ZGODOVINA V ŠOLI Številka 1 Letnik 29 2021 ISSN 1318-1416 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logajč Uredniški odbor: dr. Dragica Čeč, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje Dragica Babič, Šolski center Celje – Gimnazija Lava Jana Bec, Osnovna šola Prule Ljubljana mag. Mateja Drnovšek Zvonar, Osnovna šola Polje Ljubljana Štefan Harkai ml., Osnovna šola Puconci Brigita Praznik Lokar, Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino Srečko Zgaga, Gimnazija Poljane mag. Manica Maver, Državni tehniški zavod Žiga Zois, Trst Kiti Jurica Korda, Gimnazija Dubrovnik dr. Daniel Wutti, Visoka pedagoška šola, Celovec Odgovorna urednica: dr. Vilma Brodnik Jezikovni pregled: Tine Logar Naslov uredništva: dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo OE Ljubljana, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 31 19, faks: 01/236 31 50, e-naslov: vilma.brodnik@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Oblikovanje: Studio Aleja d. o. o. Računalniški prelom: Birografika BORI d. o. o. Tisk: Abo grafika d. o. o. Naklada: 460 izvodov Naslovnica: Spomenik žrtvam vseh vojn. Na njen je napis: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje, in ena smrt!« (Oton Zupančič) Spominsko obeležje ima velik vzgojno-izobraževalni potencial, kot eno od najpomembnejših spominskih obeležij iz slovenske zgodovine. (Foto: dr. Vilma Brodnik.) Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, faks: 01/300 51 99 Naročnina: Letna naročnina (2 številki): 33,00 EUR za ustanove, 24,75 EUR za fizične osebe; 12,50 EUR za dijake, študente, upokojence; cena posamezne številke v prosti prodaji je 20,00 EUR. V cenah je vključen DDV. © Zavod RS za šolstvo, 2021 Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 578. Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). » Tujec, ko prideš v Sparto, povej, da še zmeraj ležimo v klancu stražarji zvesti, kakor je vêlel ukaz.« Spominski epitaf spartanskim branilcem v bitki pri T ermopilah (Herodot iz Halikarnasa (izdaja 2003). Zgodbe, 7–228. Poslovenil Anton Sovrè. Ljubljana: Slovenska matica, str. 575.) Pričujoča tematska številka revije izpostavlja kulturo spominjanja pri pouku zgodovine. Uvodne članke so napisali koroški raziskovalci in pedagogi dr. Daniel Wutti in prof. Eva Hart- mann z Visoke pedagoške šole v Celovcu ter dr. Nadja Danglmaier z Univerze Alpe – Adria v Celovcu. V člankih so razloženi temeljni pojmi in teorije kulture spominjanja. Komunikativni spomin ohranjajo časovne priče dogajanja, za njimi ostane kulturni spomin, ki je institucionalno shranjen v obliki spomenikov, spominskih obeležij, praznikov, medijev (časopisi, učni načrti, učbeniki idr.), muzejev, arhivov, galerij, knjižnic, prenašajo ga strokovnjaki, med njimi tudi učitelji (prim. Wutti). Predstavljene so konfliktne kulture spominjanja, ki jih predstavljata koroški plebiscit in nacizem (prim. Hartmann, Danglmaier). Opozorjeno je tudi na konflik- tni kulturi spominjanja partizanstva in domobranstva v Sloveniji, ki ju akterji niso sposobni razrešiti in pomiriti in zato kažeta rušilno moč in veliko oviro za razvoj slovenske družbe in države. Dragoceno je razmišljanje o konstrukciji kolektivnega spomina v pluralnih družbah, ki dopušča raznolikost brez homogenizacije in hkratni razvoj pripadnosti oz. večpripadnosti kot veliko priložnost za sodobni pouk zgodovine. Bolj kot nacionalna pripadnost je pomembna državna pripadnost. Pripadnost pa se gradi prav prek zgodovinskega spominjanja. Pri pouku naj se dopuščajo različni pogledi in skupna refleksija, ki najširšemu krogu učencev omogoča konstrukcijo inkluzivnega kolektivnega spominjanja, priseljencem pa t. i. sposojene spomine družbe, v katero so se priselili (Danglmaier). Didaktični pristopi, ki so primerni za takšen pluralni, večperspektivni in inkluzivni pouk zgodovine, pa so časovni trakovi s pomembni- mi zgodovinskimi dogodki, v katere lahko učenci dodajo pomembne dogodke iz svojega živ- ljenja ali življenja svojih družin, mednarodni dnevi obeleževanja spomina (npr. mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta), življenjske zgodbe časovnih prič dogajanja, ekskurzije v zgodovinsko pomembne kraje, aktivno in odgovorno državljanstvo (prim. Hartmann). Koroška je dežela, ki je v novejši zgodovini doživljala hude zgodovinske preizkušnje, katerim so bili zlasti podvrženi Slovenci v času nacizma, različni zgodovinski pogledi obstajajo tudi na koroški plebiscit. V dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju učiteljev namenjajo ve- liko pozornost seznanjanju s sodobnimi didaktičnimi pristopi, kako občutljive teme učencem predstaviti znanstveno korektno in na povezujoč način. Zato so v člankih predstavljeni prim- eri, ki so lahko zgled tudi za obravnavo občutljivih tem, ki še vedno razdvajajo tudi Slovence tostran Karavank. Izkušnje in primeri pa so še toliko bolj dragoceni, saj Korošci gledajo na dogajanje v Sloveniji z manjšo distanco, a hkrati skrbjo. Kultura spominjanja je vgrajena v zgodovinopisje kot znanost in v pouk zgodovine. Še vedno navdihujoče se bere ohranjene spomine – zgodbe izpod peresa »očeta zgodovine« Herodota iz Halikarnasa, ki je med drugim ohranil tudi epitaf padlim spartiatom, ki so branili prehod T er- mopile in tako izkazali svojevrstno zvestobo, dolžnost in odgovornost, s katerimi so prispevali k povezovanju starih Grkov in izgradnji tedanje kulture spominjanja. Didaktični članki iz rubrike Izmenjujemo izkušnje predstavljajo inovativne in uporabne dida- ktične pristope, kot so virtualne sobe pobega za motivacijo učenja in preverjanje znanja pri pouku na daljavo (T omaž Smole, Osnovna šola Šmartno v T uhinju), predstavitev manj znane- ga delovanja Primoža Trubarja v Gorici z delovnim listom za zgodovinsko terensko delo po stari Gorici (Vanja Sossou), zgodovinsko terensko delo za spoznavanje zgodovine domačega kraja Dobrne prek stavbne dediščine (Karmen Lešnik, Osnovna šola Dobrna) ter vključevanje literarnih del in pričevanj – ohranjenih spominov na služenje vojaškega roka (Bojana Mod- rijančič Reščič, Šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola). V rubriki Iz didaktike zgodovine predstavljamo poglobljeno analizo NPZ iz zgodovine v letih od 2001 do 2020 (dr. Dragan Potočnik in Tina Gregurec, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru). V rubriki Predstavljamo pa objavljamo poročilo z druge mednarodne konference Vzgoja za ljubezen do domovine in države, Imamo svojo državo Slovenijo (Dragica Motik) in poročilo o zborniku o letu 1968 z zgodbami študentskega gibanja v letih 1964 in 1974 (Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje). Vabljeni k branju in soustvarjanju revije Zgodovina v šoli! Dr. Vilma Brodnik, odgovorna urednica REVIJI NA POT