se kritizira politika, naj bo kritika ustvarjajoča in ne pavšalna kot zmešnjava" in podobno, katere fraze so rabili republikanci pri zadnjih volitvah. Stevenson bo posegel aktivno v volitve leta 1954. Stevenson še ne ve, kakšno določeno vlogo bo pri tem imel, ker bo ta vloga odvisna od časa in okolnosti in končno od zaposlitve in prostega časa; kajti Stevenson se mora tudi preživljati. Stevenson ostro graja republikance, ki uvajajo v ameriško zunanjo politiko strogo strankarski republikanski sistem in hočejo iz zunanje politike izriniti vse demokrate. V bivši demokratski federalni upravi se je vodila dvostrankar-ska zunanja politika. Mnogo republikancev je bilo na vidnih zunanje političnih mestih. (Tudi sedanji državni tajnik John Foster Dulles je zrastel iz demokratske šole in mu je predsednik demokrat Truman poveril važno in delikatno nalogo—sestavo mirovne pogodbe z Japonsko.) Stevenson navaja, da je med tako imenovanimi demokrati po republikancih upoštevan le go-verner Južne Caroline, Jimmy Byrnes, ki je pri zadnjih predsedniških volitvah podpiral Ei-senhowerja. Byrnes je bil imenovan za člana ameriške delegacije pri Združenih narodih. (Ameriško organizirano delavstvo" je zoper to imenovanje vložilo pri predsedniku Eisenhowerju oster protest in ga utemeljilo g tem, da bo v družini narodov, zlasti med državami članicami ZN, s številnim delavstvom, Amerika predstavljena po enemu najbolj reakcionarnemu tipu kar jih ima, dejstvo, ki bo končno škodovalo ameriškemu ugledu kot takemu.) Mnogo demokratov, ki so bili v zunanji politiki špecialisti in po poklicu v tej službi, je bilo nagnanih iz služb Glede McCarthizma in njegove politike, da naj vsi Ameri kanci mislijo z njegovo glavo, je Stevenson dal značilno pripombo: • Amerikanci ne moremo biti demokratični samo za izvoz—za zunanji svet. Tako Truman, kakor Stevenson sta zoper črtanje federalne- ga proračuna kadar gre za obrambo. "Mi opozarjamo naše zaveznike na komunistično nevarnost, drugi dan pa črtamo postavke federalnega proračuna, ki so namenjene ravno varnosti. Novo ameriško geslo, da naj gremo za trgovino in ne za politiko pomoči, bo končno, kakor kaže praksa, dovedlo do tega, da zavezniki ne bodo imeli z Ameriko niti trgovine, niti pomoči od nje." Spokorjenec se je vrnil WASHINGTON, 9. septembra—Vodstvo unije A.F.L., kakor tudi unije tesarjev, je izdalo skupno poročilo, da se unija tesarjev, ki se je pred 25 dnevi izločila iz unije matice A.F.L., vrnila nazaj v isto unijo. Izstop unije tesarjev iz unije A.F.L. je zbudil med ameriškim delavstvom precej razburjenja, pa tuli zmešnjav. Ni bilo namreč jasno ozadje, ki je privedlo unijo tesarjev do izstopa iz A.F.L. Unija sama je močna in ima 822,000 članov, ki v ameriški gradbeni stroki vsled standarda njihove mezde in dobre organizacije pomeni mnogo. Poleg tega je ta unija ena najstarejših in od glavnih stebrov centrale A.F.L. Centrala A.F.L. ima v tem mesecu svojo konvencijo v mestu St. Louis. Konvencija se začne 21. septembra. V Ohio ni varno voziti COLUMBUS, 9. septembra Zadnji zakon, ki nalaga finančno in kazensko odgovornost za prometne nesreče, ohjiske voznike, kakor kaže statistika, še ni spametoval. Smrtne žrtve prometnih nesreč, ki so se dogodile na ohijskih cestah v zadnjih treh dela prostih dnevih, so bile v državi Ohio najvišje. Do smrti je bilo namreč povoženih 24 oseb. Vlada v Columbusu se bavi z načrtom novega zakona, ki bo predvideval perijodičen pregled voznih dovolil, kakor tudi obli-gatni pregled vozov samih. MLEKA JE PREVEČ NA ZALOGI WASHINGTON, 9. septembra —Kmetijsko tajništvo ne ve kam z zalogo mleka v prahu. Meseca maja je ponudilo sto milijonov funtov tega mleka, in 52 milijonov od ponujene količine ga je že razdelilo. Sedaj ponuja znova 50 milijonov funtov mleka v prahu, da se porazdeli med privatne dobrodelne ustanove, katere ga naj dajo naprej osebam, ki so potrebne, bodisi doma ali pa v inozemstvu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST 91 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays " SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države}: For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Best mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$12.00 . 7.0C . 4.5C Entered as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 NAŠ DOLAR NAJ GRE V BREZNO? (1) Po uradnih podatkih federalne vlade v Washingtonu je prejela država Iran iz raznih fondov ameriške pomoči tujini do sedaj $40,000,000. Po zadnji revoluciji v Iranu se je obrnil državni poglavar šah Pahlevi na svet s prošnjo, da mu da denar, ker so državne blagajne prazne. Posebej seje obrnil na Združene države. Federalna vlada je sama od sebe odobrila kredit nekaj več kot $23,000,000, predsednik Eisenhower pa je sedaj najavil, da bo dobil Iran poleg vseh dosedanjih pomoči še $45,000,000 kot nujno gospodarsko pomoč, to pa v cilju, da bi Iran ne stopil na stran Sovjetske zveze. Predsednik Eisenhower je pri tem povdaril, da je novi iranski vladi nujno potrebna pomoč in sicer na' podlagi ameriškega zakona o medsebojni varnosti in tudi medsebojni pomoči. Amerika da že na podlagi zakona o pomoči zaostalim krajem daje tehnično in vojaško pomoč tudi Iranu, kar je še posebej. Eisenhower povdarja, da se bo v Iran vselila z ameriško pomočjo notranja stabilnost, da bo Iran razvil zdravo gospodarstvo in da bodo iranski naravni zakladi tudi doprinesli svoj delež k temu višjemu iranskemu standardu življenja. Država Iran je radi svojega strateškega ozemlja znana bolj kot bi ji šlo. Za njo so se tepli Rusi, kakor Angleži, Nemci, kakor Amerikanci. Iran je dobival kot že gori pov-darjeno izdatno ameriško pomoč. Po zadnji svetovni vojni so šli tja celo vojaki iz ameriške armade, ki naj bi organizirali posebno iransko armado in jo določili za skupni program zavezniškega bloka, to je borbe zoper komunistični imperializem. Zanimanje za Iran tudi za Ameriko ni najnovejšega datuma. Strateško važnost Irana je spoznal pokojni ameriški predsednik Franklin Roosevelt, ki je poslal na lice mesta posebnega svojega odposlanca v osebi Patricka Hur-leya. Takrat je bil ameriški državni tajnik Cordell Hull. Patrick Hurley je podal državnemu tajništvu in posredno tudi predsedniku Franklinu Rooseveltu poročilu o položaju v Iranu. Zadnji stavek tega poročila se glasi dobesedno: "Iran je brez vsakega dvoma zelo, zelo zaostala država. Ima v resnici vrsto plemen, ne gre za enotni narod. 99% prebivalstva je v resnici v sužnosti ostalega enega odstotka. 99/0 prebivalstva ni lastnik lastnega zemljišča." Ko se je vrnil iz začasnega pregnanstva nazaj v Teheran šah Pahlevi, se je obrnil tudi na domače bogataše s prošnjo za pomoč. Vsak naj stori v sedanjih težkih časih svojo dolžnost. Toda Pahlevi je eden od največjih iranskih zemeljeknjižnjih posestnikov, prednjači v vrsti tistih, ki imajo na poljih domače sužnje, sami pa ne živijo v Iranu, marveč v raznih letoviščih v zapadni Evropi, kjer so strastno podvrženi igranju, da imenujemo samo svetovno znano igrališče Monte Carlo. Zakaj ni državni poglavar Pahlevi sam dal iz svojega žepa nekaj, kar bi odpomoglo bedi in suši v državnih blagajnah? Socialne razmere v Iranu so v resnici brezupne. Pred nami je poročilo ameriškega znanstvenika, ki je na licu mesta v Iranu dolgo časa šti^diral zdravstveno in socialno stanje tega prebivalstva,. Ko se je hotel prepričati o razmerah v bolnicah, je kmalu ob vstopu v tako imenovano iransko bolnico zaloputnil vrata, ker ni mogel prenašati smradu, ki je prihajal iz bolniških prostorov. Sicer pa; Zakaj se niti najmanje ni znižala umrljivost otrok, ko skoraj vsaki tretji ne doživi enega leta starosti? Zakaj je nepismenost med tem prebivalstvom tako nizka, da se ne splača imenovati drugo besedo—pismenost? Odgovor —ker mora 99% prebivalstva biti v tlačanstvu! Kaj se pravi, da znaša standard življenja iranskega prebivalstva komaj nekaj dolarjev na leto? In kaj se pravi, da en odstotek iranskih bogatašev, ki velja več kot ostalih 99's živi zunaj, nalaga svoj denar izven Irana, ker ne zaupa notranji stabilnosti? Sicer pa naj govori ameriški sodnik William Douglas, član zveznega vrhovnega sodišča, ki se je tudi bavil 2 razmerami v Iranu. Pokrajina Azerbajan se je pred leti oklicala za samostojno. Nedvojbeno je bila v ozadju Sovjetska zveza Toda zakaj je bilo treba uničiti dobesedno vse pridobitve notranje revolucije kot so socialno zavarovanje in agrarna reforma, ko je nastopil drugi bogataš Mossadegh, ki je enako eden od glavnih iranskih veleposestnikov? Zakaj se troši ameriški dolar? L. C. VELIKI DAN PROGRESIVNIH SLOVENK V AMERIKI CLEVELAND, Ohio—Da, vsa pota od blizu in. daleč naj v nedeljo, 13. septembra vodijo na naš izletniški vrt SNPJ, Heath in Chardon Rd. Prav vselej celo sezijo, je tam mnogo zabave, vse nas poživi, pa najsibodo prireditve različne, narava nas obdari vse enako! Sonce in senca se ne skrivata pred nobenemu, tudi dež nas ima vse enako rad. Seveda nas včasih malo razdraži, ampak smo zavarovani proti njemu! Nič strahu—lepo je tam! Res je, konec se bliža našemu razvedrilu na prostem za letos, zato bo pa tudi nekaj tako posebnega proti koncu, da naj nikdo ne zamudi. Kadar "Progresivne" naredijo načrt, ga tudi izpeljejo—presneto dobro prevdarimo predno začnemo! Naše kandidatinje, in sploh vse Progresivne članice so vam že vse razjasnile pomen nedeljske prireditve, kdor pa ni na jasnem, bo imel priliko v nedeljo, da nas spozna! Hvaležne smo vam, lepo ste posegli po listkih, glasovali za eno ali drugo kandidati-ajo. Vse so dobro izbrane od krožkov, prav izvanredne posebnosti—vsaka po svoje privlačna. Zgodovina posamezne bi bila ze-'c zanimiva. Vsaka je vredna spoštovanja. Upamo tudi, da si bodo lepo segle v roke kadar bo zmaga napovedana. One, katere letos ne bodo dosegle zmage, se ne bodo ustrašile. "Progresivne" imajo še mnogo lepih načrtov ne samo na zunaj, ampak tudi vzno-traj. Glavni odbor "Progresivnih" vedno gleda, da smo vse članice ena družina ponosne—ponosne na delo, katerega skupaj vršimo! Kaj je lepše kot na svetu pomagati onim, kateri so v stiski, vršiti delo kot sočlovek, za mir, za bratstvo, za odkrito ljubezen do bližnjega na tej zmešani zemeljski obli! To je delo naše or ganizacije, zgodovina od začetka —načrt v bodočnost! Kdo nam more oporekati? V nedeljo nas prepričajte, da naše delo razu mete, razveselite nas v obilnem številu. Z veseljem vas pričakujemo ! Vljudno vam bomo na razpolago z uslugami—tudi napake nam odkrito povejte, pripravljene smo popraviti, saj s tem se tudi učimo in to vsaki dan! Natančnosti te kampanje bodo v arhivu, vsem v prepričanje poštenosti. Dan "Progresivnih" v nedeljo naj bo zapisaa kot dan človekoljubja, Kajne, da se vidimo? Postrežba bo prvovrstna, kuharice kot ste Urška in Rozka in njih pomočnice je treba iskati; sploh za vse je preskrbljeno. Sonce ali deževno, nič strahu, se bomo lahko tudi po ribenško ravnali! Čim več nas bo—lepše bo—in na svidenje. Za "Progresivne" Ivanka Shiffrer. Nove kovine za novo letalstvo Letalski eksperti sodijo, da država, ki bo producirala do-voljne količine novih "čudežnih" kovin, bo obdržala prvenstvo v zraku. Pravzaprav, nove kovine, ki se že deloma rabijo pri izdelavi najnovejših letal na reakcijski pogon, niso nove. V laboratorijih znanstvenikov so poznane že dolgo, toda v praktično porabo niso prišle, deloma, ker niso vedeli, za kaj bi jih pravzaprav rabili, deloma, ker so redke ali jih je težko čistiti in spraviti v porabno razpoloženje. Zadnje čase pa s temi kovina-mi,»ki so bile smartrane bolj za kurioziteto, eksperimentirajo; v poštev prihajajo trdost, odpornost proti vročini, nizka teža in možnosti mešanja z drugimi kovinami. Eksperti pravijo, da motorji letal na reakcijski pogon (jet) razvijejo vročino do 3,700 stopinj po Fahrenheitu, pri kakršni vročini navadno jeklo zgori kot papir. Dalje letala lete s tako brzino, da njihova aluminijeva površina izgubi trdnost in se začne topiti. Dalje nekaj dose-daj rabljenih kovin "požira" atomske nevtrone eksplozijske in pogonske sile teh brzih letal. Dve najbolj znani "čudežni" kovini sta aluminij in magnezij in se pridobivata prilično poceni, dasi je bilo njuno pridobivanje pred nekaj desetletji izredno drago. Dandanes se za izflelavo letal največ rabi aluminij s primesjo nekaterih drugih kovin; polagoma nadomeščajo aluminij z magnezijem, ki je eno tretjino lažji. Posebno važnost pa dobiva aova "čudežna" kovina zirconij, ki ne absorbira atomskih nevtronov. Nadaljna važna kovina je columbij, ki sicer sam ni izredno trden, toda primešan jeklu, niklju in drugim kovinam da zlitino, ki dobro prenese silno vročino jet-letal. Nadaljna čudežna kovina je titanij, katere rudo je najti sko-ro povsod na svetu, toda ruda vsebuj6 zelo malo kovine. Titanij je že dolgo poznan in so ga na- vadno rabili v prahu kot primes barvam, ne pa kot kovino, ker do zadnjih časov ga sploh ni bilo mogoče popolnoma izčistjti. Po novem procesu ga že pridobivajo čistega in je zelo cenjen pri izdelavi letal, toda je za enkrat še zelo drag: $20.00 funt. Titanij je polovico lažji od nerjavečega jekla in štirikrat močnejši od večine aluminijevih zlitin Produkcija letal na reakcijski pogon se mnogo zanaša na titanij. Res je produkcija te kovine za enkrat še zelo draga, toda ni dvoma, da bodo produkcijo pocenile nove izboljšane metode. Saj je leta 1915 tudi funt magnezija stal $5.00, leta 1953 ga je pa dovolj na trgu po 27 centov za funt. Znanost pozna še več drugih kovin, glede katerih ne ve, če so za kakšno rabo ali ne, pa bodo nedvomno tudi tiste prišle na preskušnjo, bodisi čiste ali kot primes drugim kovinam. Morda bo v doglednem času prišla v široke/uporabo kakšna kovina, katere ime je danes znano le znanstvenikom, kakor je pred nekaj desetletji prišel v splošno in ceneno porabo prej malo znani aluminij. —NEW ERA, glasilo ABZ KOPALNE OBLEKE V ŠPANIJI Fašistična Španija hoče svetu dokazati, da zelo skrbi za javno moralo. Pristojne oblasti so prepovedale nositi kratke kopalne hlače, tako imenovane minimal-ke, in odredile, da morajo vsi Iccpalci in kopalke brezpogojno lositi popolnoma zapete kopal-.10 obleke v slogu kopalnih oblek, kakršne so nosili ljudje v začetku našega stoletja. Celo moške kopalne obleke morajo zakrivati prsi in hrbet. Kopalne obleke '.imejo nositi ljudje samo v vodi. Tudi sončenja je dovoljeno sa-,no v kopalnih oblekah, razen če leži človek kje na skritem prostoru, da ga ne more nihče videti. NEKAJ NOVIC IZ SVOBODNE PRIMORSKE gomN# witli flm-tht odds are against you t Za napredek Goriške V zvezi s sklepom Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije se bo v prihodnjih letih posvečala posebna skrb gospodarsko zaostalim okrajem. Med te spadajo v Sloveniji dolenjski in vsi štirje primorski okraji. Okrajni odbor v Gorici je že izdelal načrt, kako naj bi se v prihodnjih letih, izboljšalo gospodarstvo v tem okraju. Na prvi seji sta ljudski odbor in zbor proizvajalcev že sprejela prvi del načrta, ki obsega povečanje domače industrije. Po tem načrtu bodo povečali in modernizirali vse industrijske obrate na tem področju ter zgradili še številne nove. Tako naijieravajo v Solkanu zgraditi strojno tovarno, v Šempetru tovarno za predelovanje sadja in povrtnine, v Aj dovščini tovarno za izdelovanje testenin, v Kanalu tovarno električnih strojev, v Ajdovščini predilnico ter novo električno centralo na Soči pri Solkanu, Celotni načrt predvideva 30,-469,207,000 dinarjev investicij. Od Wga bi domača podjetja sama prispevala 3,762,000,000 dinarjev. Deset i^ilijard bo porabljenih za povečanje industrije, ostalih dvajset pa za izboljšanje kmetijstva, prometa, razvoj turizma, gradnjo stanovanjskih hiš, trgovino, obrt, zdravstvo itd. Vsi ljudski odborniki so odobrili ta načrt in izjavili, da ima Goriška dovolj delovne sile in to celo visoko kvalificirane ter tudi lep del surovin zlasti za živil sko industrijo. Odkritje spomenika padlim borcem v Orehovljah V obmejni vasici Orehovlje pri Mirnu so nedavno slovesno odkrili spomenik 25 borcem in žrtvam fašističnega divjanja. Že prejšnji večer so se nekdanji' borci zbrali ob tabornem ognju, kjer so obujali spomine na čase borbe. Zjutraj so priredili bud-nico. Nato pa je bilo ob številni udeležbi prebivalstva od blizu in daleč slovesno odkritje spomenika. Spomenik, za katerega so dali prispevke vsi prebivalci iz Orehovelj ter domača gospodarska podjetja, je izdelan iz belega in črnega kraškega mra morja ter eden izmed najlepših spomenikov na Primorskem Vreden je okrog 1,200,000 dinarjev. Zgradili so ga s prostovoljnim delom in pri tem prihranili nad pol milijona dinarjev V jeseni bodo organizirali kmetijsko šolo Na Primorskem je med kmetovalci veliko zanimanje za napredno kmetovanje, ki naj' bi pripomoglo do čim večjega pridelka. Lani so kmetijske zadruge v postojnskem okraju priredile vrsto kmetijskih tečajev in predavanj, ki so bili zelo dobro obiskani. Ob koncu je bilo zanimanje že tolikšno, da predavatelji niso več mogli zadovoljiti številnim prošnjam, kje naj bi še predavali. Tečaji so bili prirejeni na Uncu, Pivki in Starem trgu. Ob koncu so bile najboljšim tečajnikom razdeljene knjižne nagrade. Priredili so tudi več poučnih izletov. Tako so obiskali državno posestvo v Ponovi-čah ter Veterinarski znanstveni zavod v Ljubljani., Ker je takšno zanimanje za kmetijska predavanja in tečaje, so letos sklenili, da bodo organizirali kmetijska predavanja v obliki več mesečnih kmetijskih nadaljevalnih šol, ki bodo letos jeseni delovale v večjih podeželskih krajih. 16. maj—praznik vasi Ra\Tio Vasico Ravne v občini štani-jel so 16. maja 1934 italijanski fašisti popolnoma požgali. Po vojni domačini vsako leto praznujejo ta dan. Poleg Raven sta bili istočasno požgani tudi vasici Selo in Gradišče. Tudi letos so prebivalci teh vasij praznovali ta dan v spominu na žalostni dogodek, a tudi ponosni, da so prispevali svoj delež v boju proti zatiralcem. Tudi v Ozeljanu so odkrili spomenik V nedeljo, 14. junija so odkrili v Ozeljanu spomenik 71 padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja iz Oze-Ijana in Šmiheia. Ob tej priliki se je v Ozeljanu, tej zavedni partizanski vasi zbrala velika množica od blizu in daleč. i\aj bodo letos gradili v jrostojni Tudi v Postojni je občutna stanovanjska stisKa m je bil letos storjen za njeno ublažitev prvi korak. Jugoslovanska Ijud-sKa armada je začela graditi tri velike stanovanjsike hiše in upravno poslopje. Takoj po dograditvi upravne zgradbe bo vojska izpraznila nekdanji "Grand hotel" katerega prostori bodo nato prenovljeni in preurejeni za bolnišnico in porodnišnico. Postojnsko Gozdno gospodarstvo bo gradilo dvonadstropno upravno in stanovanjsko hiši, lesno industrijsko podjetje pa je že začelo kopati temelje za veliko stanovanjsko hišo. Stanovanjske hiše bodo gradili še—podjetje "Agrarija," trgovsko podjetje "Nanos," Kmetijska zadruga itd. Ljudski odbor mestne občine pa bo skupaj z okrajnim ljudskim odborom gradil 8 stanovanjsko hišo ter napeljal vodo iz Korotana v Postojno, da bo tako odpravljeno pomanjkanje vode v mestu. Za gradnje, ki verjetno vse ne bodo letos končane, je letos določenih 400 milijonov dinarjev. Z njimi bo Postojna pridobila okrog 60 lepih družinskih stanovanj. Duhovniki na Goriškem ' nastopili proti koristim Slovencev v Italiji Volivci slovenske narodne manjšine na Goriškem so protestirali proti krivičnemu voUv-nemu zakonu in proti ravnanju italijanske vlade, da nima slovenska narodna manjšina svojega zastopnika v državnem zboru stem, da so na zadnjih volitvah oddali prazne glasovnice. Kljub spletkarjenju kominformovcev in klerikalcev je prišel goriški protest močno do izraza, saj so našteli nad 3500 praznih glasovnic. nice. Poleg tega so po vaseh volili policisti, finančni stražniki in predsedniki posameznih volišč, ki v tistih občinah nimajo stalnega bivališča in tudi niso bili na seznamih volivnih upw vičencev. Če še te prištejemo tistim, ki so se vzdržali volitev ali so oddali bele glasovnice, pridemo do zaključka, da je ^ Beneški Sloveniji okrog 40 odstotkov volivcev odreklo svoj raznim italij^f® oročik iva ootic. iMevesta je uomadega prosvetnega in. tuai sama marijiva zaupanje strankam. Poroka v Sovodnjah V Sovodnjah sta se por i-eiicon m trgovec ^ nci tajnu« društva aeiavKf v tem društvu, lum lulo cotič se pnono udejstv v domačem pevskem priznanje za njuno marljivo^^ pri pevskem zooru in aruzini so jima domači ta . G o poroki postavili lep slavo Ariza v beiopešKi jekiarni Ravnateljstvo jeklarn v. peči je sklenilo, da bo nadaijniH 70 delavcev Glavni agitatorji proti temu, da bi prišla do izraza enotnost zamejskih Slovencev, so bili predvsem duhovniki. Vsem je seveda znano in jasno, da ima vse to korenine v Vatikanu, ki je zahteval preko nadškofi je od slovenskih duhovnikov, da ne sme priti do složnega protesta zamejskih Slovencev in da morajo katoličani voliti dpmokrist-jane. Ti "slovenski" duhovniki so seveda takoj ubogali, čeprav v aecerkvenih. zadevah niso dolžni poslušati svojih predstojnikov, aajmanj pa kadar zahtevajo od njih krivična dejanja. Iz spo-vednic, prižnic in preko Marijine družbe in drugih organizacij, so začeli soliti pamet svojim lahkovernim ovčicam in zlorabljati verska čustva zlasti pri starejših ženicah. Govorili so, da je vera v nevarnosti, da je oddaja praznih glasovnic protikrščanska itd. Kljub vsem tem prizadevanjem pa lepo število praznih glasovnic jasno dokazuje, da mislijo Slovenci tam onkraj krivične mejo še s svojimi zdravimi možgani in se ne bo nikomur posrečilo, da bi jim jih solil po svoje. Tudi v Beneški Sloveniji je bil zelo velik odstotek tistih, ki so se vzdržali volitev. Po uradnih podatkih, ki jih je izdala prefek tura, se je vzdržalo volitev 20 odstptkov volivnih upravičencev, okrog 8 odstotkov pa je oddalo neizpolnjene ali uničene glasov- ze. Ker bi to pomenilo un. jeklarne in gospodarstva c ^ okohša, saj bi se na ta število delavstva v tovarm zalo na polovico, se je . meri vse delavstvo složno u Zastopniki delavcev so se li v Vidmu s predstavniki ze industrijcev, do sporazi^^^^ ni prišlo zaradi nepopus delodajalcev. Zato so se s kalni predstavniki obrnih fekta in mu razložili ves jg Prefekt je priznal, da je s ^ ^ zelo težko in je objubil, da s za zadevo zanimal. V Belgiji je umrl Alojzij Lavretič iz Dolenje Mjers^ 23. jesmrt ngfK^^ vano ugrabila Alojzija ^ ča, ki je že več let živel z žino v Aiseau pri Tamines V giji. V rudniku, kjer j® mu je pred očmi ubilo njego tovariša, s katerim sta bi a velika prijatelja. To .gije-potrlo. Udeležil se je jg vega pogreba in pomagal bil lepo pokopan. Ko se od pogreba, pa mu je nena postalo slabo in je umrl, den mu je kdo mogel nu i moč. . pole' Pokojnik je bil doma nje Mjerse v občini Sv. Slovenov. Priženil se je varjevi družini. Nad 20 živela z ženo v srečnem in imela 5 otrok. Ena # je nekoč padla po jetn" se ubila. Zdaj zapušča vdovo in štiri otroke, s a i do 19 let. MUijardni krediti za .g ilalijanizacijo slovenske o Rimska vlada je nedavoo brila 300 milijonov lir ko j. no svoto za stanovanjske j,,- aje na tistem delu obaj^^" ^er IZ SfO' teb ameriškega področja živi slovensko ljudstvo. * jjti kreditov nameravajo ^ okrog 400 stanovanj, bi vselili italijanske ® Gradnja tega naselja J® ^ nadaljevanje rimske a italijanizacijo cone A SV ^ ga tržaškega ozemlja, no bolj širi. Za takšne^^^^ ge pripravlja italijanska dve in pol milijardi lir O vsem tem so ri tudi na seji Izvršnega ctran') ivU' i»li (Dalje na 3. L mMk WMMWfTYCI^ ENAKOPRAVNOST ' BfiRAN 3 ŠENK; IZLET PO SLOVENIJI (Nadaljevanje) -Avtobus je ustavil pred uprav-poslopjem predilnic in tkal-'''C- Ena izmed delavk je izročila Sospe Novakovi lep šopek cvet-v pozdrav. Rojakinje je pri-^''čno pozdravil tudi direktor to-in odborniki sindikata, na-so nas povabili na ogled ovarne. Tovarno smo si ogleda-v vrstnem redu, kakor pač tehnološki proces, od pre ^°®^baža do gotovih iz-tt ^ barvanja bombažne Po skoraj dveurni hoji objekta do objekta v tovarni g rojakinje kar utrudile in ° 2 Veseljem sprejele povabilo ozarec piva ali šilce pristne ... V moderno urejeni sin-alni dvorani smo posedle ''og dolgih miz, kjer se je raz-i živahen pomenek. Ro-Novakova mi je tu po-® da se ta tovarna ne raz-JG od istovrstnih ameriških, ^ ogoče le s to razliko, da nosijo ^ ameriških bombažnih ®dilnicah maske na obrazu, fadi škodljivega obcev preje. Kako močna je "jena vez prahu in Kako - rojstno domovino, ^ spoznala, ko mi je dejala, da tovarne ijo ameriške tovarne puščajo mirno, med tem ko jo ^ naša tovarna globoko im- Pfesil onira, ker ve, s kolikim tru-•p žrtvami je bila zgrajena. Vid Zornika Antona sem v živahnem pomenku z jg ? ^oi'jem tovarne. Zanimal Za položaj delavstva v novi ^Soslaviji in 2a revolucionarni in ^^terim so bile tovarne Hi izročene v upravlja- ® uelavcem samim. Ij ° sem prisedla k rojakinjam ^^ovatovi, Hribarjevi in Mlja-1-K .Cievelanda, mi prva med 5g pravi; "Veste, sedaj smo svoje oči prepričale, nalagali v ces, da v 'starem kra-IJaf ne morejo oprav- No V verskih dolžnosti. ^ ' o se bomo vrnile, jim bomo ovedale, da smo videle prav ^rotno!" se je približal čas obeda, a^it^hvalili prijaznim go-Ci'ed v Tržiških boimbažnih ' ^icah in se odpeljali na ko-hotel "Pošta" v Tržiču. ^^rti je direktor to- jet^ rojakinjam jprav pri-kater po Sloveniji, iz V naj ponesejo s seboj ^oniovino" kar največ d^jg vtisov, o njih pripove-Jo svojcem, predvsem pa jih 3e dei Prosil, 'epo O vsem, kar so vi-^' pripovedujejo le resnico, ot^lu "Pošta" nas je na Waji ° .^^®®nih mizah čakalo iz-^Seh okusno kosilo, ki je še ^®knilo, ob spremljavi kvinteta, ki je igral na-čjig po kosilu pa tudi posko-da so nas kljub SftiQ obedu, zasrbele pete in Se Zavrteli v taktu. kislini J . Uiti, d i® potrebno, pojas- W ®"^o imeli v naši skupila, ^^stopnike moškega spo-®o bili sicer v veliki ^^Ph ^ojak šuštarich Jo-jak pfv ^°ntane s soprogo, ro-Progo John iz Pueble s so-^kojjl Pueble sta bila tudi Janez in Jo-k ^ ^aukee pa sta zastopa-^brii Benko Vencel in začetku članka pa ka f omenila **nika. članka neumorna roja-Zornika in Johna rav in peli. Tržiški fantje so ji to z veseljem obljubili. Prisrčno smo se pozdravili, zahvalili osobju hotela "Pošta" za izvrstno postrežbo in že smo se odpeljali v smeri proti Begunjam in Dragi, kjer smo se pokolnili na grobišču padlih borcev za svobodo. Begunje so v narodno osvobodilni vojni dobile naziv slovenskega Dachau-a. Že od daleč smo zagledale pod Begunjščice razvalino gradu Kamna, od koder je bil doma Gašper Lamberg, zmagovalec na srednjeveških turnirjih, junak naše ljudske pesmi. Pod razvalino stoji poslopje nekdanje ženske kaznilnice, kamor je nemški okupator med to vojno kot talce zapiral naše najboljše ljudi, ki so v bližnji tihi gorski dolini Dragi trumoma padali pod njegovimi streli. Izza rešetk begunjske kaznilnice pa so ti junaki vsak dan zrli na mogočni Triglav, ki jim je bil simbol nezlomljive sile in vere v skorajšnjo narodno svobodo, za katero 30 oni darovali svoja življenja. Ganjene so rojakinje strmele v napise na kamnih preprostih, grobov. Rojakinja Karlinca Te-ličeva iz Clevelanda je povila v šopek nagelje, ki so jih rojakinje nosile na prsih in jih položila na enega neštetih grobov na vrtu kaznilnice. Dalj časa smo se tudi pomudili na grobovih talcev v Dragi. Izza Stola se je pripodil temen oblak, iz katerega so se usule prve deževne kaplje. Vsed-le smo se v avtobus in ko smo se na povratku še enkrat ustavile v Begunjah, je zopet sijalo sonce. Rojakinje so si tu ogledale notranjščino begunjske cerkve. Iz hiše nasproti cerkve je k naši "skupini pristopila žena in spraševala, če je katera doma iz Eu-clida v Ohiou. Ko se ji je oglasila rojakinja Brezovar Fanny, jo je prosila, naj izroči pozdrave njeni sestri, ki je žena Johna Pollocka, tajnika S ANSA. Bre-zovarjeva ji je rade volje obljubila. Naš tovariš Veno je že priganjal k odhodu, kajti na Bledu je bila za nas naročena kino-predstava. V mestnem kinu so nam ^predvajali dokumentarne filme': "Ljubljana pozdravlja osvoboditelje," "Partizanske bolnice" in pa kratek film o lanskoletnem obisku ameriških rojakov v Sloveniji. Rojakinje so filmi zelo navdušili. Posebno so občudovale drznost partizanov, ki so v tako težko dostopnih krajih gradili bolnišnice za ranjene tovariše. Veselo so bile presenečene, ko jim je tovariš Veno sporočil, da bomo napravili izlet s čolni na blejski otok. Po klancu smo se spustile navzdol in sredi krasno urejenega parka prišle do obale jezera, kjer sta nas že pričakovala dva čolnarja. Kljub našemu vztrajnemu prepričevanju in bodrenju, pa si nekatere rojakinj le niso upale vstopiti na koln in so jo mahnile peš v hotel Toplice. Ko je čolnar ugotovil, da so potniki v čolnu pravilno razvrščeni zaradi ravnotežja, je z vesli zamahnil po jezerski gladini in kmalu se je iz obeh čolnov razlegala pesem "Po jezeru bliz Triglava. ..." "Teh krasot in užitkov res ne bomo nikdar pozabile," so zatrjevale rojakinje. Posebno rojaka Joe-a šuštariča iz Fontane je navdušila lepota blejskega jezera in otoka. Vso pot, do otoka in nazaj se je iz čolna razlegal njegov glas in pel pesem za pesmijo. V drugem čolnu pa je vodila s pesmijo gospa Albina Novakova, ki je bila tudi močno navdušena nad Bledom in okolico. (Dalje prihodnjič) ^Ustiti • nam je bilo za- l^ii^tet godce tržiškega naš vodnik tova-napovedal, da je že odrinemo. Miss ^ica ^išičeva, ki je čla-zbora Glasbene ^ ^evelandu, pa je še Pi-ei fante, n»j ji v Ameriko note teh Najdražja cesta na svetu Ko je bilo kratko poroca-no, da bodo v Venezueli zgradili najdražjo cesto na svetu, smo mimogrede omenili tudi mostove na njej. V tehničnem oziru bodo ti mostovi tudi spričo velikega napredka tehnike v naših časih nekaj posebnega. Zračna črta med glavnim mestom Venezuelo Caracasom, njegovim pristaniščem La Guairo in sosednjim letališčem Maiquetio je iolga 12 km. Samo po sebi ta razdalja ni .nobena ovira, toda med Karibskim morjem in glavnim mestom se dviga nad 1000 m visoko pogorje, prepreženo s prepadi in soteskami. Čez to pogorje je speljana samo 29 km dolga cesta, ki pa ima 395 ozkih, slabo zgraj^enih ovinkov. S taksijem se pelješ iz pristanišča v glavno mesto dobro uro in vožnja je zelo draga, razen tega pa smrtnonevarna, ker ni na svetu druge ceste, speljane v tako ozkih in slabo zgrajenih serpentinah. Da je to za ves promet Venezuele, pa tudi za njen gospodarski napredek, velika ovira, ni treba posebej dokazovati. Glavno mesto Caracas je v zadnjih desetih letih zelo naraslo, število prebivalcev se je več ko podvojilo. Med glavnim mestom in pristaniščem vozi na dan najmanj 6000 avtomobile^- in kamionov, po tej cesti gre približno polovica venezuelskega uvoza. Zato je bilo nujno potrebno zgraditi novo moderno avtomobilsko cesto. Nova cesta bo imela šest vozišč in bo zgrajena tako, da bo V vsakem oziru ustrezala zahtevam živahnega prometa. Vožnja iz glavnega, mesta samo dobre četrt ure. Število ovinkov se bo skrčilo od 395 na 36 in nova cesta bo dolga samo 17.4 km. Zelo težavne geološke in klimatiške razmere pogorja med glavnim mestom in njegovim pristaniščem so krive, da bo nova avtomobilska dssta najdražja na svetu; kilometer cestišča bo namreč veljal 3,450,-000 dolarjev. Hkrati pa bo nova cesta tehnično ena najzanimivejših. Posebne težave bodo morali tehniki in delavci premagati, ko bodo gradili tri železniške mostove čez globoke prepade skupaj z dvema predoroma, vsakega za dva železniška tira. To bodo največji betonski loki, kar so jih doslej zgradili ameriški inženirji. Gradbena dela je prevzela pariška tvrdka Campenon-Ber-iiard. Vodstvo bo v rokah inženirja Evgena Freyssineta. Loki bodo zgrajeni iz prednapetega betona. Prvi most bo dolg 297 m, drugi 242 m, tretji pa 138 m. Samo stroški za mostove bodo znašali blizu 5 milijonov dolarjev. Največje težave so morali inženirji premagati, ko so delali načrte za ogrodje mostov. Glavni inženir ima že bogate izkušnje, saj je zgradil v Franciji Več velikih železniških in cestnih mostov. Največji most, ki je delal graditeljem tudi največje težave, so že zgradili, ostala dva pa bosta zgrajena do konca letošnjega leta. pesmi, ki so jih igrali v pristanišče ali nazaj bo trajala Nekaj novic iz svobodne primorske (Nadaljevanje s 2. strani) Osvobodilne fronte STO-ja, kjer so končno nekateri člani odbora prevzeli nalogo, da stopijo v kontakt z drugimi političnimi skupinami v coni A STO ter da z njimi ugotovijo možnost skupne borbe proti temu prodiranju Italijanov v slovenske kraje. Protest slovenskih učiteljev v Trstu Slovenski učitelji v coni A STO so poslali odprto pismo komandantu angloameriške vojne uprave generalu Wintertonu, v katerem ugotavljajo, da učitelji v slovenskih šolah ne prejemajo dodatka, ki ga zagotavlja zakon in ki so ga deležni učitelji na italijanskih šolah in to kljub temu, da je zavezniška vojna uprava objavila noyembra 1947 uredbo, po kateri dobivajo slovenski "učitelji dohodke na isti način in na temelju istih predpisov in pravil, kakršna veljajo za osebje šol z italijanskim učnim jezikom. Jožeta Klanjščka so izgnali z njegove zemlje O Jožetu Klanjščku, lastniku kmetije na Oslavljah v Brdih, smo že nedavno pisali v zvezi z zahtevo goriških Slovencev, da se jim vrne Ljudski dom v Gorici. Jože Klanjš.ček je namreč edini še živeči član konzorcija Ljudskega doma, ki so ga fašisti Slovencem nasilno odvzeli. Zaradi lepšega pa so naredili tako, kakor da so ga odkupili—seveda za smešno nizko ceno. 9. marca je bila razprava \V Benetkah. Slovence je zastopal Jože Klanjšček. Seveda ni pričakoval posebno trdno pravične razsodbe, saj je Italijane dobro poznal. Z njimi je imel že dosti opraviti. Leta 1923 so ga fašisti napojili z ricinovim oljem in ponoči vrgli čez mejo. Nj%ov oče je ostal na kmetiji in ko mu je pred nekaj leti umrl' se je Jože vrnil na svojo zemljo. Sodbo v Benetkah, so Italijani spretno formulirali—Kupoprodaja je bila izvršena pravilno in podpisana. Kdo bi upošteval, da je bil takrat podpis z grožnjami izsiljen. Tako so Slovenci izgubili svojo pravdo in zadnje upanje na pravico do svojega Ljudskega doma—na Jožeta Klanjščka, ki si je drznil zahtevati pravice svojih sorojakov, pa je padla težka italijanska pest. Njegova prošnja za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva, ki je bila že na pol rešena in ki mu po zakonu pripada, je bila odklonjena. Goriški župan je ni hotel podpisati. Vrnil jo je prefekturi in kvesturi v ponovno reševanje. Nekaj dni po izgubljeni pravdi, so Klanjščka poklicali na kve-sturo, kjer sta ga komisar in kvestor pozvala, da z družino takoj zapusti italijansko ozemlje. "Pravico imam živeti na svoji zemlji v svojem rojstnem kraju," je vzkipel Klanjšček. "Vi, pravico?" je piska joče kričal kvestor, "Vi ste tudi eden izmed tistih, ki so krivi, da smo izgubili našo sveto zemljo. Vsi goriški Slovenci ste krivi tega. Ker ni hotel oditi sam, so ga nasilno izgnali z njegove domačije. V kratke pol ure, ne da bi mogel še kaj na domačiji urediti ali vzeti s seboj, je moral oditi. Za seboj je čul obupani jok žene in otrok, ki jih ni mogel za slovo niti objeti. Na meji so ga izto-vorili iz policijskega avtomobila in spustili za njim živobarvano mejno zapornico. Smrt zavednega Slovenca V števerjanu je 20. junija umrl 69-letni Jakob Mizerit. Pokojnik je bil iz zavedne slovenske družine. Polog sina Oskarja in njegove žene, ki gospodarita na domu, je zapustil šs sina Avgusta in hčerko Slavico, ki ži« vita v Jugoslaviji. JUGOSLAVIJO I z največjimi ladjami na svetu! Vživajte 5-dnevne počitnice na oceanu na prekooceanskih orjakih Queen Elizabeth ali pa Queen Mary na poti v Jugoslavijo . . • obiWite Pariz • • . in ie vedno bosto dospeli v Jugoslavijo v manj kot 7 dnevih; prav tako hitro in celo hitrejše kot direktno s katerimi koli drugimi ladjami! Cela voz« nina po morju in na zemlji v tej "ekonomični sezoni" je presenetljivo nizka (na pr. od $211.16 do Ljubljane). V to jo vključeno potovanje po zemlji s kontinentalnimi luksuznimi brzovlakl, kar je dostojen zaključek vsakega breskrbnega potovanja in samo po sebi predstavlja počitnice. Cunardova slovita mednarodna kuhinja vključuje Vaio priljubljeno slovensko hrano. Mauretanlg in Caronia Vam nudita Isti standard luksuza za 7-dnevno potovanja* Ekonomične cene fvk//u{no francoski pristaniiinj davšk) OD NEW YORKA DO CHERBOURGA Turistični OUEEN ELIZABETH ) tir« QUEEN MARY } Viok od Cherbourga do Pariza drugI rozred $6.50 Prvi Iz Pariza do rapred Ljubljano (24 ur) $39.06 Zagreba (27 ur) $42.71 Beograda (35 ur) $50.23 Za Voio prtljago bomo skrbeli do Vašega cilja. kabin $240.50 DrugI razred $27.66 $30.39 $36,03 "All STE ZE SLISAll ZA CUNARDOVO V NAPREJ PLAČANO POSTREŽBO?" *To |e siguren, voren način, da dobite Vaše drage v Ameriko. VI kupile potni listek tukaj in Cqnard bo vse uredil ... to je popolna postrežba in Vas osvobodi vseh skrbi. cunard Line Obfščffe Val potniški urad ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1-0498 Odprto 9. do 9. zv. Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača, cigarete. Cena pivu je bila znižana. JOHN YAGER IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo. ZABAVA in PLES • Vsem cenjenim gostom in prijateljem sporočam, da imam VSAKO SOBOTO in NEDELJO izvrstno godbo za zabavo in ples. Se toplo priporočam v obisk. V moji gostilni boste dobro postreženi z najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom. Frank Novak Lounge Bar 5705 ST. CLAIR AVENUE V NAJEM Lepo opremljeno sobo se odda v najem poštenemu Slovencu. Dobi tudi hrano če želi. Blizu Slov. društvenega doma, v Euclidu. Garaža na razpolago. KE 1-7520 HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ na Babbitt Rd., Euclid, O. Zidan bungalow s 3 spalnicami; kuhinja, dinette, "tile" kopalnica in rekreacijska soba. Zgotovljeno drugo nadstropje; lepo splanira-no. Samo $17,500. Dajte ponudbo. STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100 Pon t ganihlC: with fire • are c^ain^r yoy * ■ m Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA KE 1-1934 15813 WATERLOO RD. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA Kleparsko delo ^ popravljenje streh prenavljanje in mizarska dela Damo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne J. KOVIGH & SON 1554 EAST 55th ST. EN 1-2843 Damo prosti proračun DELO DOBIJO MOŠKI BORING MILL OPERATORJI To delo je za naš 2. šift Morate biti izkušeni in zmožni vzpostaviti si lastno delo. 11 ur na večer (55 ur na teden) Visoka plača od ure poleg plače za incentivno in nadurno delo. Obiščite naš uposljevalni urad od 8. do 4.30; v soboto od 8. do 12. opoldne THE OSBORN MFG. CO. 5401 HAMILTON AVE. EUCLID POULTRY S49 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Fetkoviek. laitnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. Hruške in češplje sveže zaklane in očiščene piščance—pisano blago od vreč, ki se lahko uporabi za vsakdanje obleke, dobite pri ADOLPH J. SOMRACK MAPLE GROVE ROAD (Med Rt. 91 in 174, blizu Rt. 84) Tel.: Willoughby 2.1845 STAREJŠA ŽENSKA, Hrvatica, se sprejme na stanovanje in hrano v zameno za pomoč pri opravljanju lahkih hišnih opravil in tovarištvo ženski. Dobi se tudi dobro plačo. Sprejme se novo-došlo žensko, ali pa poročeni par, stanovanje s 4 sobami. 1556 E. 31 St., SU 1-7830 DELO DOBIJO MOŠKI TURRET LATHE OPERATORJI Izurjeni ih pol-izurjeni 1. in 2. šift 53 ur tedensko Tovarna umetno prezračena ROTOR TOOL CO. 26300 LAKELAND BLVD. FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od _ NOVIH AMERIKANCEY ki so zmožni govoriti nekaj angleščine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. CLEVELAND, OHIO TAPCO sedaj izbira IZKUŠENE MOŠKE ZA Toolmakers Experimental Work Building Jigs and Fixtures Izbrano Toolroom Delo Arc In Heliarc Varilce Maintenance Tinsmith Machine Repairmen če boste kvalificirali, vas izučimo na delu za Production Bench Inspection Hand Trucking Miscellaneous Machining Uposljevalni urad odprt: od ponedeljka do petka 8. zj. do 4.30 pop. ob sobotah in nedeljah 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) STRAN? " ENAKOPRAVNOST VOHUNI 'IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE (PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA) (Nadaljevanje) I. poglavje Sovjetski oficir Igor Serge-jevič Guzenko pobegne z veleposlaništva Medla senca barvanih svetilk je legla po dvorani. Zabavišče je bil verjetno zelo slaboten, ker so bilo majhno, pevkim glas pa je pred njo postavili zvočnik. Pravkar je v mikrofon izlivala svojo bol zat-adi objemajočega se parčka, zaradi svojega fanta, ki ljubkuje drugo . . . Pevka je imela droben glasek, sicer pa je bila zelo lepa. To je povzročalo uredniku Armstrongu nemajhno srčno bol, kajti lepa plavolaska — vojna vdova— ni iskala utehe samo pri njem. Pravzaprav niti ni bila vojna vdova. Ločena žena je bila; s preteklo vojno je imela samo toliko skupnega, da ji je bil mož odšel na vojno v Evropo. Nekoč se je kyt kurir nenadoma z letalom pojavil doma. Priletel je iz Evrope v Kanado, njegova lepa žena pa je z moževim prijateljem odfrčala iz stanovanja. Urednik Armstrong je vse to vedel. Svojo bolest pa je zdravil s pivom, kajti lepa pevka je imela še vedno zelo "frfotajoč" značaj. Armstronga je to stalo mnogo piva. Sicer pa ni pil samo navadnega piva. Takšnega v tem lokalu sploh ne bi dobil, V pivo je dolival liker in žganje, česar se je naučil od kanadskih oficirjev, ki so se vrnili iz Evrope. Skoraj brezalkoholna evropska piv^. so namreč kanadski oficirji popravljali tako, da so vlivali vanje najrazličnejše alkoholne pijače. Tudi urednik Armstrong je delal tako. Takšna mešanica je sicer imela docela nemogoč okus, a kljub temu to dobro lastnost, da je hitro zlezla v glavo in omamila možgane. Sicer pa urednik Armstrong ni rad mnogo mislil v bližini lepe plavolaske. Tisti večer se mu je "zameglitev" prav dobro posrečila. Komaj je spoznal uredniškega slugo, ki se je nenadoma pojavil pred njim. "Tajnica sporoča, da izvolite takoj v uredništvo!" Mehanično je vstal in izcedil vase zadnje ostanke z likerji pomešanega piva. S pijano težkimi, a zanesljivimi koraki je stopil proti izhodu. Pokonci ga je držala samo še novinarska zavest, sicer pa je bil že docela otopel. Spet je začel misliti šele tedaj, ko je pri neki mizici zagle-teklem stoletju. Preprosto, toda lepo, složno grajeno poslopje je dal policijskega nadzornika Leo-polea. Dolgouhi nadzornik Leopole je vodil eno izmed skupin kanadske kontraobveščevalne službe. Že iz otroških let je bil navajen samega sebe vleči za uhlje, kadar se je globoko zamislil. Če se je bavE s težko in kočljivo nalogo, so se mu zaradi neprestanega nategovanja poveznili uhlji celo do vratu. Armstrong se je tudi zdaj ozrl na nadzornikove uhlje, hoteč ugotoviti stopnjo njegove zaposlenosti. "Ne kaže preveč zaskrbljenosti," mu je preblisnilo skozi omamljeno glavo. Nadzornikovi uhlji so se mu namreč zdeli prekratki. "Toda eno ali dve vojni zanimivosti bi le utegnil izlisniti iz njega," je pomslil Armstrong in ni slutil, da ga v uredništvu čaka največja vohunska senzacija. Bila je to zadeva, o kateri tudi nadzornik Leopole ni slutil ničesar, toda ko jo bo izvedel, bo dobil uhlje kakor slon. Poslopje uredništva časnika "Ottawa Post" je bilo v bližini. Iz njega se je že od daleč slišal divji ropot in grmenje rotacijskega stroja, kajti pravkar so tiskali prvo izdajo. Armstrong se je vzpel v nadstropje. S pijanimi očmi se je zastrmel v tajnico, toda še preden je utegnil spregovoriti, že je odprl vrata svoje sobe. "Igor Guzenko, oficir sovjetskega veleposlaništva v Kanadi." Armsti*ong se je hipoma streznil. Uredništvo je imelo le malo stikov s tujimi poslaništvi. Posebno nedostopno pa je bilo sovjetsko veleposlaništvo. Uredništvu je pošiljalo samo snov za propagando, kakršne so se sporazumno posluževali vsi zavezniki. Zdaj pa stoji tu oficir veleposlaništva in prosi za zaupen pogovor. Njegov obraz je kazal vse znake vznemirjenosti. Urednik je zato naročil tajnici, da ga ne sme jiihče motiti. Zaprl je celo vrata, kar sicer ni bila njegova navada. Igor Guzenko je bil zares oficir obveščevalne službe sovjetskega veleposlaništva, ki so ga leta 1942 osnovali v Kanadi. V Ottawi je veleposlaništvo najelo iz rdeče opeke zgrajeno, veliko trinadstropno hišo z visoko streho in visokimi vrati v ulici Charlotte 285. Hišo je dal zgraditi premožen kanadski meščan za svojo številno družino že v pre- ifH . Tmdithnally OHIO'S Finest MISTLEDOWN 44 DAY MEETING Seot. 11 thru Oct. 31 DAILY DOUBLE Closes 1:50 p.m. Najfinejše in najbolj moderno dirkališče v Ameriki. Nov prostor xa 6,000 sedežev. Obednica obdana s teraso—eskalatorji. Rezervacije—Pokličite Montrose 2-8600 ROUTE 8 • NORTHFIELD and EMERY ROADS CLEVELAND kakor nalašč odgovarjalo smotrom in namenom veleposlaništva. Veleposlanik G. N. Zarubin in diplomatski uslužbenci so se v 1942. Večji del stavbe so določili stavbo vselili v začetku leta za člane diplomatske službe, manjši del pa so s težkimi železnimi vrati ločili od ostalih hišnih prostorov. Povsod na oknih so bile goste železne mreže, okenski okviri pa iz debelega hrastovega lesa. Po sobah so stale srednje velike jeklene omare. To je bil torej prostor, kjer je veleposlaništvo čuvalo svoje tajnosti. Tu so reševali v tajnopisu prispela navodila iz Moskve, tu so v tajnopis prepisovali sporočila, ki jih je veleposlaništvo pošiljalo v Moskvo. Oddelek je vodil polkovnik Nikolaj Zabotin. Za železnimi vrati oddelka je za vsako panogo diplomatske službe delal poseben uslužbenec. Posebni uslužbenci oddelka so bili dodeljeni tudi uradni diplomatski službi, vojnemu atašeju in trgovinskemu oddelku. Tudi v Range Road 14 nameščena NKVD — sovjetska varnostna služba — je za temi vrati imela svojega posebnega zastopnika. Igor Guzenko je bil strokovnjak za tajnopise vojaškega značaja. Vsa tovrstna poročila in sleherna iz Moskve prispela tajna brzojavka je šla skozi njegove roke. Člani šifrirnega oddelka niso izmenjavali med seboj svojih informacij, saj niso niti poznali tajnopisa, ki so se ga posamezniki posluževali, neznan jim je bil jezik, ki so ga rabili drugi uslužbenci in v katerem se je za nedolžno vsebino skrival docela drugačen smisel. Igor Sergejevič Guzenko je delal v sobi št. 12 v drugem nadstropju. Petindvajset let mu je bilo, ko so ga določili za to službo. Bil je član Komsomola, a v Partijo ga še niso sprejeli. Končal je oficirsko šolo. Zaradi njegovega živega občutka in smisla za jezike so ga že prej določili za diplomatsko službo. Ko je izbruhnila vojna, pa so ga vseeno poslali na fronto. Udeležil se je bojev za obrambo Moskve leta 1942. Pred tem pa je že končal vohunsko obveščevalno šolo, ki je bila pod vodstvom generalnega štaba Rdeče armade. Zaradi tega so ga leta 1942 odpoklicali z bojišča ter ga poslali v osrednji urad obveščevalne službe, kjer so ga temeljito preizkusili in pregledali vse njegovo življenje. Sleherno podrobnost so izvrtali, kontrolirali so mu poreklo, družinske zveze, pa tudi glede političnega mnenja in prepričanja je moral prestati marsikatero pre-iskušnjo. Vendar je vse to dobro prestal, tako da nikakor ni bilo mogoče podvomiti v njegovo zanesljivost. Junija leta 1943 je že smel odpotovati v Ottawo na svoje prvo službeno mesto v inozemstvu. Potoval je z letalom skupaj z ženo Svetlano Borisovno čez Sibirijo, severni tečaj in Aljasko v Ottawo. Zaradi stanja, v kakršnem je bila, mladi čmolasi ženi ni preveč prijala ta dolga zračna pot. Takoj po prihodu v Ottawo se jima je rodil sin Andrej, veleposlaništvo pa jima je najelo stanovanje v ulici Sommer-set 511. Mladima je bila zelo všeč Ottawa s svojim jezerom, številnimi parki, lepimi ulicami, poslopji in čudovitim parlamentom. Veselilo ju je, da sta dobila stanovanje z razgledom na park. Bila sta mirna in vljudna, tako da so ju sostanovalci takoj vzljubili. Kadar sta sprejemala goste, sta se že vnaprej opravičila za nemir in ropot. Preden sta odšla na pot, so Guzenku rekli, da bo ostal v tujini dve ali tri leta. Komaj dobro leto po negovem prihodu v Ot- tawo, v septembru leta 1944 pa je prišel ukaz, naj ga takoj pošljejo domov. Polkovnik Zabotin ga kljub ukazu ni pustil. Odgovoril je, da ga ne more pogrešati. Do avgusta 1945 niso več načenjali vprašanja njegove vrnitve, tedaj pa so ga ponovno poklicali domov in sicer z družino vred. To je pomenilo, da mu ne zaupajo več. Njegovi predstojniki niso dvomili vanj, zato tudi niso mogli razumeti navodil iz Moskve. Prepustili so Guzenku, naj se sam odloči, ali naj zanj prosijo podaljšanje bivanja v Ottawi, ali se hoče vrniti domov. Guzenko je preprosto izjavil, da se vrne domov, a je že takrat vedel, da tega ne bo storil. Skozi njegove roke je šlo sleherno poročilo, sleherna stvar sovjetske obveščevalne službe v Kanadi. Ostrmel je nad tem, kar se mu je razkrilo iz teh poročil. Vse leto se je že pripravljal, da bi dal temu duška in izpovedal svoje naraščajoče začudenje. Eno leto je že zbiral drobne listke, papirje tajne službe, ki bi jih moral sežgati: zaznamke, pripombe telegrafistov o sprejetih brzojavkah in koncrepte besedil za telegrafiste. Doma je s temi lističi kar preplavil vse stanovanje, saj je z njimi napolnil vsak pogrešljiv lonec in vsako posodo. Obenem je polagoma pripravil tudi "code" — slovar tajnih besed. Izvirni slovar je moral s spisi vred predati polkovniku Zabotinu, ki je vse skupaj zaprl v veliko jekleno omaro. Razen tistega, kar je lahko skril v žepe, ni mogel odnesti iz poslopja ničesar. Tisti dan, ko je Guzenko izjavil, da se vrne v domovino, je zaključil zbiranje materiala. Zategadelj je moral odnesti iz poslopja tolikšno količino zbranega materiala, da je bilo preveč za prostor^ njegovih žepih. K sreči je bil hladen septembrski večer, tako da je lahko oblekel plašč. Plašča pa ni zapel, ker bi se s tem izdal, da ima nabito polne CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 DOMESTIC FEMALE HOUSEKEEPER — General housework and assist with children. Stay, own room. Every Thursday, every other Sunday off. Good salary. COrnelia 7-6891 REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST — Ideal for 2 families; 4 bedrooms; brick home; A-1 condition. Close to everything. $17,500. $6,000 down. Elmhurst 583-J FEMALE HELP WANTED BOOKKEEPER Accounts Receivable Accounts Payable Accurate Typist Permanent — 5 day week See Mr. A. LEONARD PANAMA BEAVER, INC. 2633 TOUHY AVE. AMbassador 2-4800 WE NEED MAIDS KITCHEN HELP WANTED steady work. — Plus meals. 40 hour week. Nice place to work. SWEDISH COVENANT * HOSPITAL 5145 N. CALIFORNIA uptown 8-8200 Žepe. Zvečer je po deveti uri zaprl vrata pisarne ter izročil "code" in vrečo s spisi polkovniku Zabotinu. Vse skupaj sta vložila v veliko omaro in Guzenko je celo počakal, da je polkovnik kakor po navadi še zapečatil vrata omare. Toda v vreči, ki mu jo je Guzenko izročil tisti večer, je že manjkal cel kup važnih listin. Druge krati je Guzenko šel mirno, brez vsake zahrbtne misli mimo vratarja, tisti večer pa se je spomnil, da ima napete žepe. Nehote je pomislil na posledice. Ko je opazil, da stoji vratar na koncu hodnika in da ga opazuje, mu je za hip zastal dih. "Opazuje me," je bil njegov prvi občutek. Prodimi vratarjev pogled ga je ošinil od glave do peta. Guzenko je vzdrhtel. V tistem trenutku pa se je pred vrati ustavil avto. V loži je zapel zvonec. Vratar ni vedel, kam naj se najprej obrne. Guzenko je lahko nemoteno odšel. Globoko je zajel sapo in naglo stopil po dolgi, svetli ulici. Ko je prišel v notranjost mesta, se je previdno ozrl, če ga kdo ne zasleduje. Nikogar ni ppazil. Težko je premagal željo, da bi nekam stopil ter s požirkom pijače poplaknil od živčne napetosti suha usta. Uprl se je tej želji. vedoč, da mora ostati trezen. V žepu je imel ključ do največje vohunske skrivnosti, kar jih je odslej poznala svetovna zgodovina, sleherno pomembno listino sovjetskega vohunskega centra za ZDA, Veliko Britanijo in Kanado. Pri sebi je imel ves material, s katerim se je sovjetsko vodstvo pripravljalo že na tretjo svetovno vojno. II. poglavje Preizkušnje Z odločnimi koraki se je napotil proti uredništvu časnika "Ottawa Post." Tajnica ga je sprejela z odgovorom : "Glavnega urednika ni. Na izletu je. Ribe lovi." "In njegov namestnik?" "Urednik Armstrong? Če je zelo važno, ga lahko pokličem." Komaj je zatrla nasmeh, ko se je spomnila, da tudi Armstrong ribari, seveda le okrog lepe pevke. Poslala je ponj vedno zaspanega uredniškega slu go. Pogovor za zaprtimi vrati je zdaj trajal že celo uro. Guzenko je pripovedoval Armstrongu, da je zapustil sovjetsko veleposlaništvo in da hoče v Kanadi zaprositi za azil. Povedal je tudi, da se priprav- lja na važna razkritja in krinkavanja. "Delo za Leopolea," je pomislil Armstrong na nadzornika z velikimi uhlji. Docela se je z® streznil, a je kar vztrepetal pred snovjo, ki jo je prinesel ta mladi človek. Sovjetska obveščevalna služba je ukradla skrivnos atomske bombe! Vendar je tudi dvomil. Kaj če je vse to samo izzivanje, Vmešavanje v take reči je n^var^ no. Bilo je konec leta 1945. ^ vezniške sile so v Evropi vale končno zmago, spoinla i s že ustanovili Organizacijo z ženih narodov, niti mesec ni bilo tega, kar je Japonska F skupnim napadom zavezniKO položila orožje. To veliko je prineslo šele tesnejše so vanje vseh zaveznikov. Ali je rej mogoče, da je sovjetsko vo stvo že izdalo to sodelovanje^ da se pripravlja že na ^ no? Ali sme zdaj, ko še zmagoslavna opojnost, s lom dvomljive vrednosti to sodelovanje in ga morda ( uničiti? "Najbolje bo, če se obr^^^^ na policijo," je nazadnje s kim vzdihom dejal urednik ^ strong. "Za vohunske zadeve ^ pristojna policija." (Dalje prihodnjič) MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S BASEMENT Deške FLANNELETTE ŠPORTNE, SRAJCE ,Deške nove bombažno flannelette športne srajce v živih, barvah in vzorcih. Dobro narejene za trajno nošo. Jamčene, da se operejo. Mere 6 do 18. Deške zimske SPODNJE SRAJCE IN HlACE REG. 89c Vse prve vrste Spodnje srajce s kratkimi rokavi, okroglim ovratnikom, in spodnje hlače z elastiko ob pasu, zimske teže. V majhni, srednji in veliki meri. , komad Poštna in telefonska naročila sprejeta na nakupih za $2 ali več v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.—Pokličite CHerry 1-3000 The May Co.'s Basement oddelek z deško opravo m.: ŽENSKE RAYON "Camms" SPODNJE HlAtf HOLLYWOOD ALI BAND LEG STIL "Campus" hlačke lepo zgledajo! Se lahko operejo in in jal vam bo udoben kroj in izvrstna prilega! Hladne udobne. Posamezno zavite, za takojšnjo nošo! V pop^'®*^ nih barvah. Majhne, srednje in velike mere, MERE 49c. OTROŠKE "Kickaway" RAYON SPODNJE HLAČE Z ELASTIKO V vseh barvah. Mere 4 do 14. Poštna in telefonska naročila za nakupe od $2 naprej se sprejme v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.—Pokličite CHerry 1-3000 The May Co.'s Basement oddelek z pleteno spodnjo opravo