St. 143 PiiftiH i ntoiM (on orati m u V Traču, V iMdelio 17. junija 1923. Posamezna Številka 20 ceni. Letnik XLV1II Uhaja, izvseml! pondeljek. , ^-utra|. Uredništvo, ti: Prmčtf AslŠkega it 20, L nadstropje. Oo[ naj se pošiljajo uredništvu. Ne rank _ >Uraa ae se sprejemajo, roV »piti se r.c vračajo. Izdajatelj in odgovora! \r.ten Cerbec. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarne Edinost infiSa za meie: L 7.—, 3 melfce L^^D^pol Wta L 33.— in celo leto L 00.—« Za Inozemstvo mesečno 4 lireurednlitv* in uprave it 11-57' EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Brokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanic« !n vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Ustava in pelitKno življenje Angliji priznava ves svet, da ima najčistejše in do skrajnih posledic izvedeno ustavno življenje. Nikjer na svetu nima parlament take suverene moči v svojih rokah, kakor jo ima v Angliji. Po volji parlamenta, njegove večine se določajo vladni sistemi, parlament določa smernice notranji in vnanji politiki države. Čim je vlada prišla v navzkrižje s parlamentom, sledi neizogibno njena demisija; mera se umakniti in ji sledi vlada s programom, ki odgovarja volji parlamenta. In nikjer na svetu ne varuje parlament tako ljubosumno in neizprosno svoje prerogative, svoje pravice, kakor jih varuje angleški parlament. In to toliko v lastnem zboru, kolikor napram javnosti in napram vrhnemu sestavnemu delu ustavnega življenja, napram kroni. V Angliji je izključeno, da bi krona hotela ukazovati vladi tična nasprotnika. Posebno tudi radi balkanskega in vzhodnih vprašanj sploh. .Prvi je bil — da se tako izrazimo — turkofrt in njegov ceterum censeo je bil, da se mora moč Turčije ohraniti nedotaknjena. Gladstone pa se je živo zanimal za usodo krščanskih narodov na Baikariu in se je neizprosno) boril proti turškim krutostim. To njegovo živo sočustvovanje s slovanskimi narodi na Balkanu ga je dovedlo tudi v tesne politične in prijateljske stike z velikim Jugoslovanom: vladiko Stros-majerjem. Ta dva velika državnika Anglije sta se izmenjavala na vladi opetovano, kakor je že valevelo -pblitično življenje, kakor je že narod oresojal istodobne politične dogodke. In tu prihajamo do ugotovitve, ki nam je pred očmi: ravno temu svobodnemu vaiovenjtf političnega življenja, tej afesa- 1.« _» ___1___J - MO »irAlfiivliantti VSS«2?3 enje ^anaiircmui « i u: jc mu|».. nnrni. v lfalpri raronA j: Ruski protest pkbti prodaji ruskih ladij v j Marseille Romuniji MOKSVA, 15. Litvmov je izročil Poin-careju noto, v kateri* ugotavlja, da namerava Francija kljub ponovnim protestom ruske vlade prodati ruske ladje, ki/ so zasidrane v Marseille. Ruska vlada odločno protestira proti prodaji teh ladij državi, kakršna je Rumuiuja, ki kuje malo jasne naklepe proti Rtssi^r. Slično zadržanje francoske vlade je v polnem nasprotstvu z zagotavljanjem g. Poincareja v mesecu marcu. V zaključku zvrača nota vso odgovornost za posledice, ki bi jih imela zavrnitev ruske zahteve, naj se ladje izročijo Rusiji, na Francijo. Sajenje bombaža v Turkestanu MOSKVA, 15. Sablje bombaža v Turkestanu se nahaja v povoljnem stanju. V mnogih krajih dosega površina posajena z bcmbažein 80% svojega obsega v predvojne m času. Razne nemške tvurdke se pogajajo za koncesije za» sajenje bombaža. Direktna zveza med Nemčijo in Perzijo MOSKVA, 15. Iz Petrograda plujejo ladje po Marijinem kanalu do Enseii ob Ka-spiškem morju in od tod v Perzijo. S tem ie dosežena direktna zveza med Hamburgom in Enseii, torej zveza med Nemčijo in Perzijo-. Trgovi uski od noša ji med Rusijo in Perzijo MOSKVA, 15. V Teheranu je bila te dns otvorjena. konferenca za sklenitev rusko-perzijske carinske pogodbe. — Perzijsko trgovinsko ministrstvo je določilo znatne svote za udeležbo Perzije na moskovski poljedelski razstavi. — Po želji perzijskih trgovcev je bil semenj v Baku podaljšan. Sklenjene kupčije znašajo* že nad en miljon pudov v vrednosti 150.000 červoncev. Nemčija I Iz zasedenega ozemlja — Francozi pritiskajo vedno hujše BERLIN, 15. V zasedenem ozemlju sledi obsodba za obsodbo. Tovarniški ravnatelj Halke jei bil obsojen v Verdenu na 5 let ječe in globo 6 milijonov frankov, pro-kurist Friedmann na 8 miljonov frankov. — Vlada bo. napela vse sile, da prepreči izvršitev obsodbe inž. Georgesa na; smrt. Kakor poroča Wolfov dopisni urad, je izročila vlada zastopnikom! držav, kit niso soudeležene pri zasedbi Porurja, noto glede postopanja zasedbenih čet. O obsodbi inž. Georgesa in Sch nage terja pravi nota: Vse to se dogaja v istem času, ko francoska vlada zahteva od prebivalstva, da neha s pasivnim odporom. Postopanje Francozov uniči že v kali vsako nemško prizadevanje za pomirjenje prebivalstva in podžiga to prebivalstvo v borbi proti tujemu militarizmu. — Francozi so izgnali 320 železniških uradnikov, ki bodo morali odpotovati" v teku 4 dni. Bogati Jud BUKAREŠTA, 15. Bankir Jakob Elias, ki je pred kratkim umrl, je zapustil svoje premoženje, ki ga cenijo nad 600 miljonov lejev, rumunski' akademiji in dobrodelnim zavodom. Bilinski umrl DUNAJ, 15. Bivši avstro-ogrski finančni minister Biiinski je umrl. Bilinski je svofačasno nače lov ali skupini poljskih poslancev. Povodom umora nadvoj. Ferdinanda je bil obdolžen, da je vedel za zaroto, a da je molčal. Po razpadu Avstro-Ogrske se je kot poljski državljan podal na Poljsko. Ker se mu ni posrečilo, da bi se tam politično udejstvoval, se je povrnil na Dunaj. Dogodki na B@liirih@m Starabolijski ubit avtonomiji______ pravljeni zajamčiti svobodo in bemo neusmi- j Ka0Tazum to avtcnomijo kot že tfofcovo spoštovanje zakona in vzdrzevanje javnega __^.^„J.i_____- reda; vlada bo pobijala i socialno revolucijo i vzpostavitev monarhije. — Vlada ne bo nalezla na fraze o bratstvu narodov; delovala bo za dejstvo. Rusko odposlanstvo v Dorpatu je smatralo to vprašanje za notranjo rusko ___zadevo in zraven tega je ruska vlada že v udejstvilev te ideje, ampak upoštevala bo raz- neki svoji prejšnji noti odločno nastopila mere, ki so nastale radi verolomstva Nemčiie, proti temu, da bi se vprašanje izročilo tiste Nemčije, ki podpira ubojstva in sabotažo, i Društvu narodov, naglašajoč, da br^ma-f plosk a nje), tiste Nemčije, ki nam stavi stneiine trala to za sovražen čin. Poleg tegff ne ponudbe. Siljeni smo, da še bolj ostro nada- smatra ruska: vlada ne Društva naredov i ln°i S prili?kom' l'Vsa zbornica vsfane in ne haaške^a razsodišča za kompetentne, pioska.) }ji nioigh odločati o tem* vprašanju. Ve- Oe še ponioči 'preklicala svoje poslaniku Rakiču dane instrukcije ter je- o odgodi t vi demarše obvestila zavezniške kabinete. Sinoči sta po seji ministrskega sveta italijanski Sa angleški poslanik intervenirala pri ministru Ninčiču. Zastopnik Italije se je izreke! proti vsaki intervenciji, ako-ravno je Bolgarija kršila netullyski dogovor. Ajigleški poslanik sir Young je na-svetoval ministru Ninčiču skrajno ublažitev demarše. Podobni pritiski so se izvršili včeraj zvečer tudi v Pragi, BukareAti in Atenah. Čehoslovaška je osiala solidarna. Tuda z Grško vlada popolno soglasje. Rumunjja je kolebala. Nesoglasja so sicer odpravljena, vendar so zapustila neprijeten utis. Vsi ti dogodki so povzročil, da je vlada izročitev diplomatske note odgodila ki da se sedaj vršijo novi razgovori z zavezniki in predstavniki velike entente. Včeraj dopoldbe je sprejel minister Nin-čič francoskega, angje§kega in laškega poslanika, s katerimi je tcnei dajfše razgovore. Vršile so ste! tudi konference z zastopniki male entente in Grške. Opoldne se je vršil v tukajšnjem ru-namskem ooslaništvu sestanek rumunsk«- ga, čehoslovaškega in grškega poslanika, na katerem se je razpravljalo o cdgoditvi izročitve note, ki je bila za Bolgarsko že pripravljena. Po iej konferenci je izjavil eden ca diplomatov: «Situacija je zelo resna. Čvrsto pa se nadejam, da se najde izhod, ki bo odgovarjal upravičenim interesom naše samoobranib e». Dopoldne med sejo narodna skupščine se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o novem položaju. Zvečer od 6. do< 7. je minister Ninčić poročal kralju. Vesti o koraku male entente pri bolgarski vladi zanikane SOFIJA, 15. BcJgaiski brzojavni dopisni urad javlja: Neko poročilo iz Bel-grada pravi, da je jugoslovenska vlada v imenu male entente protestirala radi kršitve mirovne pogodbe s strani nove vlade. Pooblaščeni bolgarski kro£i trdijo, da je ta vest izmišljena, kajti sličen korak bi bil popolnoma brezpredmeten, ko j>e vendar novai vlada izjavila, da bo izpolnila svoje obveze. Bolgarsko poslaništvo v Rimu kar trosi z izjavami RIM, 16. Tiikajšnje bolgarsko poslaništvo zanikava vesli bivšega bolgarskega poslanika: v Pragi g. Daskalova, češ gibanje na Bolgarskem je treba pripisovati agitacijam bivšega carja Ferdinanda in njegovih privržencev. Saj so vendar v sedanji vladi zastopane1 ravnoiste tri stranke, ki so svoječasno prisilile Ferdinanda, da se je odpovedal. Nikdo na Bolgarskem ne želi povrnitve carja Ferdinanda, ki je povzročil toliko zla bolgarskemu narodu. Politične stranke no Bcftarskem Vlada Stambolijskega, ki so jo vrgli aktivni in rezervni častniki s pomočjo makedonskih organizacij, je bila razredna vlada bolgarske kmetske stranke. Stani-bonski je bil načelnik in ustanovitelj te stranke. Ustanovila se je pred kakimi 20 leti in se je razvila iz kmetskih društev po vaseh, ki so se imenovala «družbe»>. Pripadnike stranke so imenovali tudi «družbaše». V začetku je bila stranka popolnoma revolucijonarna po zgledu ruskih socijalnih revolucijonarjev, svojim poslancem je prepovedala vsake stike z dvorom, bila je proti uradnišivu in zahtevala skrčenje števila državnih nameščencev do skrajne mere. Med voditelji je bil poleg Stambolijskega najvplivnejši Botev, predsednik narodnega ^sobranja. Glavno sSo stranke je «Zeniledeloko zname», po-leg tega tudi «Zemledelski glas», glasilo bivšega ministra Drmitrova. V smislu njenega programa- so pisali tudi' «Dnevnik», «Probuda» in «Utrc». Bivši finančni minister Turlakov in D. Dragijev sta se od-cep&a od stranke in ustanovila za svojo strujo pfcseboo glasilo pod imenom ^ Zem-lede4oka pravda«. Komunistična stranka se je razvila iz «tesnih socijalistov»t ki so se imenovali tako vsled tega, ker so *e skrajno iesne-srčno 'diržali marksističnih idej. Njih vo-ditelii so D. Bkugojev, Georgij Dimrtrov, Todor L ukano v, Kr. Kabakčijev in V. Kolarov. Njih glasilo je «Rabotničeškij vestnik». Široki socijalisti, ki se sedaj imenujejo delavska socrialno-demokratska stranka. vodijo bolj praktično politiko in so bili) 1. 1919. v vladni koaliciji. Njih prvaki so Sakazov, DžidroV, Manu in Pastuhov. Glavno glasilo jim je «Narod», Demokratska stranka ima nekak v sefa clgarski program in je od nekdaj delala za ujedinjenje vseh Bolgarov, oslanjajoč se v zunanji politiki na Rusijo in njene zaveznike. Ob času svetovne vojne so delali na to, da bi se Bolgarska pridružila zaveznikom. L. 1908. so proglasili neodvisnost Bolgarske. Njihov voditelj Mali nov je bil malo pred polomom bolgarske fronte ministrskii predsednik in je potem prisilil Ferdinanda, da se je odpovedal prestolu Poleg Malincva so znani prvaki te stranke Ljapčev, Mušanov, prof. Molov, prof. Da-nailov, Madžarov, Babadžanov in Sla-vejkov. Glasili stranke sta «Preporec* hi «Zora». Najmočnejšo zasloimbo ima ia stranka v bankirskih in kapitalističnih krogih, ki' jim jei na čelu znani iniljcna: Krum Čaprašikov. Radikali, ki so se prej imenovali «radi-kalske demokrate*, ima/d največ pristašev med učitcljstvom in državnim nrad ništvom. Njih voditelj je Najčev Cancv, i glasilo «Radikal», Narodno-napredna' stranka ie nastala 1 1920 potem strnitve narodnjaške in libc-ralno-napredne stranke. Narodnjaki so bili vedno irusofili. Njih vedilelji so Gešov in Pljačkov, Bobčev in Todor Tcdorov. ISapredne liberalce vodijo Danev, Liud-skanov in Abrašov. Glasilo* narodnjakov je «Mir», a glasilo naprednih liberalcev «BuIgaria». Po strnltvr izdajata obe stri skupno glasilo «Den». Liberalna stranka, ki je »astala potom strnitve iz treh skupin, skupine Radoola-vova, Tončeva in iz stambulovislov ped vodstvom Petkova in Genadtjeva. Ta stranka je protiruska in germancfilska. Liberalci so vodili Bolgarsko v svetovno vojno in jo pripeljali v propast. Njeno glasilo je «Narodni prava^. Med strankami stojijo «makedonski dobrodelna bratstva», ki jih vedita Karan-džulov in Aleksandrov. Člani te organizacije so v prvi vrsli makedonski izseljenci in imajo na Bolgarskem zelo: velik vpliv. Pri zadnjih volitvah v sobranje so sz združile vse meščanske stranke proti Stambolijskemu, toda na voliščih so bile premagane, so prišle sedaj zopet na krmilci s pomočjo nasilja in revolucije, ki i se jim< je, kakor vse kaže, popolnoma posrečila. M$t SHolilsi Kadar na Balkanu nekaj ni v redu in vz-plamti pežar kjerkoli, tedaj je vsa Evropa v skrbeh. Že več kot sto' let je bil Balka i izhodišče večjih političnih in vojniii za-piitljajev Evrope. Balkanski poletek je prehod iz Zapada; na Vzhod, njegov zemljepisni) položaj je tak, da more zanimati vse one narode, ki imajo katerekoli interese na Jutrovem in na morjih, ki oblivajo Balkan. Tudi danes obračajo evropski .državniki s skrbjo svoj pogled v Bolgarijo, kjer se je ravnokar izvršil državni prevrat. Nn tem prevratu so globoko zainteresirane predvsem obmejne države Bolgarije in ker obstoja nevarnost konfliktov na Balkanu, je umevno, da se zanimajo tudi zapadne velevlasti za razvoj sedanjih do-dogodkov, zakaj kakor rečeno, Balkai* je sporno jabolko za evropske velevlasti. Zato je skoraj nemogoče, da bi se kakšen spopad med balkanskimi državami cimsjii samo na te države. O kakšnem spopadu se danes ne more še govoriti. Tudi je upati', da ne bo ime' državni prevrat v Sofiji zunanjih posledic vendar pa je ta dogodek skrajno razburi! bolgarske mejaše. Razvoj dogodkov v Bolgariji az burja politično javnost v Jugoslaviji, Kak< važnost pripisuje belgrajska vlada nove-mu pokretu v sosedni državi, dokazuje ne j o privesti ukrepov in odločitev. Padec Stambolijskega pomeni za Jugoslavijo občuten udarec. Stambolijski je 2 dejanjem dokazal, da mu gre v resmei za dobro soseščino z Jugoslavijo. On si je odkritosrčno prizadeval, da bi prišlo do trajnega mirnega sožitja med obsma slovanskima plemjencroa, ki živita danes vsak v svoji državi. Po žalostnih izkušnjah, ki so1 jih doživeli Srbi v svetovni vejni, jo popolnoma razumlijvo, da je bil Belgra 4 skrajno nezaupen proti Bolgarom. Tudi Stambolijski se je moral dolgo časa boriti, predno je mogel vsaj nekoliko prep.ičat? Jugoslavijo, da mu gre za dobro stvar in da ne drži za hrbtom noža, ko se pogaja in pregovarja z Bel gradom. Jedro srbsko-bolgarskega spora je bila že cd nekdaj Macedoinija. Del makedonskega prebivalstva ni hotel že cd nokdaj pripolznati nobene države. Makedonci bili vedno nemiren in nezanesljiv element, pa naj so živeli pod Bolgarijo, pod Srbijo ali pod Turčijo. Vsaka vlada je imela sitnosti ž njimi. So med njimi nekatera bojevita plemena, ki jim! je boj m haždu-štvo poklic. Koliko je v tem gibanju pravega takozvanega makedonskega patri jo tizma, se ne da lahko dognati. Tudi pravljice o posebnem makedonskem narodu nosi;J preveč očitno sledove zunanjih spletk, tako da je težko reči zadnjo in zanr^liivo besedo o makedonskih težnjah fL •EDINOST* V Irstu, dne 17. Junija 1923, Po svetovni vojni je postalo središče teh makedonskih* malkontentov, ki se nazivajo z imenom «Makedonstvujušči, (kar bž se po naše reklo približno: oni, ki se bore: za Makedonijo) v bolgarskih obmejnih krajih napram Jugoslaviji in. Grčiji. Ti makedonstvujušči nadlegujejo že od leta 1918. jugoslovenske obmejne kraje. Izvršili so mnogo napadov, morili prebivalstvo, požigali vasi itd., nakar so se zopet umaknili v bolgarske gore. V očigled tem dogodkom je jasno, da ni mogla belgijska vlada verjeti še tako lepim besedam in obljubam bolgarskih voditeljev, ko pa so bila dejanja drugačna. In končno se je Stambolijski odločil za energični nastop proti makedonskim roparjem. Pogajanja v Nišu med Jugoslavijo in Bolgarijo so se dovršila v po'polno zadoščenje belgraiske vlade, zakaj Stambolijski se je pogodil z Belgradom, da bosta obe državi skupno nastopili proti Makedoncem. Jugoslovenske čete so dobile celo dovoljenje, da smejo preganjati ustaše tudi na bolgarsko ozemlje. Stambolijski je bil primoran to storiti iz dveh razlogov. Prvič, če je hotel, da se vzpostavijo prijateljski ednošaji z Belgra-dctti, je pač moral preprečiti napado makedonskih \stašev iz Bolgarije na juge-sicvcnsko ozemlje. Drugič pa so postali ti vstar.i njemu in. njegovi vladi nevarni. In če je danes Stambolijski odstavljen, so k temu v veijkii meri pripomogli ravno ti Makedonci, ki so podpirali opozicijo. Ne manjka celo uglednih oseb, ki vedo povedati, da je revolucija dalo makeden-stvujuščih. Stambolijski je bil mož samoniklih nazorov, krepke volje in brezobziren v boju preti političnim nasprotnikom. Ta brezobzirnost se da opravičiti, ker današnji preobrat kaže, v kaki stalni nevarnosti se je nahajala njegova vlada, pred opozicijo. V notranji politiki si je bivši bolgarski državnik izbral kot glavni smoter obnovo dežele, ki je j oliko trpela v zadnjih dveh vojnah. Piiše! je na površje ob polomu in cd tedaj je skoro- absolutistično vladal, potem ko je Ferdinand Kcfcurški šel in pustil prestol svojemu sinu Borisu- Glavna in rekli bi edina eslemba Stambolijskega so bili kmetje. Ker pa tvorijo kmetje prc' o j prebivalstva, tedaj sc mere reči, da je imel Stambolijski narod za seboj. Pri zadnja h volitvah je dobila njegova (zcmljo-radniška) stranka preko sedežev v sobranju. Razpolagal je torej s tako* večino*, da se je zdelo, da bo njegova vlada trajala dolgo vrsto let in bo mogel izvršiti razne reforme in r-ačrte v povzdigo dežele, Očividno pa jc bil preveč agrarec in predalo rneščnn. Res je, da je imel sovražnike. ne samo v bivših vojaških krogih, i ar je pcpclroma razumljivo, ampak tudi j.ri intelektualcih, ker je videl v njih karto, ki so se odtujili ljudstvu in ki so bili sokrivi vojne. V zunanji politii si je prizadeval dokazati miroljubnost bolgarskega naroda, skušal je tudi prepričati zmagovalce, da je vojno holel le dvor in vojaška klika, medtem ko je narod šel proti volji v vojno. Njegovo potovanje po' evropskih vladnih dvrih ni bilo brez uspeha. Posrečilo se mu je celo doseči ugodnejše pogoja za plačevanje vojne rdškednine. Posebno ospešnoi bi bilo njegovo delovanje v inozemstvu zlasti potem, ko se je z Beigra-dom dodobra sporazumel. Brez dvoma je Siambolijski mnogo napravil za slovansko slogo na' Balkanu. Škoda da je bilo- to njegovo miroljubno delovanje še-le v početku. On je bil mož, ki je znal v sn i nekoliko razbiti led neza-upno-sti v Belg:ada. Vžlrajanje pri odkritosrčni miroljubni politiki z jugoslcvan-skiin sesedeni bi bilo imelo* zelo ugodne pc-sledice za nadaljni razvoj jugoslovenske politike r. n Balkan-ut Saj ni manjkalo takih, ki se prerokovali, da ni daleč čas, ko vstopi tudi Bolgarija v Malo entento, kar bi bil preludij za vstop Bolgarske v jugoslovanske' državo, dasi morda ne še tako kmalu. Nova, revolucionarna, \lada je sestavljena iz es?b, ki so izraziti sovražniki Jugoslavije in pristaši prejšnjega režima. Cankova vlada danes siccr obljublja, da bo spoštovala mirovno pogodbo, pa na te obljube sc ni mnogo zanesti. Značilno je dejstvo, da so v inozemstvu) z veseljem vzeli na znan je nastop nove vlade zlasti v tistih središčih, kjer veje sovražen duh proli ententi in posebej pro.li Jugoslaviji. Posebno svečano razpoloženje vlada v političnih krogih Budimpešte. Tudi dunajski listi so po \ečini potegnil s Cankoj-vi-.rij ter pozdravljajo «osvoboditev» Bolgarije iz krempljev tirana Stambolijskega. Ti rdine>i sami na sobi' so dovolj poučni, kakšne smernice bo ubrala nova bolgarska politika. Če se veselita Dunaj in Budimpešta. je stvar dovolj jasna. Naj omenimo še to, da vstajajo iz pezab ljenja -nekdanje fantazije o svetovni 'nadvladi premagancev in da se govori in piše o no v i zvezi Nemcev, Madjarov, Bolgarov in Turkov, Ljubeznivi bratci, ki so prizadejali toliko gorja Slovanom, dvigajo spet glave. Zadnii dogodek v Sofiji jim je vlil zopet nekoliko življenja in upanja. Razume sc, da so ta upanja jalova. Zgodovina ne koraka nazaj v prošla stoletja. Sicer pa so nasledstvene države, ki tvorijo malo entento, solidarne in pri prvem resnem poskusu nekdanjih sovragov korigirati zgodovinski tok sedaj svobodnih narodov, bodo nastopile z vso odločnostjo. Zato se gotovi krogi v Budimpešti in na Dunaju zastonj vesele. Današnja veselica {hi Sv. Ivanu se vsJed današnje slavnesti t počeščenje padlih vojakov Tržačanov prenese na i. julija. Pismo Iz Jugoslaviie V Ljubljani, 14. jurnja 1923. Gospod: urednik! Ko sem pisal zadnjič svoje «Pismo iz Jugoslavije »f sem bil pod vtisom veličastne narodne manifestacije ob priliki pokopa, judenburških žrtev in zato je bilo moje pismo polno vere v bodočnst. Videl sem, da zna nardi ceniti svoje zaslužne može, da je- vsaj v tem obziru mnogo, mno-goi boljši ko pa njegova politika. Toda na svetu je že tako. da se človek nobene stvari ne sme veseliti preveč, kajti vedno sledi davdušenjut razočaranje, vedno ima medalja dve plati. In to^ sem spoznal, kci sem stal zadnjič sam, Čisto sam, v Jakopičevem paviljonu in občudoval umotvore Matije Jame. Toliko lepote, toliko^ divote ie bilo« razstavljene, toda nikogar ni bilo,' da bi jo užival. Ne ime Matije Jame, ne silna perspektiva njegovih slik, ne čista umetnost njegovih slikarij in niti ne divni slavo-spev Šmarni gori, ki jo je naslikal Jama v dežju in sobicu, spomladi in pozimi in sicer v krase t i, kakor jo morda še ni videl nobeden njenih vsakotedenskih obiskovalcev, nisoi nic-gIt,- zvabiti ljudi v razstavo, ki bi morala biti za Ljubljano kitKuren dogodek. Saj nismo imeli skoraj še v Ljubljani razstave, ki bi imela samo umotvore, kakor jc ima Jamova kolektivna razstava. In vendajr tako> malo zanimanja! Kakoi vsz drugače je bilo, ko je razstavil Bucik. Ni bile treba drugo, ko da je ljubljanski dnevnik napisal o pikantnosti njc-gcvih ženskih portretov in da se je drugi nad njimi zgražal in dcbeir obisk razstave je bil za siguran. In vendar1 govorimo take radi o svoji kulturncsti in o lepoti slovenske domovine.' Ko pa pride resničen kulturen delavec po dolgih letih, v domovino1 in ko nam pokaže sveje lepe kulturne ustvaritve, ki so dokument našega kulturnega življenja in obenem tudi zgovoren dokaz o lepoti naše zemlje, pa manjkamo! mi, da bi vse to podpirali. Vseeno, pa ne merem zameriti narodu, da prezre, kadar je njemu v čast in ponos, pa tudi v užitek ponuja leposta. Kdo pa se trudi, da bi naš narod usposobil, da mu postanejo tudi stvari čiste umetnosti potrebne? Saj se brigajo* naši cenjene narodni voditelji za vse mogoče stvari, celo za avtonomijo: Macedoniie, samo za {kulturno zanejmaSrjenost naroda ne. Jakopičev paviljon sam je v tem ožin? zgovoren dokaz. Koliko potov, koliko obljub je že bilo*, da bo* umetniku nagrajen trud in da preide paviljon v mestno ali državno, oz. preje deželno last! Pa vse zaman in ravno pred kratkim srnot doživeli, da je bil zopet cdbit nakup paviljona. O čast slovenski štedljivosti, ki pa vseeno pokloni letno 3 milijarde alkoholu? Če se porode enkrajt pri človeku slabe misli, potem rastejo ko plaz. In tako) sem se spomnil na davne čase, ko so se prirejale v Ljubljani prve umetniške razstave. Kako zanimanje je; bilo tedaj za razstave in zlasti mladina jih je skoraj polnoštevil-no obiskala in bila navdušena od naše mlade umetnost?, pa čeprav je ni še mogla razumeti. In med drugimi je razstavil tedaj tudi Jama. Pa čeprav še kot drzen pionir je vzbudil tedaj v javnosti več zanimanja ko danes — ko je opravičil vsej nadc:; ko priča vsaka njegova slika ov dovršenem umetniku. Ah tedaj so bili lepi časi! Na vseh poljih je klilo naše nacionalno življenje, vsak dan je skoraj prinesel kakoi pridobitev na kulturnem1 polju. Skratka: revni in bedni smo sicer bili, toda ves narod! je deŽal itn — šlo je. Ume trnki so stradali, dijaki so zbirali, navdušenje je nadomestilo i svobodo i kapital. Danes pa imamo svodebo in gmolno smo- močnejši, toda navdušenje je izginilo -n le še posamezniki skrbe, da naše kulturno življenje ne ugasne, da ga obrt čisto! ne ubije. Med narodom in inteligenco se začenja širiti prepad, naši « vodilni » možje pa se igrajo slepe miši z raznimi političnim gesli. Nihče pa ne skrbi, da bi zgradil! mostove čez pTepad, da bi narod dvignil gori k prvim njegovim mc-žem. Nasprotno! Pri nas je že sankcioniran zakon, da se treba k narodu ponižati in da uspe politično le tisti, ki tu'ob i to, kar šegeče mase. In tako je pač nujno, da propada umetnost, ker jo ubija demagogija. Velik umetnik se je povrni! v domovino in zaeno ž njim; je razstavil kipar Zaje svoja dela tudi vredna pogovora, pa Ljubljana se za to ne meni in o razstavi sami se v Ljubljani ne £ overi. Zato se pa tem več govori o politiki in v zadnjem čc/3u; zlasti o Eclgarski. Pri tem* pa, je ena1 stvar čudna. Tisti, ki so prej najbolj hvalili Bolgare, tisti so sedaj najbolj glasni. Stambolijski jim ni čisto po godu, makedonstvujušči s Ferdinandom na krožniku, jim pa tudi ne morejo biti. Je pač" nesrodno, če se politika nej suče tako, kakor si človek želi, da bi namreč Bolgari delali hrvaško ali slovensko politiko, kakor se je pri nas običajno zahtevalo, da se po naših zahtevah ravnajo tudi veliki narodi. Kakor so navadno pogovori o politiki vsled svoje praznote odveč, tako pat bodo sedanji o Bolgarska, vendarle pokazali svojo koristnost. Bolgarska odpira nov svet in zavezniki Cankova ta horteont še rezširjajo in skozi1 vso> meglo sedanjega položaja se* vendarle kaže soince, ki sc tiče nas vseh.. In taki pogledi so vedno dobri, ker pomnože zavest. Dinar je drug hvaležen predmet za> debate. Zlasti sedaj, ko ser suče tako čudno, da so celo najbolj brihtni brez orijentacije. Pri nas se je n. pr. običajna govorile, da pada naš dinar, ker ni še sporazuma med Srbi in Hrvati. Če bi bil ta> dosežen, pa bi bH dinar mahntnia vsaj ie enkrat toliko vreden. Sedaj pa ta never- jetnost! Na Bolgarskem ne samo da nimajo sporazuma, temveč! naravnost državljansko vojno — tu pa valuta raste! Ne bo drugače, da še mi naredžmo revolucijo, bo vsaj dinar zrastel! Ampak to so le besede; zakaj revolucija je pri nas nepriljubljena beseda. Pokopali so jo celo komunisti. Mi smo le za odločne nastope, za junaške besedne boje in pa za volitve. In kako bi tudi bilo drugače. Življenje je sicer zelo hudo, toda živeti se vendar da, zlasti v Jugoslaviji. Kdor tega ne veruje, naj pride v nedeljo v Ljubljano1, pa bo videl, da je kmet tudi na boljšem, kakor pa je bil pred vajino. Za tiste pa, ki so na slabšem, se mu ni treba bati, ker ti edini! imajo še idealizem, in sicer tako velik, da jim pomaga čez vse težave. S tem bi bil $a pri jedru našega javnega problema. Eni imajo vse materielne dobrote, pa nobenih idejnih, drugi pa idejne in nobenih materieinih. Če bi se to izenačilo, bi bilo ustreženo vsem in tudi umotvori Jame bii ne bili prezrti. Da pa se to izvede, je treba ne samo odločne politike, temveč tudi kulturne. Mi smij pa šele p.i strankarski, in sicer pri on:- najmlajši. V resnici zdi se mi, da je naš narod še tak ko njegova politika! O. P. Italijansko srednje šelslvo «Gazzetia Ufficiale* (uradni list kraljevine Italije) je objavila v svoji številki od 2. junija kr. ukaz od 6. maja 1923., št. 1054, kateri se tiče prsuredbe italijanskega srednjega šolstva. Fašistovska vlada se odlikuje s svojimi preuredbaini in preesnovami na vseh poljih javnega življenja in državnega ustroja. Jasno se vidi, da hoče zarezati na poti svojega pohoda globoko brazdo svojega preurejevalnega in cbnavljainega dela, Fcsamezni ministri kar tekmujejo med sebo*, kdo bo izmislil original-nejše in duhovitejše novotarije in izpreraeaibe na zapuščini prejšnjih demokratičnih in liberalnih dob. Naučni minister Gentili je zaoral v fašistovsko brazdo z goriomenjemm odlokom o preuredbi srednjega šolstva. Ni naš namen, da bi to nova uredbo srednjih šol kri-. iizirali in izticali njene dobre ali slabe strani v primeri s prejšnjim srednješolskim zakonom; temveč bomo govorili o njej čisto informativno, da damo vsaj površno sliko o sistemu srednjih šol v Italiji tudi naši širši javnosti, katera gotovo še ne more biti posvečena v mehanizem italijanskega šolstva. Italijanske srednje šole se delijo (kakor prej) v dve stopnji (gradi): v srednja šole prve,-in srednje Šole druge stopnje, t. j. nižje in višje stopnje. Srednje šole prve {nižje) stopnje so: dopolnilna šola (scuola complementare), gimnazija (gir.nasio), nižji tečaj tehničnega zavoda (corso inleriore delTIstituto tecnico), nižji tečaj učiteljišča (oor*o inleriore dell'Istituto magistrale). K srednjim šolam druge (višje) stopnje pa spadajo: licej (liceo), višji tečaj tehničnega zaveda (corso superiore dell'Istituto tecnico). višji tečaj učiteljišča (corso su-periore dell'Istituto magistrale), znanstveni iicej (liceo screntifico) in ženski lice$ (liceo femaninile). Ti tipi italijanskih srednjih sol odgovarjajo raznim tipom izobrazbe, ki jo imajo omenjene šole dajati mladini. S tega stališča se posamezne srednje šole razlikujejo med seboj po cilju, ki ga zasledujejo z uredbo svojega pouka, po obsegu in številu učnih predmetov in po obsegu svoje organizacije. Značaj vsake posamezne srednje šole pa je predvsem določen po njenem posebnem cilju in po značaju pouka. Vsled toga se bomo ozirali v nastopnem v glavnem na tiste določbe novega srednješolskega zakona, ki se nanašajo na ti dve strani organizacije italijanskih srednjih Šol. Izobrazba v dcpolaiku so£ (scucia eomple-mentare) jc nadaljevanje izobrazbe, ki daja ljudska ali osnovna šola. Kakor kaze že ime, ?e svrha dopolnilne šote ta, da dopolnjuje ijudskešolske izobrazbe. Ta srednja šola ima tri razrede in dopolnilna izobrazba traja torej tri leta. V dopolnilni šoli se poučujejo sledeči presneti: italijanski jezik, zgodovina in zemMepisje, matematika, prirodopis^m računovodstvo, risanje, en moderen jeziK, stenografija in kaligralija. Dopolnilna izcbra^ba obstoja po tem takem eamo na prvi ali mzji stopnji (primo gfado). _ . Drugi tip izobrazbe jo klasična izobrazba, ki )0 daJejo jjhsnarijc m liccp. Klasična izobrazba obsega obe stopnji, prvo (nižjo) m drugo (višjo) stopnjo. Prva stopnja klasične izobrazbe se dosade v gimnazij druga v liceju. S klasično izobrazbo se mladina priprav- ~ne zavode. tečaj.' V nižjem gimnazijskem tečaju se pou čuje italijanščina, latinščina, zgodovina m zemljepis, matematika in od 2. razreda cfaije en moderen jezik; v višjem gimnazijskem lečam: italiianščina, latinščina, grščina, zgodovina in zemljepis, matematika in isti moderni jezik kakor v nižjem tečaju. — Licejima tri razrede in se v njem poučujejo sledeči pred-rn-ti: italijanska književnost, latinska in grška književnost, filozofija, zgodovina m narodno gospodarstvo, matematika m nzika, priredopis, kemija in zemljepis in zgodovina umetnosti. , Za tehnično izobrazbo skrbijo tehnični zavodi (Istituti tecnici), ki jim je svrha, da pripravljajo naraščaj za nekatere poklice. Tehnični zavod ima osem razredov; prvi štirje tvorijo nižji, zadnji štirje viŠ-ji tečaj. V nižjem tečaju tehničnega zavoda se pooču)ejo sledeči predmeti: italiianščina, latinščina, zgodovina in zemljepis, matematika, risanje, en moderen jezik m stenografija. Dijaki morajo polagati poleg tega še po«eben izpit iz strojepisja. --Višji tečaj tehničnega zavoda je sestavljen iz trgovskega, računovodskega in zemljemerskega oddelka ali pa lahko ima tudi samo enega izmed omenjenih oddelkov. V trgovskem in računovodskem oddelku se pripravljajo dijaki za izvrševanje službe v upravnih .in trgovinskih uradih. Učni predmeti so: italijanska književnost in zgodovina, matematika in fizika, prirodopis in zemljepis, dva moderna jezika, računovodstvo in knjigovodstvo, pravne institucije, narodno gospodarstvo, finačna veda in statistika, blago znanstvena kemija, kaligrafija. — Zemljemerski oddelek pripravlja dijake za poklic zemljemerca. Učni predmeti so: italijanska književnost in zgodovina, matematika in fizika, prirodopis in zemljepis, umne poljedelstvo, poljedelsko računovodstvo, poljsko ceniltstvo in poljska tehmologija, stavbinstvo in stavbinsko risanje, topografija In topografično risanje, kemija, poljedelska zakonodaja, risanje. Učiteljišče pripravlja dijake za izvrševanje učiteljskega poklica na osnovnih Šolah. Učiteljišče (Istituto magistrale) ima sedem razredov, prvi štirje razredi tvorijo nižji, zadnji trije višji tečaj učiteljišča. V nižjem tečaju se poučujejo sledeči predmeti: italijanščina, latinščina (od drugega razreda dalje), zgodovina in zemljepis, matematika, en moderen jezik, risanje, elementi glasbe in zbornega petja, en glasben instrument. V višjem tečaju se pouču-fčVO sledeči predmeti: italijanski jezik in italijanska književnost, latinski jezik in latinska književnost in zgodovina, filozofija in pedagogika, matematika in fizika, prirodopis, zemljepis in zdravsivo, risanje, glasba in zborno petje in en glasben instrument. Vsakemu učiteljišču je priključen šolski vrtcc ali otroško zabavišče. Znanstveni licej ima svrho razviti in poglobiti izobrazbo onih mjadenicev, ki ?? nameravajo posvetiti visokošolskim študijem na znanstveni in medicinsko-rkirurgićni fakulteti, in se ta izobrazba daje s -posebnim ozirom na znanstveno stroko (t. j. izobrazbo v tako-imenovanih eksatnih znanostih). Znanstveni licej, ima štiri razrede in poučujejo se sledeči predmeti: italijansko in latinska književnost, zgodovina, filozofija in narodno gospodarstvo, matematika in lizika, prirodopis, kemija in zemljepis, en modaren jezik z dotično književnostjo, risanje. Za izobrazbo ženskega spola so namenjen i ženski liceji (Liceo femminile), katerim je svrha, da dopolnjujejo splošno izobrazbo tistim mlad2nkam, ki nimajo namena iti na visoko solo niti hočejo doseči kake poklicno diplomo. Ženski lic-sj ima tri razrede in pouk, ki ga daje, obsega sledeče predmete: italijanski jezik in italijanska književnost, latir.ski jezik, zgodovina in zemljepis, filozoi'ja, pravo in narodno gospodarstvo, dva modema jezika | (eden -obvezen', drugi neobvezen), zgodovina umetnosti, risanje, ženska ročna dela in go-spedinjstvo, godba in petje, en glasben instrument in ples. To bi bili tipi italijane-kih srednjih šol in izobrazb, ki jih dajejo. Med drugimi določbami, ki jih vsebuje novi zakon, naj posnamemo j nekoliko še o izpitih in profesorjih, in to le j glavne stvari, kajti zakon je zelo obširen, tako: da nam ga ni mogoče ocrtati v vseh njegovih! podrobnostij. Izpiti na it. sred. šolah so sledeči: > sprejemni, sposebnestni, prestopni, odpustni izpit, izpii usposobljenosti in zielostni izpit. (Esami d ammissiono, idoneita, promo-zione, licenza, abilitazione e maturita). Sprejemni izpit se dela za vstop v prvi razred j srednjih Šol prve in druge stopnje ia za IV. j razred gimnazije. Sposebnestni izpit delajo j tisti učenci, ki hoč?jo iz kake druge šole, kateri ni priznana enakest z državnimi srednjimi'šolami, ali tudi iz domače šole stopiti v kak razred, za katerega ni predpisan sprejemni izpit. Prestopni ali ponavljalni izpit delajo v začetku šolskega leta tisti dijajci, kij so v prejšnjem šolskem letu padli. Odpustni j izpiti s>o zaključni izpiti na dopolnilni šoli in na ženskih licejih. Izpiti usposobljenosti se delajo na koncu učiteljišča in tehničnih zavodov. Zrelostni izpiti so izpiti za sprejem na vseučilišče in se delajo v 40 mestih, katera bodo določena v izvršilnem pravilniku k za- konu o srednjih šolah. K tem izpitom so pri* puščeni dijaki, ki dovršijo klasični ali zna n-, stveni licej, in izpitne komisije so sestavljene deloma iz srednješolskih, d-eioma iz vseučili-ških profesorjev . Dvema- stopn/ama italijanskih srednjih šol odgovarjata tudi dve stopnji usposobljenosti za poučevanje in dosledno'tudi dve vrsti profesorskih diplom, t. j. diploma I. in II, stopnje. Za dosego diplome je treba napraviti izpit za usposobljenje (esame di abilitazione), ki se dcia na vseučiliščih. Za pripustitev k izpitu I. stopnje zadostuje izpričevalo o dovršitvi srednje šole, medtem ko je pogoj za pripusii-tev k izpitu II. stopnje fakultetna izobrazba: (skoraj v vseh slučajih laurea). Profesorji z diplomo I, stopnje smejo poučevati le na srednjih šolah I. stopnje. Med novimi določbami zakona Gentili so posebno važne on2>, ki se nanašajo na poslo* panje pri imenovanju profesorjev. Po- novem .zakonu sama diploma ne bo več zadostovala, temveč se bodo mesta podeljevala potom natečaja. Potegovalci za mesta srednješolskih profesorjev bodo morali predložiti svoje diplome' in zraven tega polagali natečajni izpit. Imenovani bodo samo zmagovalci pri natečaj-nem izpitu, in sicer bo sprejetih toliko novih profesorjev, kolikor bo razpisanih novih mest. Na ta način dobi ta izpit pretežno administrativen značaj, obenem pa se z njim doseže, da bodo imenovani lc. najboljši med dobrimi. Isti način izpopolnjevanja profesorskega zbora obs-toja od nekdaj tudi na Francoskem. Zmagovalci pri na tečajnih izpitih posf.:r;e jt> takoj izredni profesorji in se potem poviša o v redne profesorje, ako povoljno prestanejo poizkusno dobo, ki traja tri leta, V nasprotnem slučaju se odpustijo iz službe. Z ozirom na plačo so srednješolski profesorji razdeljen: na tri čine (ruoli), ki se ozna-čajo z čin A, čin B in čin C (ruolo A, B, C). V čin A spadajo poučevale: klasičnih lice je v. znanstvenih licejev, višjih tečajev tehničrjh zavodov, ženskih licejev, višjih tečajev učiteljišč in gimnazij; v drugi čin B: poučevalci književnih. predmetov v nižji gimnaziji, v nižjem tečaju tehničnih zavodov, nižjih tečajev učiteljišč, dopolnilnih šol. poučevale! risanja na učiteljiščih, tehnični!? zavodih, znanstvenih liccjiii in ženskih licejih; v čin C spadajo pou-čevalci otroških vrtcev, ki so priključeni k učiteljiščem in poučevalci godbe in petja nai učiteljiščih. Poleg teh činovnih profesorjev di ruolo-) poučujejo še nečinovni profesorji ali suplenti, ki nimajo določene plače, temveč so plačani na tedenske ur?. Novi zakon st bo začel izvajati od 1. oktobra 1923. glede tistih izprememb, ki se nanašajo na ureditev profesorskih plač, činov osobja, podeljevanja suplentur, preuredbe šol i. dr. Nove določbe o izpitih stopijo v veljavo v šolskem letu 1923 24. Ob zaključku na-J omenimo- še posebej čl. 142, s katerim se naučni minister pooblašča, da izvede v srcdn'ih šolah novih pokrajin one izpremembe, ki so potrebne vsled različnosti učnega jezika. Pri tem pa ostane neizpr^me-njeno število učnih m?2:st in ravno tako tudi profesorske plače. Kakor smo že naglasili, pa bo, preden se začne izvajati novi zakon o srednjih šolah, izdan izvršilni pravilnik z vsemi primernimi navodili. DNEVNE V Dijaki I Znano vam je, da se je ustanovila začetkom tega leta Dijaška Matica. Skrbela naj bi za siromašne srednje- in visokošolce s podporami in posojili. Da bi res mogla D. M. izvrševati uspešno svojo nalogo, zato potrebuje velik, ogromen fond. Matica se je obrnila na naše ustanove in zasebnike, na naša društva, krožke itd. Na stotine okrožnic se je' razposlalo, toda malo je bilo onih ustanov, društev in za.-sebnikov, kateri so nam sploh odgovorili, še manj pa enih, kateri soi se odzvali s kakim prispevkom. Zakaj ta? Prvič: ker je še cela vrsta istotakc* važnih in potrebnih narodiJhj društev, katoira kličejo nai pcmoč. Drugič pa, in temu razlogu bi D. M. lažje nego- vsako drugo društvo cd-pcimogla s pomočjo številnih dijakov, drugič, ker se mnogim ljudem, ki zelo radi dajejo v narodne_ namene, ne olajša izro-čevanje darov. Komur ni treba druizega kakor sečs v žep, ta trikrat rajši in prej da, nego oni, ki mora nositi denar na pošto ali kam drugam. Plod šestmesečnega dela D. M. je majhen in sredstva prihajajo le po kapljah v blagajno. V jeseni, ko se mora pričeti podporna akcija, ne bo dovolj sredstev, da bi zadovoljili le tretjino, mogoče le desetino vseh prosilcev, če gre v tem tiru napirej. Če se tekom počitnic položaj ne izpre-meni temeljito, je D. M. obsojena, da postane in ostane mrtvorojeno dete. Dijaki! Do tega ne more in ne sme priti, pe tem ko je bilo- treba toliko dela in truda, da se D. M. sploh ustanovi! Držite se načela samopemeči! Na tem načelu je zgrajena Matica. Po pravilih sami odločujete o podporah. Sami morate tudi delati na to, da bo tu nekaj, o čemer lahko odločujete. Saj vas je ogromna množica v naših krajih: preko 1000 srednješolcev in okrog 300 visokošolcev. Sedaj, ko se vračate na počitnice, pričnite z delom, nabirajte prispevke za D. M., širite misel našega društva. Vzbudite zanimanje za Dijaško Matico pri posojilnicah, društvih, krožkih itd. Ko ste v veseli družbi, spomnite se Dijaške Matice, spomnite se jc na izletih, prireditvah, veselicah, »ob vseh veselih in žalostnih prilikah. Vsak maH znesek je kamen k zgradbi Dijaške Matice. Saj če nabirate, kažete, da ste kulturno dovolj zreli, da razumete pomen D. M. za dijaštvo in končno delate vedno le zase. Pred vsem ie dolžnost vsakega dijaka, dm tekom počitnic .pridobi vsaj enega podpornega člana. Naš narod razume t polni meri pomen dijaškega vprašanja« le vstrajno trkajte, našli boste odmev. Pričakujemo, da bo našel ta poziv malo več odmeva, nego so ga našli dosedanji. Samo oni dijaki, kateri bodo res kaj naredili za D. M., samo oni bodo lahko reflektirali! na podpore ali posojila. Kdor se ne bo zanimal za društvo, kdor nc bo niti član D. M., ta ne bo mogel in smel tudi računati na to, da mu D. M. v po*-trebi priskoči na pomoč! Zato javite takoj D, M, svoja imena, svoje načrte in nasvete in čim prej tudi uspehe svojega podrobnega delovanja. Za vse potrebne informacije je na razpolago urad D. M., ul. F. Filzi 10, 1. vsak delavnik od 16. — 19. ure. Bit će dobro, sničimo se samo/ "Dijaška Maiica»„ kmetovalci tržaške okolice! Dne 30. t. m. poteče rok za davčno napoved, iščočo se zemljiških dohodkov. Kdor te napovedi ne izvrši, zapade kazni. Ker je zakon za naee kraje nov in kei so tozadevni predpisi tako cbširni in zamotani, da se bo težko nešel kmetovalec, kateri bi sain napoved izvrfiii pravilno, bo dobre, če so v vsaki vasi ustanovi mal odbor izšolala, ljudi, katt'^ ba^la šli našim kmetovalcem na roko pri izpolnjevanju napovednih pol. Ustanovite si takof te male odbore! V četrtek, dne 21-t. m. ob 9. uri zjutraj je sestanek članov teh odborov v prostorih uredništva « Edi-nosLk», kfer jina bo cian društva raztcl-rnacil tozadevne zakoaile predpise ter dal potrebne praktične nasvete. Politično d*\i!tvo «Edincsta, imlm mrtviii Danes se pripeljeta po miorju v Trsi telesni ctanki Tržačanov, ki so padli v zadnji vojn: kot prostovoljni borci v vrstah italijanske armade. Tržaško ljudstvo jim bo priredilo sijajen sprejem, kakršnega zaslirii njihova žrtev. Pridružu:ese cbčemu slavlju ter se a spoštovanjem klanjamo' spominu junakov, ki' so sledili gJasui evejega srca in klicu narodnega idealizma ter žrtvovali svoje življenje, da rešijo sveje brate. Posojilo BencČij. Ped tem naslovom posveta milanski «11 Secolo« uvodni članek državnim obveznicam, s katerimi sc bo plačevala vojna odškodnino. List sc najprej bavi s finančno stranjo tc operacije ter nato nadaljuje: Ne mere se priti do zaključka, da je ta operacija neugodna (za državno bLigajno. Op. ur,). Ena prva dobrota na vsak način obstoja. Ker se obrestujejo obligacije novega posojila s 3S % in ne s 5% kakor zakladni boni, ima država za enkrat na vsakih 100 miljonov obligacij en miljon in pol dobička na obrestih. Seveda veia ta dobrota le za slučaj, da se vojne odškodnine ne morejo drugače plačati nego s tem, da sa najame novo posojilo. Dobiček bi popolnoma izginil in bi se celo spremenil v ztfubo, če bi se vojna odškodnina lahko plačala iz rednih dohodkov. Toda pri sedanjem stanju stvari ie to manjše zlo in v takem slučaju pomrsnja kakor vedno, če se namesto zakladnoga dol^a postavi finančni dolg. V Trsht, 4*fee 17. \*ai$m 1923. •Eomo*T» TIL Dobro jc tako, toda, zdaj prihaja: toda; kdoj skih pravicah. Glav* vzrok I"""™* pa plača stroške za ta neoporečni dobiček str«*a»lah razmerah. Irana? Tu stopa na plan druga stranka, vojn, se boje, da ^n^^e^k tt^o je vendar-le v tem, da je naš narod mnenja, RADI SELITVE prodam v Trsta enonadstop-no, enostanovanjsko, novo, moderno hišo, obstoječo iz treh-sob, kuhinje, kleti, podstrešja, vrta in balkona. Voda, plin, elektrika. Naslov pri upravništvu. (851) IZDELOVATELJ žimnic pride na dom. Via dellTstria 10, n. Toškan. (842) 100 lir, so oni tisti, ki plačajo iz svojega žepa tisti del kapitala, ra katerem ima država obrestni dobiček. Koncem koncev gre tu za nekoliko prisilno posojilo: V hipu »ko vojni 'oškodovanci sprejmejo v plačilo obligacije, zgu- — — - . , . - , ^ _ **> k*te™ ±}±mcd ,,0minaln0 in ČEVLJARSKI delavec, se sprejme. Via Brun pravico ou ie iu » - —o- ~~ —-;-- A ženske nastopile celo kot kandidatrnje, toda, ČEVLJARSKI učenec se sprejme. Via Arca-izvcijena ni bila nobena. Ženskam je dovoljen | ^ s. . I843) tudi šludij na posvetnih fakultetah in dv* damrgOBA, meblirana, v bližini južne postaje, se delujeta že kot sodnici pri sodniji. Samo cb j 0dda. Naslov pri upravnistvu._(844) reenično vrednostjo papirjev. Kakšna pa je ns.tančno ta razlika? Če vzai demo, da znaša celokupni znesek posojila 5 mi^ard. in ker je posejilo plačljivo «aila pari» v 25 letih in ker so papirji v celoti deležni premij v zn< nem delu tako uspešno, da jim tudi moški izrekajo vse priznanje. — Kot mati in soproga pa uživa jugoslovenska žena še vedno tiste so papiru V pravice, kakor predr30 leti, namreč — nobene. 25 miljorov, ni tako lahko Tu bo boi najtežji. Še le ženske, ki bodo imele svoj lastni poklic in bodo neodvisne od moza, bedo mogle izvojevati ta boj. — Nezakonski otrok in njegova mali sta še vedno izobčena v človeški družbi. — Nujno potrebna je tudi uredba prostitucije, ker se še vedno dogaja, da se reglemeniirajo dekletca izpod 13 let, če so stariši privolili v to. Treba je ustanoviti domove za taka dekleta, ki naj bi jih vodile ženske in jih vzgajale k spodobnemu delovanju. Zelo oslro se jc uprla govornica naredbi * * t t __*_____ . L« Arlfta<4 /vhtrn7fl(\ mr 9. (845) ŠIVILJA izdeluje obleke od L Chiozza 18, II. Gladnlič. 25 naprej. (846) UČITELJICA francoščine in nemščine za začetnike in odrasle L 25 mesečno. Pripravlja za julijske in oktoberske izpite. XX. bet-tembre 33, IV. levo. *847J HIŠA v Slov. Bistrici pri Mariboru, s štirimi sobami in dvema kuhinjama, jako lepim vrtom, pripravna za vsako obrt, se proda. Zraven spada dvoriščno stanovanje s sobo in kuhinjo.~Cena 150.000 Din. Martin Furar, Slov. Bistrica, Šolska ul. 89. (S4S) izračunati s pomočjo običajnih prospektov, v kale t i meri se razdeli prednos t izžrebanja « a-I a pari* in udeležba pri premijah na vsako pesamezno karlelo. Toda ne pomaga. Dovolj je, če se pora, da omenjeni dve prednosti, skupaj vzeli, utegneta dvigniti k večjemu za eno ali dve enoti ceno papirjev, katero Jionećne določuje, pri nespremenjenih okoliščinah, obrestna mera. Zadeva je zelo jasna. Glasom odloka z dne 10. maja t. 1., kateri dolo- ---------- — ' , - . --— ču;2 obrestno mero. je ta enaka obrestni meri ministrstva za javno zdravje, ki odreja obvezno: SJ?EBRO rfalo in ^Hjante plača več kot drugj papirjev državne renle t. j. obligacijo se spojno-zdravmsko preiskavo vseli f^ih pert vl& s FranceSco 15. II. bodo morale torej gibali ohrog vrednosti, ki jo oseb, nameščenih v javnih lokalih, kar da hudo---.-__ . rn&feti napkii, t. j oribiižno SO lir. In ogromna I žali žensko čast. Gospa Mihčinovtc je toplo TRGOVSKA HISA, e nonadstropna, - krasna, množina papirjev, ki bodo prišli na trg, bo; apelirala na itaUjansko ženo in mater, naj po- moaerna, z velikim vrtom, je na prodaj. iNa- go*ovo imela kot p^vo posledico to, da bedo; maga, da se usoc*i Jugoslovenov, ki so po; tančnejša pojasnila v knjigarni J. Mc*a' r- il ovi lečaii padU v gotovi meri. Na drugi rapaliski pogodbi pripadli ilaKji, obrne na Trstf Via Milano 3*3f._'J^ sireni ie znano, da daje ljudstvo, posebno mali ( bolje. Hrvatski: in^ slovenske šole so zaprb ( hrar ....... , • > r .to. SLUŽKINJO, pošteno, ki se razume tudi pri kuhinji, išče majhna družina. Pojasnila daje prodajalna «Helvetia», Corso Garibaldi 5. (822) SNI, kristalnimi, to!a,fista, tnlrife-liisu, u pari Im LBS IIBSIR, iwm-u. nikelj}3 vnta. i »£fe ta ntiib. LUDCE u o!j2 I. irsta fmisfcai. letati StSSllF L LiRE-H8 kanpijDO in prašna stns, ffsr-Stl, I2&2B2 sska. (fUZHOčns, bh UR. STiJfl fttjsat za slekla, mil u zpta. *Ji!;T£ M-11 EflU čil II-BUVUCn CEMEHT. BtTStfi IISUS8, uj. lista, za jriite svrbe 80%, h 99° o- BtTfiHKASIH. Koder, za p>n!a, suknja Hi SIDRI. HIPEl, Hcaiavn naftalini, nrluni prah. kafra, miha-Inri. partehii va^dt tislili za kovina. HVUIE, laki i. t. n seaa?: umestno ali ni umestno tako ! vsakega človeka. olžncst, da prepreči svojim možem, da bndo, Toda tudi minister ne bi imel mogoče krivo, če bi povdarjal svoje razloge: da pridejo z ni'.govim sistemom vojni oškodovanci takoj do plačila mesto o svetem Nikoli; nadalje, tudi če tal v< brol------ j----------— priti do prepričanja, da je v tem, da se tako ;bijo manj nego je obljubljeno, da ne bo: hudo, če je res, da se je pri proceni j ojnih Škod, posebno pri velikih škodah, do-i rohotno poslopalo. Na vsak način je treba i M' uvideti, da so KUPUJF-M dnevno čiste cunje, plačujem 40 ' stot. do 1 L. Solitario 1. l838J 41,7 DrOiIOT.no D-JSiu |?aiO. i>«a. vsctA uavui jv ______ priti do r.repričar.-a, da je v tem, da se takoj SP^SfSTl velike državne obveznosti skrčiio, mogoče še • 99 K « ■ » B to edina pot. na kateri država resnično lahko; ^ drugih testenin, ker Se ZClO ^tedi. Treba je oovedati enkrat za vselej, ca, i ... - j. u '* bo imelo štedenje Ie tedaj občutljiv učinek nak'jhajO lil Se jih m^nj potrebuje. ali oglasi „akuhajo in se jih manj potrebuje. napram oravnoteženlu gospodarstva, če bo ?ad;Io liste 'tonsclidirane stroške, ki od leta Jn leta z miljardami in miljardami pritiskajo na državni preračun in ki so gotovo najmanj koristno 1 t. t.m.: irdvstrčaJca Andrz'z Jakila. Naš \ račanafo po 20 stol. beseda. Naimaujša stot ceaa JtiililC) rfori-ki r-erah gospod Andre- Jakil i z. Rupe je pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 ti in podjetniškega duha. Začel Kdor išče službo, plača polovično vesti. urajnes je kot navaden kožarski delavec in nadaljeval potem s skromnim podjeijem, ki pa ga je smo-Irer.o spopolnjeval od stopnje do stopnje in ga spravil na tako višino, da je zadobilo sloves po vsej deželi. Ta glas našega industrijalca se je pozneje — po nakupu kožne tovarna v KKONE 1'73, goldinarji 4*62, zlate krone 84. Zla Lama Ponte Fabbra (Piazza Goldcni). (849) SPALNE sobe in kuhinje, moderne prodam. Sprejemam naročila m popravila. Udine 28, Majcen, mizar. STROKOVNJAKE, delavce in delavke za luščenje in čiščenje rumenih, suhih sliv po goriškem načinu, iščem. Ponudbe s pogoji poslati na naslov: Nikola A. Jovanovic, Va-ljevo, Jugoslavija, Srbija. Zdravnik đr. CICERO MICHELANGELO In zoUotehnlR FlEL sprejemata v Sv. Petra na Krasu štev. 09 vsak dan od Z do 3. (5-') HISA s trgovino, skladišči, hlevi in vrtom, se takoj proda v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Prostor za trgovino zelo ugoden. Cena Din. 1.500.000. — Ponudbe na: Jos. Wagner, Šmarje pri lelšah, Jugoslavija. m 111099.« (Istra) Zaloga v Trstu Via Gatteri 16 Za gostilničarje in preprodajalce bela in črna vina stalne vrste. V tranzitu posebne cene. HISA z gostilno, hlevom, vrtom, 2 kegljiščema in vsem pohištvom se da v najem ali proda radi selitve. Devjak Anton, Zamet 216 (pri Reki). _t834' irlovcu — uv Pri- POZOR! Krene, korale, zlato, platin In zobovje p« najvišjih cenah plačuje edini gros»t BeUeli Vita. via Madonnina 10. L 32 G DOLLINAtt Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvor. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka._ 30 nakupu Ko^ne iova,n v|BABICA dioiomirana spre;ema noseče. ...______. , . v:i po vsem jugoslovenakem | ^ postrežba in tamost. Via Giulia 29 pj^NINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi (852)| uda še valeč Andrej Pečar, Trst, via Molrno i-1 - vento 5, UI. M jngu. Kasneje ja kupil tudi šentjanski premo- j t»ovnik na Dolenjskem, ki zaposluje danes; meogo rudniških uradnikov in delavcev. Tudi PORGČNA soba, orehova, predvojno delo, z lan io proslavili ta jubilej slovenskega mdu-i ___.___-------------„„ i i*nn strijike^a delovania na. posebno prisrčen na^in. Ćesi'talj !?o ^csp'ida Ja,kilu urrdniki in delavci, LIKUCNA sooa, orenova, preavojno aeio, z --— ___^ « x _ j„„ iimivalnikorn, vzmetmi se proda za L 1500. KRONE IN GOLDINAKJfc „ piacujeiii veoao Corso Garibaldi 29. vrata 6. (853)1 dve »totinki dražje, nego drugi kupci. Via ---' Pondares 8t, 6, L EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter, preteklost m bodočnost. Trst — Via Geppa 10 658 ___________ jnP.čar, ki se n-c'ep^a nareda irtcir v časih viharja, bi!n oekrito slovensko mi?Ijer:e spojeno1 ivečKmi nc varnostmi. V čas« svetovne I je Jakil mno^o pretrpel. Vrgii so | ;riški in potem na ljubljanski grad. Tudi j p@s| »a c-i-uuL.a ie mnogo trpela. Vojni doj-od- j mu uručili tovarno v Rupi. Toda njegova! felgi . . ti » < i I Suu vnosi sla na ruševinah ustva-Ic življerje. Iz srca mu želimo tem bc!;, k-e~ ?e im»-;l g, Jakil« in u rili novo, cveti r.'j\ili uspehov , vsekdar odprto roko za kulturne in ČloveKo-j l;ofcne namene. Peštf? sc bc tod; ob nedeljah ia prai^IklL. Tukajtnja počina uprava javlja, da se Kodo orl 17., t. m. dalje raznašale navadr-e ~pr ,• e po5i':iatve tudi ob nedeljah. rk'. ženskem kongresu, ki se, je v± j 11 v S"um cd 12. do 19. maja, jc zastopala . i;c Ad^le Miličinović, ki je po- .i^. trgu. 0.2750 0.3250 0.03 0.031."> Si 75.— .~ 11.25 0.0190 0.0215 21.»i5 21.75 136.75—137.25 388.—.—391.— VX\20.— 100.45 ru arke ••»••, dolarji • • . • francoski franki • . • ivktnld banki • • • augleSkl funti papirnati • ••••• Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu in Hranilnica ter Posojilnica v Rihembergu, ki so se združile v Vinarsko zvezo, se priporočajo gostilničarjem in vsem cenjenim odjemalcem za blagohotna naročila domačih vin v svojih lastnih kleteh in v skupni kleti, v Gorici, Via Marneli št. 8 (prej Via Scuole). Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se je pričela s 1. junijem 1923. Razprodaja se od 56 litrov naprej v vsaki množiei in po zelo ugodnih cenah. ¥iito pristno. 300 Ocfdva kislina Laneno olje Jedka voda SuSilec Povlaka In email Oljnate barve Barve v prahu štuk Copfčl Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lu z Milo Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob Mizarski Hm Ultra marin Naftalina Žveplo Modra galica Železna galica Smlrek Ste h liti papir Špaga Ovojni papir Papirnate vrečic« Metle in krtače Konoplje Prosa Oves Kava Poper Cimet Ptmcnt Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Minerama voda „Corticella" Itd. itd. \\\m ili nm w u mtm Peassa tavour št. 9 naznanja tem potom slav. občinstvu, da je prejela zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih stojev „PFSr?". S £ - £ -ttf-K ^Ifia« U o - u * o c c « šcH ^r^-ga^ ^ ° E r- > xsi O - =• C « dj ^ O ej J* > = = asaasaass^ol^-lifjas ■■» » ,) » « si « "Oo'a c m -H m ca ■ — " " ^ M ^ fj ti o m w c.aQ > Ss toplo priporoča EISja €ukff sodni izvedeno: Fiazza Cavour šiev. 9. ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a 312 ePa Spored je zela razaovrsten in l>o gotovo zanimive 1 mnogo užitka občinstvu. Zato v nedeHo 24. t. sl vsi, kateri gabijo našo pe^sm — k Sv. Jakobu. . , ti-- , - . * - , Novf abori. Umetniška založba v Trstu >e iskrenrr zahvaljuje za velikodušne prispevke, ^^ sledcča dva zbora: Marij Kogoj: Na*elj- ki so jih darovali Soli: ^ po^ki (besedilo Jo»p Mura), mešani zbor; JUSTA SUBAN Vrdela, Tlmlgnano štev. 1407 priporoča slavnemu občinstvu v mestu In okolici svojo dobro založeno trgovino jest vin in kolon ijaliicga blaga po konku* renčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja In petroleja. Postrežba točna. PoSMja se tudi na dom. Telefon 31-10. (28 Ij GORICA — VIA DUOHO STE V, 4 Velika zaloga domačih dvokoles. Dvokolesa inozemskih tovarn „Styrla" L 530, „Puch" L 595, „Waffenrad" orig. — Šivalni stroji: „Neumann", „Gritzner*1, „Kaiser", „Rast & Gasser", za družine, za krojače in za šlviije. Stroji za umetno vezenje, gramofoni in vsi posamezni deli zgoraj imenovanih stroje/. (225 Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo in trpežno. L; stavbno podjetje Stepančič - Vižintin 100 L. — Predsednik: Dur So t Franc. Lucija. Tukajšnja <Čitalnica>» je zopet nirsdila lepo vaselico v soboto in nedeljo ine 9. in 10. t. m. Na sporedu je bilo petje in, Štoibova tredejanka Stari grehi*. — Mešani zbor je zapel popolnoma dovršeno nekatere ?esmi starejših in mlajših naših skladateljev. Istotako lepo fe nastopil moški zbor. V obeh zborih so pevci in pevke- poslušalca naravnost presenetili. S tako lepim baritonom na pr. se more ponašati le ma loka t eri zbor. In še nekaj je, kar nas je presenetilo: lep nastop simpatičnega in temperamentnega pevovodje. Prav pič okornega in dolgočasnega ni na njem. Ge itna tak pevovodja tak material v rokah, potem ;e nemogoče, da ne bi dosegel uspeha. V par dnevih — g. Zdravko Munih je ravnokar slekei vojaško si?knjo — -je znal sugerirati zboru svojo živahnost in doseči od r*ega oni način predavanja, kakor si ga je želel. To priča tudi o zborov i h vrlinah. — Nič manjši uspeh ni iroizla igra. Ljudstvo se je cb nji, kakor po navadi, preveč zabavalo. Silno mu je ugajala komična očetovska trojica, njena laži-hčerka, strežnik in obe jezični brezposelni unraviteljici. Med posameznimi pevskimi točkami in med dejanji rani je pr«v srečno preganjal nestrp-lost mali orkester — novost za Sv. Lucijo. Podrsga, Kmetijska Čitalnica v Podragi pri-r di v r "deljo dne 24. t. m. odnosno 29. junija ?-:iasno igro ^Deseti brat* na dvorišču ge. Josi- POZIV k subskripciii novih d@!nk Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja t. L k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke prevaja na podlagi odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920 VI št. 3199 zvišanje delniške glavnice od 20*000.000 na 25,000.000 dinarjev z izdajo 50.000 novih delnic po Din Ido.- nom. pod sledečimi pogoji: l. Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000*— dinarjev tako, da smejo optirati na vsakih pet starih eno novo po tečaju Din. 175.— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničatji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje nave- mrtvašnice težak železen drog, vlomili v cer k s v, oatrgali iz zida težko skrabco, ki pa j< bila prazna, vlomili v tabernakel, odnesli ci-Jioril in Iunica z vsemi sv. hostijami vred. Karabine rji so sicer zaprli par domačinov, pa jih zopet izpustili. O pravih tatovih ni sledu, i o ie v enem letu že tretja cerkvena tatvina1 na Premu. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici j*e širiairc io orgaoiziralo v naši pokrajini pravilno prijavljanje čistega zemljiškega dohodka, ki bo i > 1. jamarjem 1924. podvržen obdačenju. Na : raznih sestankih, ki so ss? jih udeležili skoro vsi naši župani in tajniki, ije društveni zastopnik v poljudni in ureljivi obliki pojasnil bistvo novega davka in način prijavljanja. Lahko rečem^ da je ves slovenski del Furlanske pokrajine dobil potem naše organizacije enotna navodiia, I-calio naj postopa v tem vprašanju, <1a ne l>a kričečih in neutemeljenih razlik pri napovedovanju davku podvrženega čistega dohodka, ki bi imale za jrosledico mučne po-Izvedovanja od strani finančnih organov ic. po kurzu Din. 215.— tel quel za delnico. pa ,e ? 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 5. Vse nove delnice so deležne dobička za celo tekoče leto in imajo kupon za leto 192b. 6. Suskribcija traja, od 10. junija do 25. junija 1923. 7. Kot supskripcijska mesta so določene: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani In njene podružnice v TRSTU. GORICI. Brežicah, Cetfu, Kranju, Mariboru, Metkoviću Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu in Splitu; v Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu; Beogradska ujedinjena banka v Beogradu; /Jvnostenska banka, filialka Wien, Wiener Bank Verein Wien, In ^ivnostenska banka v Pragi. do • v^0CJeIitev neoPtiranih de,nic je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje, za nedodeljene delnice se vplačan! denar vrne najpozneje o i * lutiia i. i. 9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega lete 10. Uspeh gornje subskripcije je zajamčen do posebnem garančnem sindikatu. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. Upravni svet.