29. .številka. Ljubljana, nedeljo 6. fchrnarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljuhlj ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tu i o dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejem an za četrt lefa 3 gold. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši ^gledališka stolha". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklama« i.j<\ oznanila, t j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovoj hiši. Naš fanatizem in naša prihodnjost. [Izv. dop.] Kdor prebira nam sovražne časopise, ne nahaja druzega v njib, kakor zvijanje resnice in razne psovke na slovenski narod. Mej drugim trdijo ti liberalni Nemci mnogokrat, da naš narod sam je zadovoljen z nemškim vsiljevanjem, ko bi ga ne hujskali neki slavohlepni in dobitka poželjivi slovenski fanatikarji! Slava pa, katero ti „fanatikarje11 dosežejo, je vsestransko opravljanje protivnikov, in dobiček — vedno preganjanje. To ve dobro vsi ': pravi narodnjak. V kolikej meri in na kakšen način naši pro-tivniki ta fanatizem poplačujejo, bode narod Se le zvedel, kadar bodo biiJli narodni muče-niki do proste besede, katero bodo verjeli drugi neodvisni narodni poštenjaki. Vendar o teh mukah govoriti nemam denes namena; naš fanatizem imamo na vrsti. Brez tegu bi se mi namreč ne ustavljali presilnemu „pritiska na steno", in naša znana revščina bi nam u>.e davno pokazala pot v drugo obljubljeno deželo. Tak fanatizem torej mora vsak narodnjak z veseljem pozdravljati in ako ga na kakem kraji ne nahajamo, je naša dolžnost, da ga vzbujamo, kolikor je v našej moči. Naši protivnik? to dobro vedo. Spoznali so, da narod se tembolj izbu ja, kolikor bolj ga pritiskajo očitno. Treba kreniti na drug pot. Ne odrekajo ti več očitno istih pravic, katere ima vsak narod; celo pritrjujejo ti, da so pravične tvoje zahteve. To nam dopade in prišlo je uže tako daleč, Ja narodnjaci ujeti v te mreže, prihajajo k Nemcem za svet v čisto narodnih vprašanjih. Kdo se ne spominja na „Tugomora", kateri je skoz in skoz za narod vnet prepozno spoznal, da je bil nehote izdajica, naroda, Takih Tugom ero v potrebujejo tudi zdaj naši protivnik!. Pretipava jo ti vsacega, kateri more na narod uplivati, iščejo njegove slabosti in s temi ga love toliko časa, dokler upajo, da ga dobe v svoje mreže. Recimo da dobe strahopetnega v svoje roke, kateremu narod premalo kadi zarad njegovih »zaslug*. Laskajo se mu, hvalijo ga če/, vse mere, po-miljujejo ga zarad „narodne nehvuležnosti", v očitnosti mu izkazujejo vso čast in spoštovanje. Mož gleda, stvar mu dopade, srce mu še brani, udti se na skrivnem narodnim protivnikom, mej narodnjaki se pa jezi čez narodne izdajice. Možu manjka onega svetega fanatizma, kateri marsikoga reši pred to kugo. — Drug je mlad, v resnici vnet za vse dobro in pravično. A njegova prihodnjost je še negotova. Postavijo ga k skledi in kažejo mu, da bode mogel s časom iz nje zajemati, Če bode priden. Možu manjka narod- nega fanatizma, služba ga vleče, in on je v zanjkah. On dela, kakor boĆejo njegovi dobri protektorji; proti narodnjakom pa je vnet za narodne ideje čez vse meje. Še drug služi pri zagrizenem nemčurji; boji se za svoj kruh; kdo mu bode zameril, če voli pri volitvah nemčurja. Mož mora plesati, kakor mu godejo narodni protivniki, a mej narodnjaki je naroden, in poitane celo merodajen v njihovih krogih. Na ta način rase neka stranka, katera je narodnosti tembolj navarna, čim več za-upauja si prisvoji mej narodom. Ona skuša posebno, da omami mladino. Tej kmalu dopadeš, ako je olajšaš težave, katere jej na-reja delo, potrebno delo, in revščina. Začela te bode vzdigavati v nebesa, in v ogenj gre s časom za tebe. Zdaj jo imaš na svojej vrvici, in ako jo potrebuješ z«i smešenje najznačajnej-šega moža, da jo učiš mrziti najsvetejo titvar, tvoja je, ker v resnici ne ve, kaj dela. Ona izgublja fanatizem, gre „s trebuhom za kruhom", in i d uja narodna se izgublja iz njenega srca, ne da bi za to vedela. Miroljubnost, tolerantnost do družili narodov, do narodnih protivnikov jej vcepljajo, akoravno jih ti psujejo dan na dan! Miroljubnost, tolerantnost, radodarnost, dobrosrčnost so limanice, na katere love našo mladino; lepe čednosti, katere pa postanejo nemoralne, kadar imajo nemoralne namere. Mej tem se pa razvija neki sistem v protekciji in uže pri najnižjih, da se človeku kar studi. Torej pozor! ako hočemo, da ne zaide mej nas neka skrivna „revolver politika", katera bodo oglodala vsakega narodnega poštenjaka. Ne pripustimo, da postanejo možje" uKTodajui, kafeeri nemajo prostega mišljenja zarati odvisnosti od naših nasprotnikov. Branimo pa oni sveti fanatizem, ki nas vzdržuje proti vsakej sili, posebno pri našej mladini, če hočemo, da nas ne bode morebiti uže v drugej geoeraoi poplulo nemifko nasilstvo, Iz državnega zbora. Z Dunaja 4. febr. j [zv. dop.J Državni zbor ima le po dve seji na teden, ker so vsi odseki z delom preobloženi in zlasti da budgetni odsek proračun Se tekom tega meseca dokonča. Levičarji v svojih lažnjivih judovskih listih vedno dol/.e avtonomiste, kakor da bi oni nalašč zadržavali posvetovanje v budgetu; to je laž. Budgetni odsek se žuri, kolikor se da, pa državni zbor je lani bil tako pozno sklican, da pred prazniki nij bilo moč kaj opraviti in po praznikih se je zbor še 1« 18. januarja zopet pričel. Vendar je upati, da se v zboru proračun Se tekom meseca marca sklene in da vladi ne bo treba se za en mesec podaljšati provizorija. Po postavi zoper oderuhe pride na vrsto postava o prikrajšanji Šolske dolžnosti, katera je v mnogih deželah na 8 let določena, a bi odslej se omejila na (J let, vsaj za šole na kmetih. Minister Konrad, ki je lani tej spremembi šolske postave nasprotoval, letos se je udal volji večine. Upati je, da se v tej sesiji še več ljudstvu koristnih postav reši. Vlada bode predložila postavo, s katero se zmanjša dese-tek pri zapuščinah na kmetih in znižajo Btroški zapuščinskih razprav. Tudi o legalizaciji se bo še govorilo. Dalje se bode sprejela postava zoper tiste zarubljoncc, ki svoj imetek odpravljajo ali pokončavajo, tla si so eksekvirant te? tako svoje upnike oškodavajo. Volilni red za državni zbor se bode vsaj nekoliko spremenil. — Tedaj mnogo posla, ki bi se moral do velike noči izdelati, ker se misli tačas državni zbor skleniti. Politični razgled. >oli' «n e «l<»%4%l«a. V L j u h I j a n i r>. februarja. Glede glasov o razdvojenji llolicku-wartov4»jra kluba v dva kluba, ima „Va-terland" dopis jednega poslanca, ki se kot tak zaznamlja, da bi rad izstopil. V tem dopisu se pravi, da nij nemogoče, da pride Čas, ko se bode ta klub v dva razcepil. Škodilo to ravno ne bi. Slovenski poslanci itak n. pr. nemajo samo tistih interesov, kakor tirolski nemški ali gorenje avstrijski. Glede Ijlciibachcrjovcg;-;* predloga o znižanji dolžnosti Šolskega obiskovanja na ljudskih šolah od osem na šest let, — začeli so zda; ustavoverni organi tolmačiti ustavo tako, kakor da hi ta predlog moral z dve tretjim glasov sprejet biti ne le z večino. Na *K<>r<»i» «'in Av«frijMlicm so si hoteli tamošnji kmetje osnovati „kmetska /vezo. Namestništvo gorenje-avstrijsko pa je to društvo prepovedalo, ker bi bilo po pravilih, kakerdne je predložilo, „mvavnouevarno". Vife&SBBfo driuve. Frasicottlia zbornica poslancev je 8. t. m. odobrila mirovno politiko vladi' in vaanjemu ministru izjavila soglasno zaupanje. 1 lartlullemy Siiint-llilaire je dejal. „da so Grška jako moti v tem, k>'kor ona razlaga sklepe berlinske konference, (irska nema prav. Kar Turčija prepusti Grkom, prepušča iz milosti, Tcsaiije in Epira Evropa ne mora dati Grkom, ker tega ozemlja nijso prisvojili si v vojbki. Drugače je bilo s Crno-goro, ki je z mečem v roki zasedla preje turško zemljo. Na vseh straneh je francoska politika miroljubiva ter izjavljam jaz slovesno, miru smo ostali zvesti ter mu budemo zvesti ostali. A miru na vsak način zopet nehčemo. Kljubu našim sipatijam do Grkov vendar ne hndemo delali pustolovske politike, ker nam je Francoska ljubša nego Grška. Grška naj sluša nas svet, naj prime to, kar jej Tiučija ponuja, če bode pa pričela vojno, tepena bode strašno. In kako se potem vojna raztegne, tega ne more noben človek preračuniti. Lahkoniiscljno sr je sodil tudi bosenski vstanek, a vendar je niz netil ves Balkan. — Kakor je Parnell izjavil, Irci se ne vda jejo v aiiffl. februarja. Dr. Meznik in Lehmavr sta imenovana za dvorna svetovalca pri upravnem sodišči. Glasovi o razponi v Hohenvvartoveiu klubu ter o osnovanji posebnega katoliškega kluba so neresnični. Doslej nij v llohenvvartoveni klubu noben član niti ne govoril o izstopu, ker za to tudi nij nobenega uzroka. Domače stvari. — (Občni zbor hranilnega in posojilnega društva) v Ljubljani bode denes v nedeljo 0. februarja v gostilnici „Bierhalle" na sv. Petra cesti, ob 10. uri dopoludne. Na dnevnem redu je nagovor predstojnika g. Re-galija, poročilo o društvenem delovanji 1. 1880 in volitev novih udov. — (Koncert.) Drevi svira v tukajšujej čitalniškej restavraciji godba pešpolka št. 26. Vstopnine je 20 kr. Dalje v prilogi. ""^S? Priloga „Slov. Naroda" k št. 29., 6. febrnarija 1881. — (Zmrznil.) Gospodar Tone Žitnik iz Janč v Velikolaškem sodnijskem okraji je 14. t. m. vračajoč se baje malo vinjen domov zmrznil kakih 1000 korakov od svoje hiše. — (Ponarejevalca bankovcev) Antona Zaspana bivšega posestnika v Malih Hodnjah in njegovega sina Janeza so zasačili in po žandarmih odgnali v Celje. — (Advokatov) imeli so lani na Štajerskem 158. Na slovenskem Štajerji 30, mej temi 15 vrlih narodnjakov, drugi so pa večinoma hudi nemčurji. Gradec šteje 70 advokatov, Maribor 11, Ptuj in Celje vsak G. — (Zmrznil) je posestnik Jurij Osep v štajerskej Solčavi na poti od sv. Duha domov, in posestnik Jakob Verdinek v Kostriv-nici, ko je drva vozil v št. Jurij. Gredoč se je žganja napil tako, da sta ga vprežena vola z voza zgubila. Pal je v Bneg in zmrznil. — (Premogove j a me) prodal je vitez pl. Drasche v Jurkloštru, Hudej jami, Breznu in Reichenburgu. Kupec je neki veliki obrtnik J. Geistel na Češkem. — (Pereči ogenj) pokončava svinje v Slovenj graškem okraji. — (T a t j e vlomili) so pri Janezu Ser -neci v Slovenskej Bistrici in odnesli 220 funtov špeha, 41 klobas, 1 kračo in 3 hlebe pše-ničnega kruha. — (Narodnost na Koroškem.) V imeniku celovške škofije je pri vsakej duhov-niji naznanjen jezik, v katerem se v cerkvi z lece oznanuje božja beseda. Iz novega imenika krške škofije za 1. 1881 je razvidna narodnost koroške dežele, katera se tako-le razdeljuje: V nemškem jeziku se pridiguje v 218 duhov-niiah. katere šteiein v>oo tisn?1 rUift: — slavenska beseda božja se oznanjuje v 117 du-hovnijah s 113 tisoč prebivalcev; — slednjič je 13 duhovnij mešanega jezika, v ka- — (Pri sv. Jakobu v Ljubljani) je denes v nedeljo slovesno umeščevanje novega župnika g. Janeza Rozmana. — (Čitalnica v Šiški) priredi denes besedo na spomin Vodniku. Beseda vrši se v Kozlarjevem zimskem salonu. Neudje plačajo vstopnine 40 kr. — („Sokolova^ maskarada.) Odbor „Sokola" je v svojej zadnjej seji Bklenil tudi letos na pustni vtorek napraviti občinstvu jako priljubljeno „Sokolovo maskarado", in sicer v čitalničnih prostorih kakor doslej, toda b pogojem, da bodo vsi spodnji gostilniški prostori ta dan z ozirom na to, da so zgornji prostori vsako leto prenapolneni, samo udeležencem maskarade na razpolaganje dani. Sklenilo se je tudi, da se bodo k „rodbini" prištevale le po tri osobe. — (Na „debeli" četrtek) priredi či-talniški pevski zbor veiselico v spodnjih čital-niških prostorih. — (Poštna uradnika Dobrin in Garbajs), o katerih porotnej obravnavi smo ob svojem času poročali, sta sedaj, ako-ravno od porotnikov oproščena, od disciplinarne komisije višjega poštnega vodstva v Trstu, katera je sestavljena iz sedem članov, enoglasno popolnem iz službe odpuščena. Dotični razsodbi sta se obema bivšima uradnikoma dostavili v nedeljo. Baje da mislita proti razsodbi pritožiti se pri kupčijskem ministerstvu. — (Nevesta, ki od alta rja uide.) Zadnjo nedeljo bi bila imela biti poroka neveste, uže nad 50 let stare, v nekej tukajšnjej farnej cerkvi. Uže so bili svatje pred altarjem in duhoven je imel pristopiti, kar Be pobere nevesta in zbeži i Rekla je potem, da se je Bkesala. — (Iz Konjic) se nam piše: 4. febr. Umrl je tukaj obče spoštovani iabrikant in | terih živi 18 tisoč ljudij, katerim se razlaga prodajalec usnja Franc Brezinger G5 let star. Bil je dobrotljiv, kmetje so ga ljubili. Ubogi in delavci izgubijo podpornika. Slovencem nij bil sovražen. Pogreb je bil za konjičke razmere velikansk. — (Gled 6" Abendrothove stvari) se z Dunaja javlja, da sta poslanca Obreza in Vitezič pogodila se tako, da dobe kranjski vozniki 25 tisoč, a isterski 7 tisoč goldinarjev. Vendar vsaj nekaj. — (Starši pazite na otroke.) Iz Srednje vasi na Gorenjskem se nam piše dne 3. febr.: Navada je, da starši otrokom na avečnico kupijo svečice, katere na ta dan v cerkvi prižigajo. Tako bilo je tudi letos. Toda (a malenkost bila bi kmalu pripravila Bohi njsko Bistrico v veliko nesrečo. Igrali so se namreč bistriški otroci se svečicami v Cengletovem stogu in pri tej priliki zažgali ga. Ljudje, ki so bili ravno v cerkvi, vreli so na klic „ogenj" iz cerkve in posrečilo se jim je ogenj pogasiti, tako, da je le stog zgorel in kakih 10 voz mrve. Na pomoč pri-h i te ti Srenjanje dobili so uže prazno pogorišče. H (Čuden tat.) Piše sc nam: V premnogih mestih na Slovenskem napravljajo se „Vodnikovi plesi", ki se vrše malo ne najsijajneje. Pri takej priložnosti je neka go-Bpica dobila od svojega čestitelja krasen buket z ilvanajstimi dragimi kamelijami. Ker je bil prevelikansk, da bi ga mogla pri plesi v roki nositi, položi ga na odprto okno. Kar za malo časa — izgine. Gospića teče k oknu in beseda božja v nemškem in slovenskem jeziku. — Koroško ima tedaj skupaj 332 tisoč prebivalcev, izmej katerih jih živi nad 200 tisoč v 218 nemških, — 113 tisoč v 117 slovenskih, — in 18 tisoč v 13 mešanih duhovni-jah. — Jezik pri oznanovanji besede božje bi imel biti, meni „Dau.w, iz katere to posnem-ljemo, zanesljivo znamenje za narodnost vsake duhovnije. — (Potres) po noči od četrtka na petek je bil zlasti na Notranjskem jako močan, kakor je videti, mnogo močneji, nego U je bil pri nas. Dobili smo o tem potresu sledeče dopise od 4. februarja: Iz Rakeka: Denes ob dveh in 25 minut zjutraj čutili smo pri nas zelo močan potres. Prišel je od izhoda in trajal kakšne tri dobre sekunde; zdelo se je, kakor bi prihajal hitro kakšen težak vlak. Ljudje od več stranij trde skupaj, da jih je dobro pretreslo in da je bilo strašno hudo šumenje in zibanje! Iz Cerknice: Denes po noči ob 2. uri 25 minut bil je pri nas kakih 5 sekund trajajoč močan potres. Iz Dolj njega Logatca: Potres, spremljan z nenavadno močnim hučanjem, čuli smo denes zjutraj ob 2. uri 22 minut. Potres je bil močnejši kot oni 9. novembra. Iz Gorenjega Logatca: Po noči ob dveh 25 minut čutili smo močan, 4 — 5 sekund trajajoč potres s podzemeljskim bobnenjem. — Speči so se zbudili, okna in hišno poslopje je ropotalo in se zibalo, ure so se ustavile, tiči v Iz Postoj ne: Denes ob 2. uri 25 minut zjutraj je bil tukaj strašen potres. Iz Unca: Denes o polu 3. ure ajut t čutili smo tukaj močan potres. Najprvo 1 h je slišati bobnenje in za tem se je stn tako močno, da so šipe žvenketale in je pohič škripalo; trajalo je kakih 10 trenotkov. Čl ga je bilo od vzhoda proti zahodu ali ju jo zahodu. Iz Slavine: Denes zjutraj, 29 mirni po drugej uri nas je probudil iz spanja precej močan potres; bilo je kakovih * raočnejih, krepkih, in baš toliko slabejih, p naglih suncev, toda brez nevarnih posle. Psi so tudi potres čutili, kajti nemirni so bili ter močno lajali. Spomnil sem se takoj na Zagreb. Iz Prema: Od 2. do 3. ure zjutraj slišalo se je močno bobnenje in pokanje, /a katerim je sledil kakih 5 sekund trajaj* močan potres. Iz Razdrtega: Denes zjutraj četrt na tri bil je čutiti jako močan potres, kateri je preko dve sekundi trpel, prišel je od severo izhoda ter Šel proti jugozahodu. Neki zidar, kateri je bil dalj časa v Zagrebu po veliker , ob času več malih, mi je rekel, da tako hud nij bil tam nobeden kakor pa ta tukaj, tore) smo se bali, da je zopet huda nezgoda zadela naše brate v Zagrebu. Iz Zagorja: Zjutraj o pol treh je bil tako močan potres, da je vse orodje zaškle-petalo in celo omet odpadal; čez 10 minut potem drugo nezdatno bobnenje. Iz Trnovega: Denes okolo 20 minut na 3 v jutro smo imeli hud potres. — Bog ne dai. da bi bil ™\ 7o(jroViQ aam i.riini m| je z dvema udarcema. Iz Planine: Denes ob pol 3. uri 5 mi. na jutro izbudilo nas je bučanje in tuljenje. Bil je 15 sekund trajoč precej močan potres, kateri je od zahoda proti izhodu odšel. Okviri in druge reči na zidovji viseče so kar ob steno tolkle, a šipe pri oknih so rožljale. Potem se je še okolo pol 7. ure mati zemlja malo tre nutkov zazibala. Z D o 1 j a pri Borovnici: Naznanjam, d* je bil denes po noči ob 2 uri 23 min. prece močan potres, s 6 hudimi sunci, kake 7 sekund trajajoč! Prišel je od vshoda — proti zahodu I Naprej se je čulo močno bučanje. Z Vrhnike: Pri nas je bil močan pc tres po noči ed 3. do 4. svečena, ob 2 m. 16 minut popolunoči. Iz Idrije: Tukaj je bil prav hud po tres 3. t. m. ob 2Vi zjutraj. Prvi sunec je b*'. hud. močan, tako da je klavir zapel, in je tr« jal 8 sekund. Dva sta za prvim bila s!abejš&, oba sta 5 sekund trajala. Neki čuden glas je bil slišati, prav tanko je tulik) pod zemljo, pred ko se je treslo. I z D i v ač e: Tukaj Je bil denes hud potres ob 2. uri 35 minut zjutraj. Kakor se sliši od popotnih ljudij, kateri so prišli po Železnici, bil je tudi na Kranjskem potres, a vendar ne tako močan, kakor tukaj na Primorskem in v Istri. Iz Podgrada v Istri: Potres smo imeli denes ob 2. uri 42 minut zjutraj, ki je trajal 4—5 sekund. Bil je krepak, posebno bobnenje intenzivno. Zdelo se mi je, probudivšemu se iz spanja, da prihaja od Snežnika, kojo misel ima večina opazujočih. A na zemljevidu kaže smer Podgrad-Snežnik v — Zagreb! Bojimo Razine vesti. * (Tudi revolver ne pomaga vse-j.) Mizar Weisz v Ketkemetu nij srečno vol se svojo ženo. Mislil in mislil je, kako si pomagal, a naposled mu pride vendar Silna misel v glavo. Meče ženi, da gresta >a obiskat rabinarja. Tja dospevši pravi eisz, da se hoče od svoje žene ločiti O tem . Žena kratko ni malo nij hotela nič sližati, suče se, ter se hoče domov vrniti. Weisz i potegne revolver iz žepa ter dvakrat ustreli i svojo ženo. Ranil jo je sicer nevarno, a irevala bode zopet. * (Kako so ženske čestihlepne.) Bukureštu so delale nedavno tri učiteljske indidatkc učiteljsko preskušnjo ter jo dostale e tri z dobrim vspehćm. Jednej se je pa sndar dozdevalo, da na vprašanja, ki so jih j stavili pri preskušaj i, nij dobro odgovarja. Zato gre domov ter si z majhenim nosni prereže vrat. Stara je bila 18 let in jako pa. —__ Zahvala. Gospod Kihard Maver, rentier, je nabral )t predsednik nekega bivšega društva avotu, ka re polovico jo podaril druStvu „Narodna Šola" ; za milosrčni dar izroka najiakrcnojšo zahvalo odbor „Narodne šole". Y Ljubljani, dnu 5. februarja 1881. Tulci. 4. februarja: Pri Slonu: Rotschild iz Kaniže. — Zurchaleg, 'olit, Kusert, Bettelheim z Dunaja. Pri Mali«! t Pliwa, Heimann, Kegnlv, lilitz, Milic, Kolin z Dunaja. — Neumark z Angleškega, — utkl iz Gradca. — Fritscb iz VVallendorfa. Pri nvHirl|ak«*iii cesarji ■■ Leveč iz Dola. — miit'm iz Italije. — Harttnan iz Biljaka. — Kochieer Rateč. Tržne cene v Ljubljani 6. februarija t 1 Plenica hektoliter 9 gld. 43 kr. - rež 6 gld i ltr. j - j"""""" A itM r7 k, . — 9 ^m 92 r,i — ajda 5 gld. 34 kr.; — proso 5 gld. 04 kr.: - koruza 5 gld. 60 kr.; — krompir 100 kilogramov gld. 77 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr ; masla llogram - gld. 90 kr.; miat — gU. 74 kr.; — Spol isen — gld. f>6 kr.; Ipeh povoje i — gld. 62 kr , - jajce po 2'/4 kr.; — mleka liter 8 kr. ; — goveduiue iiograin 56 kr.; — teletnino 50 Icr.; svinjsko oso 44 kr.; — selim 100 kuogramov 9 gld 50 kr. - Blatne 1 gld. 62 kr.; — drva trda 4 k v. undrov gld. — kr.; — mehka i gld 50 Ur Dunajska borza 6. februarija (Izvirno telegrafično poročilo.) \uotiii drž. dolg v bankovcih . . 72 gld. 90 kr. Mioini drž. dolg v srebru . . . 73 „ 90 „ ilata renta.........89 „ — „ 1860 drž, posojilo.....199 „ BO „ Akcije narodne banke.....819 „ — „ Kreditno akcije....... 285 „ „ London..........118 n 75 „ Srebro..........— n — „ Napol...........9 „ 38 „ V,\rt cekini........5 „ 53 „ Državne marke.......58 „ — „ Št. 386. ~ (69-2) Razpis službe. "V občnej javnej bolnici deželnih dobrodelnih napram y Ljubljani je na oddelku za sifi-itične in kronične kožne bolezni izpraznjena slufcba primarija sč stalno letno plačo 80O (osem 3to)gld in šestimi petletnicami po 100 (sto) gld., katere se pa ne prištevajo pokojnini. Razen tega primarij temu oddelku zdaj za oskrblje-vanje službe v bolničnej poddružnici na Poljanah dobiva remuneracijo letnih 300 (tri sto) gld. Prosilci za to službeno mesto morajo biti doktorji vsega zdravilstva, oziroma medicine in kirurgije, ter prošnje, katerim je redoma priložiti potrebne listine, mej njimi dokazilo o starosti, o znanji nemškega in slovenskega jezika, dalje o dozdanjem službovanji, kročiti podpisanemu deželnemu odboru do lO. marca t. I., in sicer, če so uže nameščeni v kako službo, potem dotične oblastne gosposke. V pToSnjah je navesti, ali — eventualno v koliko — je prosilec zadostil vojn« dohnosti. Od dežtiusgfi onjort hajjrttga. v Ljubljani, : felnui"ia 1881. Razpis. 1G5G „ 36 „ 1G68 „ GO „ 292 „ 41 „ 296 „ 21 „ 165 „ 12 n Popravila, oziroma predelala se bode stara blaznica v deželnej bolnici v Ljubljani, ter je preračunjeno zidarsko delo na . . . . 2053 gld. 87 kr. kamenarsko delo na . . 30 n — „ tesarsko delo na. . . . 293 B 36 „ mizarsko delo na ključaničarsko delo na . steklenarsko delo na . mazarsko delo na železne vezi .... To delo se bode oddalo ali vse skupaj jednemu samemu podvzetniku, ali pa vsako z."-se. — Popisi, črteži, proračuni, pogoji itd., so na razgled v pisarni deželnega stavbenskega urada v gospodskej ulici v dvorskem poslopji h. št. 2, v II. nadstropji, od 9. do 12. ure do* poludne in od 3. do 5. uri popoludne. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj (70) do 11*. februarja 1881 do 12. ure dopoludne pri vložnem zapisniku deželnega odbora vlože. Ponudbe morajo biti na kolek za 50 kr. pisane in zapečatene se sledečim napisom na zavitku: „Ponudba za.......delo pri popravljanji in predelavanji stare blaznice v deželnej bolnici v Ljubljani". — Vsakej ponudbi se ima priložiti 5%na jamčevina (vadium. za vsako vrsto dela postavljene svote. Vsak ponudnik ima v ponudbo postaviti, da pozna delo, črteže, popise, proračune, jednotne cene in družbene pogoje, ter da se tem pogojem pravokrepno podvrže. V ponudbe je treba razločno s številkami in besedami zapisati ponudne zneske v jednotnih cenah in koliko odstotkov pod jednotno dražbeno ceno se prevzame delo. Od deželnega odbora kranjskega, y Ljubljani, 4. februarja 1881. Št. 18.815. (67) Ustanova za invalide. Razpiše se izpraznena ustanova za kranjske invalide letnega zneska 31 gld. 50 kr. do konca februarja 1881. Prosilci imajo svojim prošnjam do mestnega magistrata priložiti: 1. rojstni list; 2. potrdilo, da je prosilec vsled vojaške službe od 1. januarja 1848 naprej nezmožen postal, sam preživeti se; 3. spričevalo poštenega vedenja v voja-škej službi in po izstopu iz nje; končno 4. potrdilo lastne ubožnosti in ubožnosti tistih osob, ki imajo morebiti pravno dolžnost, prosilca podpirati. Mestni magistrat t Ljnbljani, dne 28. januarja 1881. Župan: Lase han. Tiskarsk pomočnik, obeh jezikov zmožen, vzamo se takoj v službo pri (73-D W. Blankeju v Ptuji. V Fdderl-ovej pekariji, Lingarjeve ulice, v«ak «i>*n frišne pustne krofe. (64 8) 20O veder starega vina od leta. 1879, dobre, nepopačene belo-zlatne robe, prodam »taro vedro po 9 tfld. — Kdor kupi vsaj 20 veder, temu še nekaj popustim. Jarnej Francelj, (62—2) Kapucinski trg 5t. 154, v Varaždinu. Št. 15G2. Razglas. (68) Dne 27. p. m. najdla se je pred blagaj-nico za osobe na kolodvoru južne železnice po odhodu vlaka št. 6 velika listnica, v katerej je bilo nad 25 gold. gotovine in različna pisma. Mej zadnjimi je tudi pismo Marije Trev, omo-žene z Jožefom Pjerotom v Udini, uradno potrdilo za pekovskega učenca Jožefa Kovačiča in nakaznica soseskinega predstojništva v Planini dne 4. junija 1878 na hišo št. 85, da preskrbi Janeza Majerja s potrebnim živežem. Kdor je to listnico izgubil, naj se v postavno določenej dobi oglasi pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljnbljani, dne 29. januarja 1881. Župan: Laschan. Spoštovanim ljubljanskim in okoliškim dekletom! Mlad mož v ugodnih razmerah, ki ima dobro trgovino, želi au 8 pridno in varčno no nad 26 let staro gospodičino oženiti in sicer takoj. — P roni oženje se želi. — Resne ponudbe b fotografijo — no za Salo — podijo naj se pod Šifro: (55—9) „A. S. Na dobro srečo!" administraciji „S1 ov enskega Naroda". Molčečnost so jamči s častno besedo. Trgovsk pomočnik, (comi), se sprejme takoj z dobrimi pogoji pri trgovcu z mešanim blagom v ferltiiici (74- 1) na Notrunjttkeua. Pravi is«"Vi.-w<;iii brinjevec prodaja in razpošilja po priiueruoj ceni (TO—i) «Fl IHP. llant, v Polhovem građel pri Idjubllani. CHI0C0CA LIOUEUR. (I«lquor Chiocooae fortifloani.) ZimiiHt vi'im preiskano, posku&ouo ni p i Ip....... ,., ud odlič- ujakov kut i/.vi-Htuo, popolnem neškodljivo osobito za hitro iu prijetno OŽi V1 j €5 II j *3 , vz"tovLjaan.3©» 03a.60x3.3e opešano iu potrte inožhe moči, "W .d. i <'!>l |<livuiijii. tli, jodnom ju ijitoi.....-lili-.,i posebno zoper slabo pi .Inu I |iu |( , iksIhm do jedi, ki«(m v /oIimIi-i. krč, NČiimuje, /opor uagnjoujo k I>1«vuii|ii, /hhk«. drinko, Kini <•!>•>I, I>l«>«ll«-«> iu icuper k'ilu. i-.\ inu i i/.iu iu zlatu šilu. Ako ho rabi ta Cliiouoca-liiiuer, odpravi »e vsako tako stanju hitro in gotovo in ker bo odatraui, more Uotičuik tudi visoko in krepko starost tioiivoti, r.ato naj bi bil v vaitkem gospodinjstvu. Po okusu prosega najlluejše namizne likere. V r ..-i so položenu neštovilua priznavajoča ter salivalna pisma visokih avtoritut o i/.vrstnosti trga Cliiroca. 11 <■ n.'ii nt Cena jednoj izvirnej botelji z natančnim navodilom za rabo v šost jezikih U gld. a. v., zavoj in poita 20 kr. GUavna zalcpa, Icjor do lzdslu]e lia. od. (f)G7—11) lcočL«x cso lauzipoalljak.: U. C. « II lOlkl. lokar „zum Hcliutzongel" in pris. c. kr. flodnijaki kemik, VVien, VfUhring, Herrengaste Ni. SO, (kamer naj se pošiljajo vsa pisuiuua naročila), ter v vseh dobrih lekarnah pu Avstriji iu drugod. zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper zobne bolečine in ustni smrad znano, priporoča a flucun 35 kr. z navodilom za rabo vred .IOII. «KOR«E I40TII dvorni lioferaut v Berlinu. Podružnica: Dunaj, I., Tiefer Graben 3 7, I. V Ljubljani io ima pravo samo lekarnar gospod Jul. pl. Trn h. (24—.i) 56 Hiša na prodaj. Pred malo leti novo zidana, dva nadstropja visoka hiša v Kranji- na oglu žitnega trga št. 178 7».-... K. 1> 1'liilliltirit « (luimii itd sistemu v *lt»tu. vulkuultu aH celuloidu brez bolečin. Plombira a /.hitom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin 8 prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. ♦ i Vela lisa za irsovinoj nasproti cerkve, blizu Ljubljane in kolodvora Rudolfovo železnice, proda se iz svoje volje. — Ponudbo sprejema Fr. Mhllerjev annoncen-lmroau v Ljubljani. («1—1) Velika zaloga špirita, zganja i družili pijač n.i drobno Solkanu 9—2) pri Avgust Kovačič, po domače pri Iiipcurju. Vinotoč j iitlo v s k a N ^ £0 5 w C m *m mm U S E 1 o> .. > ..I S -18 a g _ cf 2 .S .•rt ct Dozvoljujem Bi naznanjati uljudno, da som tu v Ljubljani skozi 50 let obstoječo, zadnjih 10 let lastnino g. ^_lt>er-t Šamasse, fabrika za peći ia lončeno blago z vsemi poslopji in z vso zalogo kupil, ter jo bodotn od denes naprej pod tiniM) AVGUST DRELSE nadaljeval na svoj račun. — Naslanjajoč se na svoje uže sedemletno delovanje kot samostojni vodja označene tvornice in podprt s potrebnimi ibndi, upam, da mi bo mogočo ustreči vsem zahtevanjem spoštovanih naročnikov, ter prosim, naj se zaupanje, ki bc je izkazovalo dozdanjemu podjetju, izkazuje tudi novoj firmi v enakej meri. Ho spoštovanjem Avgust J >r-olt»o. Tinctura Rhei. Comp. viilgo FRANCOVA ESENCA ki jo Izdeluje G-aloiiel Piccolli, lekar „pri angelu", "V X* j ii 1> 1 j ii u i ii it <1 ii ii u j * It o comI i. Pomagala je uže mnogo tisoč ljutit ni k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v že-loden in v spodnjem životu, grižo, krc, želodćevo in prehodno mrzlico, zabadanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. (490—16) 1 sklenica velja 10 kr. JJkmJ Naroči se pri Gabriel Piccoli-ju, lekarju „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem. HF e m c? 1 j i t a f> o m o cY; vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naBlauja so večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovico in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to srodstvo je dr. Roža življenski balzam. Zivljenski balzam dr. Itozov odgovarja popolnem vsem tom zalite vam*, isti oživi VSO prebivanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljcvanjo, kri v želedci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteienje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. M \flikt» sklenit c t t/Iti., po/ .rkit'nit'V kt; Na stotine pisem v priznanje jo na razgled pripravljouili Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Vaše blagorodje! 10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mi je proii/.rooila zlatenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, a pomagali mi nijso. Nijsem mogel ni spati ni jesti, s kratka, jako sem bil slab. A nasvetovani življenski balzam dr. Koze mi je odstranil vso bolezen*, zdaj som zopet zdrav in močan kot mladenič. « Nruibvru. S ukora 11 (Mlada lioslava.) l>a se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno dr. Hozov življoiiNki l»alx»m i/, lekarne 33. Fra£jnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski haljam, in ne izrecno dr. Riževega življenskega balzama. Travi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnoj zalogi i/.delovalea li. ira^nrrjii. lekarna nk črnemu orlu" v Prag}, lake »ler SpornergasHe Nr. "JO")—8. V Ljubljani: Vilj. Mayr. lekar: O. PloOOli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. V K a m e n i k u : Jos. Močnik, lekar. V i J o r i 0 i: O. B. Pontoni, ___ O. Cristofoletti, lekarja. jjmW Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v AvBtro-Ogcrskej imajo zalogo toga življenskega balzama. Isto tam: Praško vseobono domače mazilo, gotovo hi izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abseese, krvava ulesa, gnojne mozoljeke, črinasti tur; zoper zanohtnieo ali takozvanoga črva na pritifa ; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; soper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokliue; /(»j>er Oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnoje: zoper raka, ranjene noge, vnetje kožiee na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihneuje se kmalu ozdravi: kjer se jo pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. ■ \h-utljif uft gnt -J » i m :t.» k t\ Balzaiii wa\ ulio. Skuseuo in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nica 1 gld. av. volj. (■">!—18) ♦ ♦ J Vsega zdravilstva J ! Dr. Franc Zupane | ordinira vsak dan v svojem stanovanji Z vBet hov novih ulicah štev. 4, (.nadstropje, ♦ (zraven Waldherrjeveg;a instituta) ♦ od S.—9. ure zjutraj. — Za boloxui nit o«f*oli in z«)t>eh pa T popoludne od 1.—3. are, (2—tj) « 0 Kopelji se soparom in v čebricah 0 [♦j v hotelu „i»ri Slonu" V JiC ho vsem pravičnim zabtevanjem p. n. občinstva ter potrebam zdravil- 5|r 8tvtt primerno urejene in odprte vsak dan od 7. zjutraj do 7. »večer. "J -LI Kopelji se soparom za gospode od zjutraj do opoludne, II od 12. ure naprej za gospe. |*| l+l Sobe za kopelji v čebricah so kurjene. a*B Na zabtevanje so kopolj v čebricah (s čebricami vred) posije na dom. lPC # Se spoštovanjem ja> %' (49—2) Josipina Gnezda. y Lekarna „pri samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-jeva na mestno m trgfii v l,gul>'i.tiii. priporoča p. n. občinstvu sledeče, zinirom svežo (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: (637—t!) Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, bripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; i stekl. 66 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. Pomnil I jevo CborsclO jetrno olje, S*:* brnmore, plučnieo, kožne izpustke in bezgavno otekline. I skl. tit) kr. Materinska ustna voda, ^^m^tSSilt pravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kri čistilne krogfjice, c. kr. pri v., SvaSSnJS gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zahasanji Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udib, skaženem želodca, jetrnih in obistnili boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj B <>. ikatljaiui 1 gld. f> kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se takoj. ^/ s^, ^ \±S ^ ^ .^^V ,^^v ,^^v ^^^v ,^^v ^^.^^ ,^Vv I „AVSTR1JA", I ^ vzajemno zavarovalno društvo na človeško življenje ^ * na DlUiAJ], -u.stetxa.oT7-ljen.eL letat 1860, z»>»ru|« u» človeško življenje po na j ni/ji li tarifah in po W raznih načinih: da izplača zavarovani znesek po smrti zavarovančeve^ kadarkoli se primeri, ali kadar doseže zavarovanec določeno starost ^T^ ^ (otrokom doto) itd. itd. — Plačuje se celo-, pol-, četrtletno ali tudi me- lHfk W sečno. Za malo krajcarje vsakdo lebko svojim primerno W veliko svoto zagotovi. ^ Tarife in pojasnila, tudi pismeno, dajemo brezplačno. ^rV. ffi Nadzorništvo „AVSTRIJE" v Ljubljani: S # Ig"«- 'V"«lo»t:iiicat«j5, )K W nadzornik. (2G9—9) W ^ srV" Pisarna: sv. Petra cesta it. 73 nova. ^ ^j/- \Af ^Af W \AS SA^ sA^ ^ ^ ^ / ^ ,^tv ^fv ,^Pv .^fv ,^Pv .^Pv ,^r\ ,^Pv ^fv ^'a. Bergerjevo medicinićno mjilo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s6 sijajnim vspehom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — llcrgcrjevo mjilo 1« smole ima lo koDcentr. smole ix leHa ter ae stvarno od vsega druzega mjila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prokaiijciiju izogne, zahteve naj se odločno Bergerjevo mjilo i/. Niuole ter naj so pazi na znano varstveno marko. Kot milejše mjilo o«l smole za odstranjenje vseh nečlstostij na ]iolti zoper izpuščaje na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično mjilo /n umivanje iu kopanje pri vsakilnn jej rabi služi Bergerjevo glicerin-mjilo od smole, imejoče 35% glicerina ter Hno diši. Jeden komad velja 35 kr. z brošurico vred. — Glavno zalogo ima lekar (S.IIKLL v OIM V i. V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne zaloge pa imajo: V Iijubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, (1. 1'iccoli, W. Mayer in J. pl. T r n k o cz y. V Koeev|i J. lir nun o. V KrAkeni J. liome-ker. V Idriji J. Warto. v'Krntiji K. Savni k. V Liliji .los. Meneš. V \o\em metrtu D. Kizzoli. V ICndovlflci A. K ob le k. V Vipavi A. K p n e č n y. (22—2) 'P «■ a^B^MM^MBpMMHHKMBsaaa^aMBffl Zahvalno pismo. Izpisek. Ko sem porabil 50 steklenic fašega zdravstvenega piva od sladnega izlečka, Čutim se popolnem predrngaeenega; zapet spim mirno, rad jem, ter redkeje in menj pljujem itd. Lastne besede ozdravelega. Bolezni ? pljnčali in želodci 3W <»z" * ♦ sladni bonbon. | z ♦ Aklamacija svetovnega občinstva. NcAtovilno lj'KliJi >'i «0 ho o/.ilnivili n Iloflbvimi »l:ul-i) i m i IsdfUtf, iiiii/.ilo jo Hvnjo zahvivlo k ii ■ l.i i vi-jho ter delalo propu^umU) z:i llolTov.i lUkdtl* zUriivstvfnu tcč-im rdriivilu. X.'iiui-;<>oo jo vno in.nuvlj.iti. A to jo tohi/.bii vs.ui^.i liolniku, Wi pravi : Zakaj bi ho tit li ja» tako no o/.Uriivil, kukor mnogo tisoo driiKilir Kar hvalijo zdravniki, kralji iu vso občinstvo, mora biti dobro ; vz.lr/.alo ho j«i ii> dokazali* užo Mkozi celo človeško Htiirout, da so v resnici dobro zinirom iičo. Ciior>:anial Nl' •— /abiova urno pravih Janea /#*»//"-Oval ;cll]C . oru, .s/,,,/,,;/, imdeOtov, ki nun., po i to, trgovinskom »odinoi avstrijskom in odrskem ro«isdovami ziin-monjc (hliko lanojdliouika). Ponarojeni izdelki družili uoinajo zdravntvoiiih zolisciuli tv.nin t, r nijso taU-> prirojoni, kakor so Ja>u~ llofforl sladiti fubrUmti, OUi morejo pa pa zdrav-niškoj izjavi tudi škodovali. (1'ruvi J. Hoffovi sladui bonboni M l,r*> tO v plavom impiiju.) Pod 2 gld. se nič no pošilja. lekarja; P. Lasroik, H. L. Wenccl, trgovca Zahvalno pismo iz Budapešte