i Leto LXDX, ŠU 101 V Ljubljani, ponedeljek s. maja 1930 Cena Din 1.— fefeaia vsak dan por*} kine, izviemši nedelje m pravnike. — hseraii do 30 *>e+it a Din 2.—, 60 100 vrst Din 2.50, od 100 300 vrst a Din 3.—. večtf »se/ati petk vrsta Din 4.—. Popast po doaovorn. Inserat^i davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Drn 12, za inozemsi-vo Din 25.—. RokojMsi se ne vračajo. Uredništvo In upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon Št. 3132, 3123, 3134. 3125 in 3436- PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg S.-- CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVOMESTO, ljubljanska cesta, :eJ. š-t. 2*5. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun prš poš;. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351 GANDI ARETIRAN Včeraj je indska vlada pustila aretirati Gandija - Aretacija je izzvala po vsej Indiji veliko senzacijo ter izzvala v mnogih mestih velike izgrede r topdon, 5. maja. Včeraj ponoči ie %| na povelje indske vlade aretiran voditelj In inicijator uporne akcije indskih nacionalistov proti anjdeški nadvladi v Indiji. Mahatma Gandi, v svojem stanovanju v Dourrasu, v Cambayskem zalivu- O aretaciji je bil izdan kratek uradni komunike, ki napoveduje, da bo Gandi prepeljan v kaznilnico v Yerodi Poona. AretacHsko povelje je utemeljeno z zakonom iz 1. 1927, ki dovoljuje v izrednih primerih aretacijo brez predhodnega postopanja proti aretirancu. Vest o aretaciji se je včeraj razširila po vsej Indiji ter je naravno izzvala veliko senzacijo, dasi se je aretacija Gandija že dolgo pričakovala. Po lastni izzjavi je Gandi s tem dosegel pravi cfli svojega pohoda k morju, naglasa-joč, da kršenje solnega monopola ni imelo nikakega drugega namena, kakor da izzove angleške oblasti, da ga aretirajo. Bližnji dnevi bodo pokazali, kako bodo Gandijevi pristaši in indski nacionalisti sprejeli aretacijo svojega vodttelia. Takoj po aretaciji se je sestal tkzv. vojni svet nacionalističnega pokrajinskega kongresa v Bombayu. ki je pro- glasil včerajšnjo nedeljo za narodni žalni dan. O nadalinih ukrepih bo sklepalo vodstvo vseindijskega kongresa, ki se bo sestalo jutri. Ker je pričako- vati, da bo imela aretacija Gandija za posledico krvavo revolucijo, so angleške oblasti izdale izredno stroge varnostne »ukrepe. Londonska vlada je na svoji seji. ki se je vršila minulo sredo, v naprej odobrila vse ukrepe indske vlade, ki ima na ta način docela proste roke. Bombav, 5. maja. Gandi je bil včeraj z močno stražo pod nadzorstvom oklopnih avtomobilov in vojnih letal prepeljan v Borivli pri Bombavu. V minuli noči so ga od tam v največji tajnosti odpeljali neznano kam. Zaradi stroge cenzure še ni točnih poročil, nepotrjene vesti pa govore o izbruhu velikih nemirov v Bombayu in drugih večjih centrih Indije. London, 5. maja. Danes se bo pričela v Bombayu ra-zprava proti 31 komunistom, ki so bili aretirani že tekom 1. 1929 ter obtoženi, da 90 umorih' policijskega komisarja Saundersa in sno-vaM zaroto proti angleški vladi v rndijL Angleške oblasti so sklenite, da bodo postopale proti komunistom z največjo st no gostjo ter da se bo vršH proces tudi v primeru, da bi ga skušali obtoženi komunisti ovirafe z gfcadovuo stavko. Zagrebški teroristi pred sodiščem Tudi Močna j, ki je pisal grozilna pisma vodilnim osebam, taji svoja dejanja Beograd, 5. maja. V md^tjevartiiu raiziprave pro-Ui za^rrefošiki'rri teroristom še bi danes pred državnom sodiščem ea zaščito države zaslišan VeJtmor lAAoćnaj, slnišatejj filozofi je na zagrefb-šltfi univerzi. Obtožen je, da je kot Čln direktorju Ju- gostampe. v katerih jdm je groizđ s sm'rtjo ter zahtevali it^premembo državne ureditve. TeJkcm pre.iskave je vse to priznal, pri današnjem zasfesangu pa svoje »prejšnje izjave oporeka irn pri-zmva samo to, da je sestavil nedoližme peitarde, s kamenimi so hoteli demon-sHjrftnati. Zagovarja se precej nerodno in flcr-mifu'zrto. Opc&fne je pričelo čitanje zap-is-niTkov o njegovem zasliševanja na rj^ćorji in ipred prećsJkovalnim .^dni^kom Velike manifestacije v Bukarešti 40.000 pristašev liberalne stranke je defiliralo tri ure mimo kraljevega dvora Bukarešta, 5. maja. Povodom zaključka kongresa liberalne stranke so se vršile včeraj v Bukarešti velike manifestacije. Ogromna povorka, v kateri je bilo po poročilih bukareških listov nad 40.000 ljudi, je tri ure defilirala mimo kraljevega dvora. Manifestacije so potekle v najlepšem redu in ni bilo nikjer niti najmanjega incidenta. Kongres je po večdnevnem zasedanju odobril novi program stranke i,n proklamacijo, ki jo bo stranka izdala na narod. Vsebina te proklamacije še in znana. Napovedujejo pa se senzacije. Oboroževanje nemških monarhistov V nemškem mornariškem klubu je policija zaplenila velike koUčiue orožja Ber\PX, 5. maja. V soboto so v čolnih nemškega mornariškega kluba ter v berlinskem stanovanju njegovega predsednika, vladnega svetnika pri državnem patentnem uradu dr. Lubbenu, izvršili preiskavo ter aaplenili večje Število pušk in revolverjev, kakor tudi večjo množino municije. Dr. Lub-ben in dva člana kluba so bili aretirani. Policija je za enkrat mnenja, da gre le za vež-balno orožje, zlasti, ker se puške in revolverji nahajajo v izhornem stanju. Ker se v mornariškem športnem klubu nahajajo večinoma mladi ljudje, obstoja sum, da so v k'ubu včlanjeni oficirji vežbali mlajše člane v ravnanju z orožjem. Čuje se tudi, da j« bila v klubu uvedena vojaška disciplina m da so se vršile vežbe v povsem vojaškem duhu Policija skuša sedaj dognati, v kak namen naj bi služilo vežbanje v robi orožja. Našla je tudi ročne bombe, povsem opremljene z vžigalniki. AJi bodo sledile še nadaljne aretacije, še ni gotovo. Zlasti se trudijo dognati, ali gre za tajno organizacijo, ki naj bi pomenila nadaljevanje na Pruskem prepovedane organizacije >Wi-king«, kar bi se lahko domnevalo na podlagi zaplembe 600 članskih znakov te organizacije. Vodilna zastopnika Rdečega križa v Jugoslaviji Beograd, 5. maja. Davi sta prispela semkaj podpredsednik mednarodrnega Rdečega križa polkovnik Braut in predsednik higijenske sekeije Rdečega križa dT. Hondor. V Beogradu so ju sprejeli zastopniki jugoslo-venskfga Rdečega križa Tekom svojega bivanja v naši državi si bosta ogledala razne sadravertvene ustanove. Ekshumacija bivših madžarskih mornarjev Split, 5. maja. Kmalu po prevratu je izbruhnil pri Splitu na neki madžarski ladji leta 1918. velik požar, v katerem je našlo 118 madžarskih častnikov in mornarjev »mri. Vse ponesrečence so pokopali na pokopališču pri Sv. Stjepanu. Te dni bo izvršena ekshumacija vseh teh madžarskih mornarjev ter jih bodo prepeljali v Budimpešto. Doumergue v Alžiru Pariz. 5. mada. AA. »JLe Tempe« posveča potovanj« predsednika fraccoslre republike Doumergua v Alžir članek in ugotavlja, da je Francija v Alžiru izvršila dela. ki so po svoji veljavi, učmk ovi tosti *n obsežnosti taka, kakršnih civiliziran narod še ni izvršil izven svojih lastnih mej. Nemška mornarica v Italiji Rim, 5. maja, AA. Po poročilu iz Catanij* so italijanske in nemške bojne ladje v pristanišču Catanije sprejele jahto italijanske«ta kralja s topo vekami streh*. Kralj je »prejel poveljnika nemških bojnih ladij kontraadmirala voo Gaadiecha na krovu svoje jahte. Po sprejemu nemškega admirala je italijanski kralj v spremstvu ministra vojske in drugih vojaških dostojanstvenikov obiskal mestno hišo, kjer mu je meščanstvo priredilo vilike ovacije. Po obisku monumentalne cerkve Benediktincev, kjer je bila odkrita plošča z imeni 2300 vojakov iz Catanije, padlih v svetovni vojni, je kralj otvoril novo palačo pošte in brzojava. Letalski promet Beograd-Podgorica Beograd, 5. maja. Danes je bila otvor-jena zračna proga Beograd-Sarajevo-Pod-gorica. Prvo letalo, k\ je sta rta lo ob 7. zjutraj na zemunskem letališču, je pilotiral šef - pilot Srriževski. 2 njim je potoval direktor jugoslovenske družbe za zračni promet Sondermayer in pet novinarjev. Letalo je prispelo ob 9. v Sarajevo ter je po kratkem pristanku nadaljevalo polet v Podgorje o, kjer je pristalo ob 11. Popoldne ob 2. starta k povratku v Beograd, kamor bo prispelo ob 5. Na tej progi se bo odslej vršil reden vsakodnevni promet. Volitve v Franciji Pariš. 5. maja. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah v departeanentu Loraine je bil ponovno izvoljen socijalistichi poslanec L" Hebede, v Larchanieru pa desničarski radikali Roissin. Telovadne tekme italijanskih fašistov Rim, 5. maja. AA. Včeraj so bile v taši stičnem stadionu velike lahko - atletične in telovadne tekme. Prisostvovalo jim je 25.000 avan^nardistov. Predsedniku italijanske vlade so bile prirejene viharne ovacije. 200 ljudi našlo smrt v tajfunu Tokio, 5. maja. Tajfun, ki je pretekli petek divjal nad južnim delom otoka Saha-lina in na otoku Hakaide, je povzročal ogromno škodo. Nad 200 ljudi je izgubilo življenje. Našli so že 94 trupel, nad sto oseb še pogrešajo. Razkrinkane sovjetske intrige v Ameriki Senzacijonalna razkritja šefa newyorške policije — Komunistična propaganda pod krinko trgovskega udejstvovanja intrige in dobila v roke dragocene dokumente. Iz teh je tudi razvidno, da ^ta zHo kompromitirana vodja »Ruske trgovsk« družbe« v Newyorku Peter Bogdanov in vodja sovjetskega informacijskega biroja v VVashinptonu Skvirski. Skvirski sam označuje v izjavi, ki jo je dal Hrt. m takoj po VVhalenovih razkritjih, te dokumente za falzifikate. Newyork, 5. maja. Sef nevvvorške potici je VVhalen je objavil celo vrsto tajnih dokumentov, e katerimi dokazuje, da je bila službena »Ruska trgovska družbac v New-yorku centrala za komunistično agitacijo v Zedinjenih državah. Kominterna je pod krinko trgovskega udejstvovanja razpredla po Ameriki gosto propagandno mrežo. Tajna newyorška policija je po večmesečnem napornem delu razkrinkala sovjetske Velika falzifikatorska afera v Parizu Ponarejanje slik znamenitih umetnikov — Razni ljudje oškodovani za 4 milijone frankov Pariz, 5. mava. Policija je po dolgem prizadevanju odkrila velikansko falziifika-torsko afero, v katero je zapletenih več francoskih slikarjev. Falznfikatorji so ponarejali slike znamenitih umetnikov srednjega veka ter jih za drag denar prodajali ljubiteljem in raznim muzejem. Kot glavn: krivec je M aretiran vnuk slovitega francoskega slikarja Charles Francois Millet. Niemu je pomagal pri falzificiranju shk slikar Cassau. Ponarejene slike sta prodaja- la po 100.000 frankov ter sta na ta način ogoljufala po dosedanjih ugotovitv:h poh-ciie za 3 do 4 milijone frankov. Ugotovilo se je, da so vse Milletove slike v muzeiu Burbison falzificirane. Strokovnjake sta ogoljufala na ta način, da je Millet falzrii-ciral pisma svojega starega očeta ter s tem dokazoval, da je slike narisal stari Millet. Cassoua so zalotili prj delu ter e vse priznal. Afera je zbudila v franc^>ckih umetniških krogih mnogo prahu. Ogromen požar ogroža New York Veliki gozdni požari ogrožajo nbwyorska predmestja — 200 hiš že zgorelo — Mnogo človeških žrtev New Vork, S. maja. New York in okoliška mesta ogroža katastrofalen gozdni požar, ki je zajel ogromne gozdove na severozapadu. V širini 20 km so v plamenih ogromni gozdni kompleksi, k) vedno bolj ogrožajo zlasti Long Island, New Jersev in Staaten Island. Ker piha močan veter v smeri prod mestu, se ogenj naglo šfri. Več tisoč oralov je že popolnoma uničenih, gasilna akcija pa doslej nima nikakega uspeha in se je bati, da bo osen j zajel še večje komplekse. Južnozapadni del Ne w Hampshira je že v plamenih, ker je zgorelo nad 200 hiš. Število človeških žrtev še ni znano. Tudi škoda se zaenkrat ne da niti približno oceniti. Iz vseh večjih krajev ie bilo pozvano na pomoč vojaštvo in gasHcL Nova panika na newyorški borzi Znaten padec tečaja vrednostnih papirjev — Pet milijonov delnic v borznem prometu v zadnjem času favorizirani, so brli vrženi na trz v m nožrn a h po 50.000 kosov. Padec kurza posameznih papirjev je znašal .s do 15 točk. Borzijanci so si šele oddahnili, ko so borzo zaprli. Cenijo, da je znašal promet na sobo-rni borzi 5 milijonov delnic. New York, 5. maja. Preteklo soboto so na borzi tečaji tako znatno padli, kakor niti v najbolj kritičnih dneh. 2e proti koncu poslovanja na borzi v petek so zaznamovali izredno slabo tendenco, ki se je v soboto razvila v pravo paniko. Vrednostni papirji, ki so bili Civilizacije ni mogoče graditi na bedi London, 5. maja. A A. Banketa v proslavo otvoritve »Roval academyje< se je udeležilo mnogo odličnega občinstva. V odgovoru na zdravico kr. rodbini je vorški vojvoda dejal, da se morajo prizdrvanja za ureditev živ-ljenskih pogojev v veliki industriji ravnati po priznanem načelu, da je zdravje in zadovoljstvo državljanov bistven pogoj za Čvrsto in uspešno politično življenje. Zato je nemogoče civilizacijske izpopolnitve graditi aa bedo in pomanjkanje. Uraetnosi sama ne more cveteri brez pokroviteljstva. Po občem priznanju ima umetnost velik vzgojni pomen in dviga čustva ter krepi moralne nagibe. Zato morajo podpirati umetnost predvsem oni, ki vodijo oh^pnarodne prole. . Imenovanje v sodni službi Beograd, 5. maja. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za predstojnika okrajnega sodišča v Mokronogu sodnik tega sodišča dr. Pran Kos. Znižanje občinske trošarine Ve*ti, ki so »h objavi« Usti o znižanju ljubljanske občinske trošarine, so netočne. Objavljena znižana trošarin-ska tarifa predstavlja šele predlog, o katerem bo te dni razpravljal finančni odbor občinskega sveta. V veljavi je torej še vedno prvotna trošarinska tarna« Iz policijske kronike V nedeljo polioija ni mela mnogo opravka. Razen nekaj aretacij zaradi piianosti in izgredov sta javila poličih tatvino obleke delavca iz Bosne, zaposlena na stavbi >ču *Mavrič<, Zahč Ihro m Pajazetovič Ale. Stanovala sta v delavski baraki na atavb:. Popoldne se je v barako splazil nezmn tat in odnesel Zalidu kovček s sivo obleko in perilom, tako da trpi delavec okoli 500 Din Škode. Sodelavcu Pajazetoviču e ra tat odnesel čevlje, hlače in penlo v vrednosti okoli 600 Din. Oškodovana nista me srla nikogar osumiti tatvine. Zidana T?o-potca Josipa iz Rožne doline je ?*>padel pes poštnega tainika Koruna in g3 lahko poškodoval. Pes je po živinr>zdravn'SLOVENSKI NAROD«, doc 5. maja 1930 Stev 101 Stavbno gibanje v Ljubljani Na periferiji mesta, pa tudi v mestu samem ljudje pridno grade hiše Ljubljana, 5, maja. Zadn}c dni je deževno vreme neugodno vplivate na zidarska zunanja dela, tem pridneie pa so se ometavali notranji prostori v novih hiša-h hi vilah. Na Borštnikovem trsu si ie lani dal napraviti elektrotehnik Ivan Mihelčić k enonaistropai hiši pritličen prizidek, ki ga je letos dvignil za eno nadstropje in je v ta namen že postavljen oder ob pos'opju. Zidarski dela ima v rokah zidarski mojster Franc Živec V Razlagovi ulic- si ie zgradil že lansko jesen Franc Slovša, trgovec z drvmi in premogom, odprto leseno Iopo, polez katere ie zda1 v delu zidano gospodarsko poslopje, V pritličju bo hlev, zgoraj pa pisarna in sobe za posle. Potlej si postavi tu se stanovanjsko hišo ter bo pritlično hišo (št. 20) v isti ulici prodal Odkar se je tzvrsila v tei ulici kanalizacija in so izkopali globoke odtočne jarke prako travnikov, j« tamkajšnji svet boli suh ter usodnejši za zidanie hiš in drugih poslopij. Travniki so parcelirani in ho v par letih nastalo tu novo predmestje. V Klunovi ufici bo imel že letošnje po-letje novo zalo hišo pol. straž lik Franc Drašček. Stanovanja bodo v pritličju, v prvem nadstropju in pa pod streho. Zidarski deja so toliko napredovala, da bo z> dovje že prihodnji teden pod streho, na kar se prične z ometavanjem zidu znotraj in zunaj. To lično oišo gradi zid j--ki mojster Anton Celarc. Na drugi strani te ulice poganja iz gramoznih tal temeljno betonsko zidwje viso-kopritlične hiše železniškega uslužbenca Jakoba Nanuta. Pod njegovo streho bodo stanovanja v visokem pritličju, v neh in pod streho. V kratkem polože na betonski temelj ploščo, ostalo zidov.ie b,> pa iz zidne opeke. Ker je v tleh gramoz in pesek, bodo tudi kletni prostori dovoli suhi in »dravj Zidarska dela vodi zidarski moj- ster A. Tavčar. Obe hiši bosta porabni že to poletje. Na vzhodni stran j Kette-Murnove ceste rase iz tal dvojna eno nadstropna hiša Antona Sladica in Josipa SHša. Betonsko temeljno zidovie ie gotovo in se že stavijo stene iz zidne opeke. Hiša bo v dveh mesecih povsem gotovi in se bosta gospodarja vselHa pod svojo streho. V vsaki hiši bodo po Štiri stanovanja. Gradolo vodi zidarski mojster Anton Mavric. Blizu tam ima enonadstropno lično >,i-šo šolski upravitelj J. Čuček do.nala popolnoma izdelano. Stanovanja so okusno poslikana, imajo parketna tla in druge modeme naprave. V te svetle, suhe in solnč-ne sobe se preselijo stranke H prihodnje dni. Tudi to lepo zgradbo je postavil zidarski mojster Anton Mavric. Na Galievici rasejo pritlične htŠtce z mehkih tal kakor gobe po dežju. V kratkem bo ves ta travnik, ki se razprostira med železniškim tirom ni potokom Ga!;e-vico, izpremen'en v naselje, k- bo imelo 104 domačije. Doslej je naraslo mih število na 96 in stoje v osmih vrstah. Vsak gospodar ima sveta po 100 do 150 kvadratnih metrov. Pota so se že znatrvo izboljšala in utrdila. Da imajo ljudje zdravo pitno vodo, je dal magistrat napraviti se dva vodnjaka. Po ulicah Je napeljana eivktrič-na razsvetljava, ki io dobe sčasoma tudi /lise. Ljudje so s svojimi domovi vobce zadovoljni. Sobe so suhe in svetle, torej zdrave. Da se ustreže številnim prošnjam za zgradbo takih hiš, namerava mestni magistrat kupiti še vzhodno od :ez/i naselja ležeči travnik. Podoba je. da bo ta kolonija še močno narasla. A kolikor več se bo ty gradilo, toliko manjša bo stanovanjska mizerija v mestu. In v tem oziru je magistrat že dosti naredil, za kar mu gre Javna pohvala. Pospeševanje tujskega prometa Ustanovitev tujsko-protnetnega sveta — Glavne določbe pravilnika za pospeševanje tujsfcega prometa Ljubljana. 5. maja. Občinska svet ljubljanski je na svoji aadnjd seji sklenil ustanoviti tujsk>pro-roetni svet xa mesto Ljubljano ter je tudi odobril pravilnik, po katerem bo svet posloval. Ker je ustanovitev tega sveta velikega pomena za razvoj Ljubljane, navajamo v naslednjem glavne določbe na občinski seli sprejetega pravilnika. Tujsko prometni svet ni pravna oseba, temveč le skupina strokovnih izvedencev, ki Je posvetovalni organ župana in občinske uprave v tujsko prometnih zadevah. Namen TPS je pospeševati dotok tujcev v Ljubljano z vsemi dosegljivimi sredstvi ter vršiti sploh vse tujsko-prometne agende za mesto Ljubljano. TPS izdela vsako leto najkasneje do konca septembra načrt o vseh akcijah TPS v bodočem proračunskem letu, upoštevajoč pri tem finančno moč občni? in za tujski promet razpoložljiva sredstva. Glavne naloge TPS so: L Evidenca tujskega prometa v Ljubljani (statistika), 2. evidenca sob in prenočišč v Ljubljani, 3. ureditev Ljubljane v estetskem "a tui-sko-prometnem pogledu, 4. izdajanje in razpošIHame propagandnega mater jala ter ozek stik z važnimi tujsko-pr.imetnir.fl institucijami v tu- in inozemstvu ter izmenjavanje propagandnega materijala in sicer oboie sporazumno z Zvezo za tujski promet v Ljubljani, 5. pripravljanje in prirejanje prireditev, ki naj privabijo tujce v L.kjbljano, 6. skrb za tulce: re.rulaciia. cen, informacija, zabava, udobnost in dru-sre ugodnosti, 7. vsi drugi ukrepi, ki služijo povečanju tujskega prometa v Ljubi:ani. Redne člane TPS imenuje občinski >vet Iz vrst priznanih interesentov in strokovnjakov aa tujski promet v LJubljani. Poieg teh sta člana TPS vsaj dva obč. svetnika, ki ?m izvori občinski svet, ter en magi- stratni uradnik kot tajnik-referent TPS in načelnik pisarne. Število rednih članov TPS je najmanj 5 in največ 10. Poslovna doba članov TPS traja tri leta. Župan, pa tudi načelnik TPS lahko *>b potrebi pokliče k posameznim sejam še posebne strokovnjake. Zupan določi enega izmed občinskih svetnikov, ki so člani TPS. za načelnika TPS. Načelnik nadzorule vse delo, daje potrebna navodila tajništvu in pisarni, odreja seje, ki jih tudi sam vodi. Tajnik TPS vodi pisarniške posle ter izvršuje sklepe in nasvete TPS. Pisarniške moči in potrebščine kakor tudi lokal za pisarno in posvetovanja TPS daje na razpolago mestna občana. TPS zboruje v sejah, na katere se morajo vsi člani vabiti pismeno^ Seje so sklepčne, če so poles predsednika navzoči vsa5 trije člani. Ako je predsednik zadržan, vodi sejo najstarejši član TPS. Župan ima pravico udeležiti se vsake seje TPS in kontrolirati njegovo delovanje. Zapisniki sej TPS se v treh dneh predlože županu, ki odJoči o njih realizaciji, oziroma jfii v važnejših primerih odkaze ali magistra t nem u gremiju v sklspanie a U finančnemu odseku v sklepanje in poročanje v občinski upravi. Člani TPS ne dobivajo za svoje sodelovanje v TPS redoma nekakih nagrad. Izredne izdatke in izredno delo (n. pr. za potovanja, za večje spise etc.) pa primemo nagradi mestna občina, kadar so nastali izdatki ali se je izvršno delo po naročilu ali na prošnjo po občinskem svetu v to pooblaščenega TPS. Akademija maturantov Srednje tehnične šole Maturanti Srednje tehniške šole »o priredili v soboto ob 20. uri v Unionu akademijo, ki je uspela nad vse pričakovanje lepo. Maturantje so letos ustanovili poseben ekskuTzijški fond, v korist katerega se je aademija vršila. Bila je pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. inž. D. Serneca. Drvizionarja generala Tripkoviea je zastopal general Popović. Akademije »e je udeležil tudi profesorski zbor Srednje tehniške sole. proieaorji Trgovske šole m profesorji ostalih ljubljanskih srednjih šol ter častno Število občinstva. Akademijo je otvoril maturant s nagovorom, v katerem je po pozdravu pojasnil namen m cilj akdemtje in posebno se ekskurzijskega fonda, s pomočjo katerega bodo leto« maturantje odSIi na daljši poučni izlet v kulturna industrijalca srediftča Avstrije, češkoslovaške in Nemčije. Nagovor je zaključila narodna himna, ki jo je izvajal orkester Tehniške srednje šole. Orkester je otvoril tudi program akademije s potpurijem iz Fausta. Orkester razpolaga z lepim številom tehnično in umetniško izobražen ih dijakov Srednje tehniške iole, ki so ae vsi pofcrudHi in igrali z veliko vnemo ter ljubeznijo. Pod strokovnim »talnim vodstvom bi naatal iz teb ljubiteljev glasbene motnosti močan in prvovrsten orkester. Dijakom j« samo čestitati, da se bavijo tako uspešno iz gole ljubezni z glasbo poleg študija, ki je kako? je znano na tej šoii zelo obsežen in zahteva od dijaka razmeroma dosti. Po orkestru sta zapela brata Stane in Bojan Lumbsr Jerebovo »Lahko noče. Pevca sta še mlada, oba dijaka, izhajata pa iz znane pevske družine Lutnbarjev. Saj ga ni v Ljubljani pevca, ki ne bi poznal njunega pred leti umrlega očeta, ki se je udejstvoval v naših pevskih društvih in v operi. Stane je presenetil poslušalce z občutenim podajanjem in s svojim lepim zametnim baritonom, Bojan pa t sigurnim nastopom in čistim, v dušo segajočitn tenorjem. Dijak E. Odi ase k je deklamira] nekoliko patetično, toda učinkovito Zupančičevo »Žebljsrsko«, mešani zbor dijakov šole je pa zapel Rotov »Očenašc M. Vrtačnik je zaigral dovršeno Čajkovskega Chansonetto. na klavirju ga je spremljal B. Borštnik. Oba sta presenetile poslušalce s preciznim in občutenim igranjem ter žela dolg aplavz. Borštnikove spretnosti pri klavirju smo občudovali, ko nam je zaigraj sam Chopinov valček. Stane L um bar je zapel še Pahorjevo »Na poljani«, mešani zbor pa dve narodni pesmi »Se davno mrači« in »Hodi Mick« dorao«. Posebno pohvalo zasluži tudi mešani zbor, ki je dobro vpet m discipliniran. Po Pavčičevi pesmi »Pred durmi«, ki jo je zapel Bojan Lutnbar, je akademijo zaključil orkester s Hoffmannovimi pripovedkami in z zaključno koračnico. Po akdemiju ki je uspela zelo lepo in za dijake Tehniške srednje šole nad vse častno in bi zaslužila polno unionsko dvorano. kar bi dijake še bolj vzpodbudilo, njih fond pa povečalo, je bil otvor j en ples s kraljevskim kotom, ki ge je izvajal Sem i boy Jaza, Dijaki in dijakinje so plesali z veliko vnemo in sreča je sijala mladini iz oči, ko se je po postu zopet zavrtets. Občni zbor „L]nb-~ ljanskega Zvona" Ob številni udeležbi Članov je imel »Ljubljanski Zvon« včeraj dopoldne v svojih društvenih prostorih r Gajevi ulici redni letni občni zbor, ki ga je otvoril predsednik g. Lujo Drenovec. Po formalnostih je pozdravil vse navzoče, in pred prehodom na dnevni red izrekel posebno zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako lepi in uspeli proslavi društvene 251etnice. kateri je društvo posvetilo v tem poslovnem letu glavno pozornost. Prosil je navzoče poročevalce ljubljanskih listov, naj v «vojih poročilih to iskreno zahvalo vsem prijateljem in podpornikom društva ob tej priliki poudarijo. Vse moči je društvo posvetilo torej proslavi 25ietnice. ki je uspela moralno in tudi gmotno. Predsednik se je spominjal dveh umrlih članov, pokojnega dr. Bre~ skvarja in Matije Dolničarja, katerih spomin 50 člani počastili 5 »slava« klici. Po-zdravil je brata Lojzeta Pippa, ki je bil pri porodu društva in si je za. njega razvoj pridobil velike zasluge. Občni zbor je soglasno imenoval g. Pipp* za častnega člana društva in je on prvi redni Član, ki mu je bila podeljena ta čast. Zanimivo je bilo tajniško poročilo g. Ivana Ošabna, ki priča, da so Člani kakor tudi funkcionarji izpolnjevali svoje dolžnosti nad vse vestno in marljivo. Oruitvo je imelo 106 pevskih vaj, in sicer 44 vaj z mestnim zborom, 32 z ženskim zborom in 30 z moškim zoorora. Udelefha ja bila razmeroma dobra, če pomislimo, da so vsi člani zaposleni, nekateri celo v večernih urah. Nobene vaje pa niso zamudili Bon čar Milena, Hrastnik Anica, Pelan Olga, Robida Mara in Milač Ivo. Razdelili so si nagrado za najpridnejše Člane, ki jo je v ta namen ustanovil na$ agilni delavec na glasbenem polju odvetnik dr. Svigelj. O živahnem delovanju priča tudi dejstvo, da se je društvo udeležilo 10 raznih prireditev, pri čemr pa ni všteto petje pri pogrebih- Društvo je zapelo podoknico bratu Leonu Wobinzu ob poroki, g. Stuch-Ivju ob 501etnici poroke in novoporočen-eema Boži cevi in Alešu. Sodelovalo je nadalje pri savski proslavi na Taboru, na novinarskem koncertu v Unionu, pri proslavi 120Ietnice IHrije, na SaVeetrorvein večeru, na maškeradi, na proslavi v prid francoskim pop-lavijencem. na mfsdrnekern koncertu in na lastni 351 etnici. Pristopilo je 33 novih ustanovnih in 5 novih podpornih članov, tako da šteje društvo sedaj 231 ustanovnih, 213 podpornih in 86 redna članov. O stanju blagajne je poročal Lojze Locrrbar, o arhivu Joško Jamnik, o gospodarstvu g. Lojze Pipp, o umetniškem delovanju društva pa pevo-vodja g. Zorko Prelovec Poročal je o pevskih uspehih društva, ki je doseglo še tako višino, da mu merodajni forum ne odreka, da je resno koncertno in kulturno društvo. Za 251etn4co je pevovodja naprtil članom težak program, ki so ga pa pevci in pevke zmagali v splošno zadovoljstvo, I>ručtvena publikacija »Zbori« se je razvila v odlično revijo po tisku in po vsebini. Po bodri mah besedah pevovodje sta revizorja g. Jože Grilc in g. Jos Pleteršek izjavili, da sta našla vse v najlepšem redu in predlagate absolutorij, ki ge je občni zbor sprejel. Po odmoru je predsednik pozdravil še navzočega zaslužnega člana ravnatelja mestne zastavljalnice g. Eeta, Iri se je zahvalil z bodriraimi besedami in čestital Članom k njih uspehom v preteklem letu. Pri volitvah so biH izvoljeni z vzklikom za predsednika zopet g. Lujo Drenovec, za odbornike pa Lojze Lom bar, Jože Jamnik. Lojze Pipp, Dore Matulj. Ivan Ošaben. Anton Boh, Avgust Kobilca, Janko Artač, Jože Grilc, Joso Pleteršek, Danica Pelan, Marica Ramšak, Kazimir Drašlar, Ljubo Gabrovšek in Ludvik Wohinz. Pri raznoterostih je poleg drugega omenil pevovodja g. Proiovec, da ima v načrtu izletne koncerte, s katerimi bo pričelo društvo, če se mu dovoli vsaj polovična vožnja, jeseni bo pa zbor naštudiral večje koncertno delo. OkoK poldneva je predsednik zaključil občni zbor, nakar se je takoj vršila vaja moškega in mešanega zbora. Za tekstilno šolo v Kranju Hvalevredno delo županstva v Kranju — Šola naj bi pričela poslovati ie s šolskim letom 1930/31 Četrtek, 8. 13.80: Reproducirana glasba; 13: Cenovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz danansjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.90: Dr. Jože Lav-rič: Is finančnega gospodarstva; 19: Dr. Mi rok Rupel: SrbenrvsJčina; 19 30: Dr. Ražem: O domoljubju; 30: Koncertni večer. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet (slovenske narodne), baritonlst g. Anton Su-belj. prof. Ivan Noč (pojoča saga), pri klavirju gdč. Marica Vogelnik. Spored g. A. dublja: Zamorske narodne pesmi; 22: Časovna napoved in poročila: 33.15: Koncert Radi o-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 9. nmja. sovna napoved, bona. reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radlo-orkestra; 18.30: Dr- Baje: O jeziku In jeznem; 19: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova; 19.30: Dr. Stanko Leben: Italijanščina; 30: Glasbeno predavanje, dr. Pavel oKzina; 30JO: Pevski koncert ge. Staller-Stotterjeve; 21: Koncert Radio-or-ekstra; 23: Časovna napoved in poročila, napoved programa sa naslednji dan. V SOLI. — Kaj je dejal bog Adamu, ko je grešil? — Bog je dejal: Ker si grešil, Adam. boš rodil v mukah ti, tvoj sin in tvoja žena . . , Po vojni se tekstilna Mntnia tudi pri nas krepko razvite. Najhujši ter skoro edinf nasprotnik uspešnega razvoji naSe mlade tekstilne industrije le strokovna ne-izvežbanost našega delavstva. Dokler se ten neizvezbanosTi ne odpomore, se tudi pri najbolj&i vetji delodajalcev rte more zboJišati materijelni položaj našesrj delavstva, zaposlenega pri tekstilni industrij:. Zato našim domačim ljudem tudi ni dana možnost boljšega zaslužka z zast-di>;» dobro plačanih mest v tekstilnih tvomi.nh. Predilski. tkalski, apreterski ter barvarski mo?stri In druei strokovnjaki v naši tekstilni industriji so skoro izklie&ie inoremei: a to ne le. ker je večina kapitala investiranega v naših tvornicah. inozemskega izvora, ampak v prvi vrst; zato. ker dobro izvežbanih domačin strokovnjakov. — razen morda par iziem. — sploh nimamo. Nehotć se vprašamo po vzroku tej za nas ?a!ostnJ,h pojavov. Odgovor evtomat-sko sledi iz odsovora na vprisamc. kako so ta problem re^fle države, ki so v tem nostfedu daleč, daleč pred nami. V STvdN ščih tekstilne industrije so države, nekatere že pred dobrim-" 100 leti. orrmi«"i*ai« strokovne sole za tekstilno ;naustr?io. k? vzgajajo potrebni naraščaj strokovnjakov ter s prire:ani©m večern-ih leča;?v s> dandanes skrbe za nsdalino strokevne izobrazbo delavcev. Te strokovne §Me so več;noma bo?rato oprem^ene 7 najmodernejšimi stroii in učnimi pripomočki ter z izdatnimi državnimi subvencijami vrše svoje kulturno-ROspodarsko poslanstvo v splošno zadovoljstvo teksti me rnd ustrve :n v dobrobit strokovnega delavstva. V našj državi pa *e zdaj nimamo tek-stflne sole. ki bi vsaj v mali mer odpe-mojrja sedanjemu težkemu stališču domače tektsime industrije ter nisnesrt dela-stva, dasi h-; hila taka *ora ?e pred leU nvfno potrebna. Ker bo rud? ob uspešnem delovanju tekstilne sole treba računati ls na počasno zbol>Sa.me razmer, se t ustanovitvijo te?a zavoda ne sme več odlašati, C9tnvtč se mora na merodamib mestih storiti vse potrebno, da se bo mogel redni šoHki pcuk pričeti It s Šolskim letom 1950-31 Kaj se .ie doslel storilo za ustanovitev tekstilne Sole? To vnrasanjc bo nedvomno zanimajo vsakogar, ki je prepričan c nuim potrebi ustanovitve takega zavoda. Prvo je uvidelo potrebo usranovitve tekstilne šole mestno županstvo v Kranju, Kjer se je radi ugodnm krajevnih razmer koncentrirala tekstilna mdustrila dravske banovine in kjer je zato as primerttejli Kr^j za sedež tega važnega učnega zavoda. S priznano danostjo ie mestno županstvo v Kranju na prostoru kran;sk? Mi -ne hranilnice ze pred leti pričelo z gradnjo poslopja za tekstilne šolo ter ^a v surovem stanju tudi dovršilo. Ker pa kranjsko mestno županstvo samo ni premoglo vehkfh stroškov za opremo tekstilne šo!e, se je za stvar za\/ci bivv: ljubljanski oblastni odbor, ki :e v to svrho določil primerno vsoto. Tud: drSava ter tekst.lna industrra sta ob!foih ': iole podpirat. Komisar bivie oblastne samouprave ljubljanske *b!asri je s podeli t vije št;pen-dij bodočemu učnemu osobju na teksi »m šoli omogoč'1 strokovno pri Dravo v no-zemstvu tako, da bi se po začrtanem programu zamozlo pričeti poni ^m na I stilni šoli že letos v septembru*. Po 'ikvidaciii ohla^rrr sam mprave se ie bilo bati. da se bo določen rok 73 otvoritev šole radi prenosa poz! na kraljevsko bansko upravo takasflil ra boiazen pa je bila nenpravioaaa, kc e banska uprava dravske ba tako] uvidela važnost in nuinovt problema ustanovitve tekstilne Sole v K ran i u ter ;e v svojem prvem proračunu celo povičala po bivši oblastn; samoupravi v t3 namen določeno vsoto. Vendar izkazuje proračun za najnujnejšo opremo tekstilne Šole še vedno znaten primaniklia'". Upati je. da tv> hanska up: a-va premostila vse težkoče ter ni>la potrebna sredstva, da se bo tek^'n.i £nla že letos do septembra opremrla. Hkrati pa je pričakovati izdatne materijalne podpore in pomoči vseh. ki so ustanov rv: tekstilni šole v Kraniu naklonjeni ali na n.'Cj zainteresirani, predvsem pa na pomoč države in tekstlne industrije. Vsako izgubljeno leto bi pomenilo zelo mnogo ter spravilo v opasnost vso tako idealno in srečno započeto akoHo. Predvsem pa je želeti, da H' agilno kranjsko mestno županstvo, ki ie v s«"! no uspesjio zagovarjalo nu'no potrebo ust.i-novitve tekstilne sole. v najkrajšem Času dovršilo vsa dela stavbe, da v letenj učenci ne bi moraH bivatf v svežih, neh-gije-mčnih prostorih. O organizaciji in programu tekstilno šo_ Ie več ob času, ko bo definitivno določen termin otvoritve tega prt potrebnega tavo« da. Vsi moramo želeti, da Hi bito to prav kmalu in da bi se mogel redni pouk pipeti že s šolskim letom 1930-31, Ins. dr. Franjo Kočevar. Mistingnett o življenju Slavna pariška plesalka Mistioguctt ie stara že 60 let pa kaž>e še vedno toliko veselja do življenja, da bi ji lahko zavtidalo marsikatero dekle. Kramlja rada o tem in omem in tako je na nesel pogovor nekoč tudi na poedine faze č!kwesike>ga življenja. Ne&do ee vprašaj Mistmguett, v katerih letih črna človek po njenem mnenju največ od življenja. Odgovor se je gtasil, da šma vsaka doba svoje strani. Radost in ro-man^činost rrdadosti. modrost srednA let in duSevno ravnovesje z zadovoljstvom pozne jeseni življenja, vse to tvori ceioto, iz katere se rve da noben del iztrgati, je dejala Misting-uett. Vsaka ženska se ozira s težkim srcem na svojo mladost ko prekorači indeno mejo. Marsikatero lepo dekle je rra pragu svoje ždvlieriske ipoti zavidalo starejšim ženam, da imajo toliko uspehov kljub visokemu številu let. To je pač stvar okusa in nazorov, pa tudi značaja. Marsikatero dekle ie zavidalo, da se mi je posrečilo doseči to. po čemur je ona hrepenela. Jaz pa nobeni ne zavidam, čeprav sem po splošnemu menihi že staira. Vsaka staTOSt ima svojo lepoto, staranje za trezno mislečo žensko sploh ni problem, ker ohrani sve-žost duha, kartere ji ne more vzeti nobena sila. DuSevma sila prepreči telesno staranje in (pomaga telesu uspešno upirati se teži let. Duševna mladost je vprašanje d£scipl*ne. Pa tudi mladost je lepa doba. Vsi se radi oziramo rta preteklo življenjje, kajti mlada leta so doba optrmizrna. V mladosti irJhče ne zavida starejšim ljuxiem. ker je prepričan da bo imel vse, kar imajo oni, še v večji meri, ko doseže nšjhova leta. Mlad Človek ne dvomi o sunem sebi, vse se mu zdi dosegljivo. ŽivljcBiie je urejeno tako, da mora človek iwnoco dati. ce hoče mnogo dobiti. Nihče ne more zameriti mladini, če zavida starejSm ljudem, ki so že dosegH v praktičnem življenju uspeh. Toda z zavistjo se ne da v zrvjjenju nič doseči. Zavist jemlje človeku vesele do življenja ter mu hram ravnati pravilno. Ko pa človek slednjič doseže uspeh, vidi, da ga je drago plačal in da v resnici se daleč m toliko vreden. In čudno je, da na stara leta večina ljudi viadihuj«, da bi radi bili še enkrat mladi, češ, da bi si Hr-vatska pesma«. »M.vrrha«, drama v treli dejanjih. »Venus Victrix«. »Oosoa Valcv-ska«. dra>ma v stihih in oetih dejani i h. Premijera te»&a dela ie bila leta 1905 v Zatrrebu. Glavne vdoge so icrrali znamenita ieraika Ljerka Sram ter Fiiain in Borštnik. ->2ivljc-wje za carja-«, cikhrs sonetov o rrHiki rusKo-japonske vojne. »Stana«, drama v treh dejanjih. nasTaiena z Deme-trovo nasradn. »Vrekx. zbrale pesmi. »OonJa v kovčecu roman. >Male komediiet, sedem paodeiank. »Svatbeni let«, drama v treh dejanših. »•Boiti človek*, drama v treh dejanjih, nagrajena z Demetrovo nagrado im vorteorje-na z velikim ir^Dehom tudi v Ljubljani. Pustolov ored vratih =E>io2enes , dramatizacija romajia Avcusta ^enoe, k; je imela v Zacrebu izvanredno velik uspeh. Poslednje BoKovićevo dramatsko delo ie komediia »Arorikarfeka iahta v spJuski luki . ki Jc >e danes na reoertoaTJu zasrreb^keca narodnega dedališca. SbaJtas&earejeva r>ravljičaa komedija »Viha/« se vprizori v IjirbJianiki drami drevj ob 20. mi v običajni z.-.scdS: za abonente rtd.i B. V torek j« drama zaprta. V sred« >a se v^rzori fkosled<«fe£ v letoinji se*o« fl—anij—i rti tli iara >l\ l>ubrzen so zdravila« za red D. Opera JoBoba«me« z $dčno Majdičavo. 50 Policevo. ajf, Gosticem. Obe. Ruinplo«i in Jaavkoni v i^vni-h oasrtijab. Dlrsjent ravnatelj Polic, rež ser 2. Krivcck:. Predstava se vrši za aboimia B. V sredo se poje Beliuiijcva opera »Normi« z so spo Zlaito ŠfHs-barjevo ko< £os:ain v ajhvval partiji. Dalje pojo: «a Tbiecryjeva. ga Kote j. gs. .Marcoc, Betetto in Moboric. Dirigent: e. Ne^fa.i, režiser t. Krtvccki. Predstava se vrsi za abonma D. V petek se pono-v« Kogojeve »Crne mask e« z z- PTbmoiic«m v glavniki partiji. Dirigent ravnateii Polič, režiser f. Kriveeki. Preds-tava se vr$i za abooenre reda C. Marica Lubeleva, sulrreta zagrebsikega plc» dak&ča, gosttu«"« v so-bcwo 10. t. m. v naslovci pant%i operete »MamzeUe N-i-touch^«. Stev. 101 Dnevne vesti — Beograjske učHeliisoKe v Brnu- V petek rvečer je prispelo v Brno 36 sln*atdjic IV. letnika beograjskega ženskega učiteljišča pod vodstvom ptoI. dr. Popovića in treh profesoric. Goste so pozdravili na kolodvoru v rrnenu Brna ravnatelj Janik. dalje ju-sraslovenski konzul VIsfcović, v imenu češkoslovaško • Jugoslovenske Uje prof. Pil-kuka, v imenu akademskega druJtva »Ju-soslavija« pa Miku?. Za pozdrave se je prisrčno zahvalil dr. Popović. UčHeljišnice so si ogledale žensko učiteljišče in razne aanimivosti mesta, zvečer so se pa odpeljale preko Dunaja nazaj v Jugoslavijo. — Osebna vest V vi Ho skupino je pomaknjen banski svetnik kr. banske uprave dravske banovine Raj ko Mulaček. — Natečaj za do^ta in Iktorja ruščine. Na filozofski fakulteti beograjske univerza ie razpisan natečai za katedro teoretične matematike. Kandidati nai vjo-že prošnje do 35. t. m. Na filozofski fakulteti v Skoplju je razpisan natečaj za kontraktu-alnega lektorja ruskega jezika. Prošnje je treba vložiti do 10. junija, — Razpisane službe, Narodna banka razpisuje natečai za 10 uradniških priprav, nfkov. Prošnje je treba vložiti do 31. t nv Zadruga za izuievanje jugovzhodnega Sre, ma v Zemunu ra.zpUuie natečaj za sekcij* skega inženjerja in tajnika. — Okrožni urad za zavarovanje delavcv v Velikem Bečkereku razipisuie službo uradnika knji-govotfcke stroke. Prošnje je treba vložiti do -5. maja. Isti okrožni urad raspisuie službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso. ProSnie ie treba vložiti do 30. t. m. Podrobnosti vseh natečajev so razvidne i* »Službenih Novirt* št. 100 z dne 3. trn. — Iz »Sluibenjh Noviii«. »Službene >io-vin« št 100 z dne 3. trn- objavljajo zakon o konvenciji o civilnem sodnem postopanju, podpisani v Haagu 17. julija. \905, pravilnik o ekspenzarjih advokatov na ozmlju beograjskega apelacJiskega sodišča, pravilnik o poslovnem redu v finančnem ministrstvu ter iTprern^mbe m dopolnitve v navodilih o pristojnosti za posle resora ministrstva trgovine in industrije. — Nagrada ia najboljšo skladbo. Fi[harmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado 15.000 Din za najboljšo skladbo, ki je napisana za veUki orkester in zbor, eventualno še soliste (suita, kantata itd.). Skladbo je treba vložiti do 1. maja 1931 pri Filhar-moničm' družbi v Ljubljani. Pogoji so sledeči: Pravic« do udeležbe pri tekmovanju imaio vsi komponisti jugoslovenske narodnosti, živeoi tudi izven rae.ia naše kraljevino. Skladba mora trajati brez preledka najmanj 30 minut in mora biti &e neizvajana. T?k?t naj bo originalno jugoaloven-ski in literarna vrednosti. Skladba mora biti s crnilom čitljivo pisana, tekst v latinici, na ovoju skladbu- naznačeno geslo, v zaprti kuvert pa priloženo avtorjevo ime. — Izlet Jadranske straže v Split« Solin in Trogir, ^e neka t dni nas loči od zaključka pri;av. le še nekaj dni potem in poleteli bemo z belim labudom po valovih sinjega Jadrana v reprezentančno mesto našega pomorstva. Mimo znamenitih letovišč severnega Jadrana, mimo košatega in poraslega Raba. mimo trgovskega Šibenika ob obali južne Dalmacije v veliko luko Split. Koliko praporov na jamborih 'adrnic, parnikov velikih in malih nas bo pozdrav-liaSo na binkoštno nedelio. Stopili bomo na francosko obalo. Široko asfaltirana cesta, v ozadju palače, spomeniki v ogrodju palače Dioklecijana, ki pričajo o najrazličnejših kulturah, v osprediu palme, visoke in košate in vse to razsvetljuje zdravo južno sbmee. Mar smo v Niči? Ali smo v muzeju? Ne, v jugoslovanskem Splitu, katerega vsak kamen ie zgodovinskega pomena. Le še nekaj dni nas loči in zaključimo prijave. $e je nekai mest v A in B razredu prostih, tudi za pomladek je še nekai PTostora. Prijavite se nemudoma. Razred A Din 900.— teT vlak z vpisnino Din 60.— ; razred B Din TOO.— z vlakom in vpisnino Din 745.— in za pomladek ter dijake in dijakinje 430 Din. To so malenkostne vsote za res udobno potovanje štirih dni. Zahtevajte takoj prospekte. Prijave sprejme profesor F. Sjč, LJubljana, Vogelna ul. 3 do IS, t. m. — Potovanje Nemcev v naša letovišča in na naše morje. Potniškj urad dnevnika *M4ttag< v Dusseldorfu, ki že vsč let m-r ganKPira društvena potovanja v vse evropske države, je propagiral preko svojih novin za letos prvikrat društvena potrvanja v na$o državo. Javljene so vio sadai štiri skupine, od katerih prispe prva k nam 9. t. m. Pri organizacij teh potovanj je sodelovala Zveza za tujski promet v Sloveniji. Cjostje ostanejo nekai časa na Bledu in v LJubljani, potem pa odpotujejo na našo riviiero. Drugo potovanje bo 31. raja, tretje 5. julija, četrto pa 6. avgusta. Doslej smo imeli večinoma goste iz južne Nemčije, potom potniškega urada Mittag pa dobimo prvikrat v večjem Številu goste iz bo^rate zapadne Nemčije. -— haJijarcsko letalo v Zagrebu. Letak) italijanske letalske družbe, kj vtzdržuje letalski promet med Dunajem in Benetkami, je pred dnevi odletelo z letališča v Aspernu m srečno letelo do avstrijsko joge* 1 ©venske meče, potem je na za sin v mogio in i z* ubilo orijentacijo. Po večurnem krtžarenju je pij o* ugotovil, da wna samo še malo bencina in Je moral pristati na letališču v Zagrebu. Ko je letalo napolnilo tan^e z ben-cinom, je zopet odletelo proti Benetkam. — S kroglo v glavi se šali. O samomoru 38ietnega Ivana Frottha v Zagrebu smo že poročali. Zaradi bede v katero je zašel v brezposelnosti, si je pognal kroglo v glavo. Poškodba je po mnenju zdravnikev stmtno nevarena. kljub temu pa samomorilec ni iz-gujbn* zavest in je lej ne* v bolnico. Ima prebito lobanjo in je dobre volje ter se Sali in prepeva. Zdravniki menijo* da Trolih kljub močni naravi ne bo živel, ker mu je krogla nevarno ranila tudi možgane. —Vreme. Končno so se vremeni preroki poboljšali in nam napovedujejo lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Mariboru, drugod pa še deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 24, v Beogradu 23.2, v Sarajevu in Skoplju 22, v Zagrebu 21, v Ljubljani 19, v Mariboru 18 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.6 rrtm, temperatura je znašala 8.2. porotnik kot vlomilec Zena peka Ivančica iz Telečke je pred dnevi slišala ponoči sumljiv Sum v pekarni. Vstala je in Šla v pekarno, kjer je takoj spoznala, da ho5e nekdo vlomiti v trgovino. Alarmirala ie sosede, orožniki se pa ravno pa-truljirali po vasi in so vlomilca ujeli. Bila sta neki Matija Berdak in Pero Kucur-l" ski iz vasi Starisivac. Obo sta izročili orožni ški postaji v Starasivcu, kjer so ju zaslišali. Berdak ie porotnik, pa ga to na motilo, da ne bi vlomil v pekarno. Oba so pridržali v zaporu. — Redek plen. V neki vasi pri Novem Sadu je ujel kmet Pilio VVinterstein kar 10 mladih lisic. Delal je na nolju ter naletel na lrsrč»io luknjo. Ker ni vedel. Če sov njej lisice, je luknjo zamašil. Ko se je vrnil drugo ju-tFo, ie opazil, da je luknia odmašena. Zato je začel kopati in je po trudapolnem kopanju prišel do lisičjega gnezda, v katerem je bilo 10 mladih lisic. Stari lisici sta na zbežali. Kmet je vzel mladiče domov. — Grozo a nesreča med vezni© z vlakom. Včeraj dopoldne se je pripetila na progi med Trbovljami in Za gori am strahovita nesreča, ki je zahtevala Ive človečki žrtvi. Z mariporskim vlakom sta se vozila uslužbenec v železniški delavni-oi v Mariboru Kmetic in zidarski pokr iz Maribora Rudolf Spindler. Bila sta očividno nekoftk© vinjena in sta med vožnjo hodila Ki vagona v vagon, se nagibala čez stopnišče in plesala po peronu, kakor da se vozita i vozom, ne pa z vlakom. Na onem kraju zasavske soteske, kjer se proga najbolj zoži, sta pa plačala svojo razposajenost z glavo. Po drugem tiru 5e privozil v ra-sprotni smeri potniški vlak, kater i%\ lokomotiva je zadela enega razboritega potnika v glavo in mu odtrgala gornji del lobanje. Nesrečnež se ie oklenil svojega tovariša in tako je tudi tejfa doletela grozna smrt. Na kraj nesreče je prispela kmalu sodna komisija, kj je odredila, da so prepeljali trupli v zagorsko mrtvašnico. — Osnutek zakona o srednietehnlskih in strokovni« obrtnih šolata. V trgovinskem ministrstvu so sestavili komiaiio. ki bo proučila osnutek zakona o >redn>e tehniških in strokovnih obrtnih šolah. Član ko* misije ie tudi direktor Srednje tehniške šole v Ljubljani Z- Josip Reisner. — Štiri služkinje samomorilke. V Subo-ticj so izvršile v 4* urah štiri služkinje samomor. Vse so pile lugov© raztopino. Dve sti sj končali življenje, ker sta živeli v divjem zakonu in sta Ju moža tepla m zapodila iz hiše. Tretja >e izpila strup pod oknom preiskovalnega sodnika- Obupala je. ker ji je gospodar, neki trgovec iz Suboti-ce, odpovedal službo. Četrta je končala življenje zaradi nesrečne ljubezni. — Brezsrčna mat?. V Žabi in so našli v cestnem jarku truplo 6-mescčnsga Prezgodaj roienega otroka. Orožniki so uvedli preiskavo in ugotovili, da ie otroka rod-Ma Neža Kovač in ga natn vrgla v iarek. Orožniki so k> aretirali. Pri zasliševanju je priznala brezsrčno dejanje. Iz L!ubijane —Jj Jurievanje na Gradu. Z letošnjim jur.tevaniem so imeli prireditelji izjemoma srečo. Ves teden ie deževalo in skora neverjetno se je zdelo, da bi dobili lepo vreme baš v nedelio. Vendar se je va. nas nebo usm#Ho in iurjevanie na Gradu je bilo ob lepem vremenu zelo živahno. Prireditelji so z uspehom lahko zadovoljni. —Ij Praznik naših gasilcev. Včeraj ie bil Sv. Florian. patron, gasilcev, katerega vojščaki so se zbrali pod vodstvom staroste Jugoslovenske gasilske zve« g. Josipa Turka že zgodai zjutraj na Krekovem trgu, od koder so odkorakali z dvema godbama v cerkev sv. Florjana k maši. Po maši so priredili obhod po mestu, potem so se pa pred mestnim domom po kratkem nagovoru staroste Z. Turka in g. Zupana n-.zšli. —Ij Brezposelnost v L jubilant Žalostno slike brezposelnosti v Ljubljani ie nudil davi prizor pred znano trgovino Kette na Aleksandrovi cesti. G. Kette je razpisal službo Trgovskega slu^e in davi ie stalo že ob 7. pred niesrovo trgovino >krog 60 brezposelnih. Bilo je mnogo polriicanfh, žal pa samo eden izvoljen. Službo trgovskega sluge je g. Kette že oddal. —b Danes vsi v Union, kjer se vrst koncert za revne ljubljanske otFoke. Priee-tek ob 20. uffi. Spored koncerta ie izbran in obeta visok umetniški užitek, posebno še glede na sodelujoče. Namen koncerta je povečati sredstva, s katerimi bi poslali čim večje število otrok k meriu in na Gorenjsko. Občine sama tega ne zmore, ker so potrebe prevelike, zato se obrača na najširšo javnost za sodetovame in pomoč. Dolžnost javnosti je, da se te prireditve pofnjošteviino ude+eži in s tem sodeluje pri tej nadvse korist«! akciji. Kdor si še rn* praskrbel vstopnice, io dobi zvečer pri Wa^ gajni od pol S. ure naprei! —Ij Moderna vrtna ograja, šaplia Danilo, ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda, si je zfradil enonadstropno vilo v Staničevi ulici. Zdaj je v delu lična moderna ograja, kakršno ima že več hiš ;n vil v tej moderni ulici. Ta in še marsikatera druga nova ulica bi veliko pridobila na privlačnosti, če bi se ob hodnikfh j a sadila prmierna drevesa na pr. okrog'e akacije al: kaj takega. —Ij Obnovr Ul. v zadnjem ie dobila lepo zunanje lice eno«adstr«pna hiša tvornhSaria Henrika franrfa. v TTrade;ke-ga vasi obnavljajo enon*dstrQp95 hiše (§t 2), ki ie tet gospe Jo»pine CeSnovar. —Ij Z uaiili cest. Zadnje dni se je popravilo cestišče na Grudnovem nabrežju in pa na Prulah. Da je posuto cestišče zdaj ravno jn gladko, :e moral opraviti svoe delo cestni valjar, zakaj brez njega se ne da napraviti dobra cesta. —Ij Jucoslovenski pevski koncert v pravem pomenu besede se bo vršil v soboto, dne 10. maj* v unionski dvorani z izredno bogatim protramom, na katerem je zastopana cela vrsta slovenskih. iirv2N skih in srbskih sklad*1«!^'. Na progiamu je ^9 skladb, od katerih ie 9 slovenskih, 19 hrvatskih in 1 srbska. Koncert izv^ia pevski tbor Juroslovenskega učrtelistv* pod vodstvom svojega zborovodje g. Srečka Kumarja. Vstopnice v Matični knjigarni. Za hotele potrebno kuhwsk« posodo, razne stroje, prfbor v veliiVi izberi j. t. d. dofcft najceneje pri tvrdVi z železnino STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35 —Ij Samaritanski tečaj, ki priredi krajevni odber Rdečega križa v Ljubljani v sodelovanju z rešilnim in gasilskim društvom, se začpe jutri ob 6. uri zvečer v Mestnem domu. Kdor se ie primasi!, na: Pride ob tej uri k prvemu p.edivanju. —Ij Nevttita s točo. Po lepem dopr.idne-vu so se zbrali nad mestom črni oblaki in točne opoldne smo dobi>i pohlevna nevihto, med katero je pada'a precej debela teča. ---Ij »Divne Jačf Nme Pe*rovfie< danes j nepreklicno zadnjikrat v kinu *Dvor#. Kljub j ogromnemu zanimanju občinstva za to krasno Ufmo filmsko delo, :e »Ljudski kino« odločen film obdržati na ipo:edu samo še danas, ker hoče z narlo menjavo sporeda skrbeti za čim večjo izbiro in pestrost svojega programa. — Zadnje predstave nailepšegra filma dHvpe Brigite Hel.n se vrše ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer. Nizke cene 2. 4. 6 m S Din sa sedeže in !©že pri vse^t predstavah omogočajo vsakomur ogled čarobno lepega filma. Jutri nov sp>red in sicer veliki firm »Asfalt«, krasna in veleučin* kovita filmska drama iz velemestnega življenje. V glavni* vlogam Gustav h'rohlich in Bettv Amann. umetnica- k* nastopa baš sedaj ieot plesalka Saida v Ufineinu zvočnem filmu »rfadft Murat«. —I i Za vojne slepca. G. Biziik, Bohoričeva uftca, nam ie poaiai Dm 3K>— za vojne slepce. Zbiidra bogate mire v gostilni pri Sokoiu g. Kunčič. sodtaviear Din 100.—, neimenovani Din 2¥S.— v počaJčemc spomina pokojnega g- Zafcukovca. —Ij Zameni*« dešofk. Snela is nekdo zamenjal v večernemu kemnieanu molki dežnik z desmAdm- Dotični 4obi svoj dežnik v £ubieevi uiiei št. 5„ 11 • nad., eObe 5. b Celfa —c Celjski meMoi veMM urad raegie- ša: Vsi v mestu Celju bivajoča naborni obvezniki in vsa oni, ki so biti doslej nesposobni, pa so roieni v letm 1905 do 1910 in po pristojnosti ne spadalo pod celj*vo vojno okrožje, vendar pa seHjo iti kot taki na nabor v Celju, se pozivajo, da se osebno zglase do vMjtrčno 17. mata (izv^emSi nedelje) v mestnem vojaškem uradu na celjskem magitratu v L nadstr«, sobe It 2. Zfflasiti na se morejo v prei doioionem roku tudi vsi oni mtedenfči. roieni v omenjenih letih, ki spadalo pod celjsko vojno okrožje, a bi iz katecmfcoii vzrokov ne mogli iti na nabor z ©bvezrrflci iz svoje prietome občine. Vsak obveznik mora prinesti s seboj kolek za 5 Din. —c Dr. Novačanov ^Herman CeljakK prvič ne celNiem odra. V soboto zvečer se Mariborčani vprizorfli prvič v celjskem gledališču odlično dramo cdjskega rojaka dr. Antona Novačana ^Hermana Cetiskc-za«. Gledališče je bilo nabito do zadnjega kotička in mnogi so morali oditi s težkim srcem od razprodane blagajne. Mariborski gledaJiški ansambl je podal to kraeio delo o slavi silnin Celjskih z vso ljubeznijo in umetniško močio. Občinstvo je biL> vzhi-čeno nad delom samim in kramo vprizo-ritviio in kar ni moglo prenehati z viharnimi ovacijami. V tretjem odmoru }e pre» jel pisatdj Novačan dva lepa šopka ;n krasen lovorov vepec, ki mu ga je poklonila celjska mestna občina. Včeraj popoldne so iMariborčani ponovili ^Hermana Celiske-ga« za okoliške prebivalstvo, zvečer pa so vprizorili za abonente domačo opereto »Caričine Atnaconke«. —c Umrtfivost v Celju. V mesecu aptilu je »mrlo v Celju 24 oseb, od teh 6 v mestu, 17 v javni bofnta m I v vojaSki bolnici. -—c Iz poiiciiske kronik«, PoHcija Je pp» je!a pred dasevi na Kralja Petra cesti KS-letno brezpeseino Marijo V. iz Giber.a v trenutku, ko je ponujala v nakup srebrno moško uro za M0 Din. Pri zaslišanju je deWe izjavilo, da je oro podedovalo po svojem pokojnem očeta in da ;o prodaja radi pomanjkanja denarje in ker je pokvarjena. Marila se je predstavila kot !"-letna Marica Križnifceva iz Polzele. Po!i-ctia je uro zaplenila in naročila Marili, naj prinese potrdilo o poštenem izvorrt ure in potrdilo svoje gospod8n}e. Seveda deWe tega ni storilo. Prtdsinočniim je pa orož-niška patrulja Marijo aretirala m ugotovila njeno privo ime, obenem pa ie morala na podlag' dokazov priznati, da »e uro ukradla 39. aprna delaven Prane j K napo na Bežigradu pri Celju. Ker je vedsK kje skriva Knap v odsotnosti vezni ključ, mu ga ie izmaknHa in odnesla iz zaklenjene om«re uro. Izročena le bila sodisen. PRED GARDEROBO. — Kje je moj klobuk? — Morda je Ul«? — Ne, moj je bil & čisto nov. — Obžalujem, gospod vse nove kJo* buke sen že davno oddaL Skupni predniki ljudi in opic Proučevanje človeške in opičje krvi je pokazalo, da imata človek in opica najbrž skupne prednike. se razJikuje samo za 0.1 od indeksa In-dov (0.6). Tudi ogrski Nemci, Ki so prišli na Ojrrsko 1. 1710, so ohranili svoj karakteristični jridoks, analogen Nemcem v srednji Nernčiji. Treba je pa omeniti, da so se cigani z drugimi na-rodi^ le malo mešali. CeDrav se maramo strinjati z nabiranjem, da sedaj živečih plemen ne moremo karakterizirati s tipičnim razmerjem krvnih skupin, vendar rx>rnen;io krvne skupine velik korak naprej. Po svoji konstant no s ti in neodvisnosti od zunanjih vplivov nam nudijo zanes!r-vejši vpogled v zgodovino, posebno glede na moretritiij polifilit'čni l^v^ človeka. Zc iz navedenega je razvidno, da mora sesati delitev na skun;ne daleč nazaj v ca se pred našo zgodovino. Vprašanje izvora čJo-veka tudi po odkritju krvnih skupin ne bo pojasnjeno, vendar je r>a za ta problem zelo zanimivo in važno odkritje krvnih skupin pri antropoloških opicah. S tem raziskovanjem se je pcčaJa cela vrsta učenjakov, med njimi Dungern, hirszfeld, Landsteiner, Miller. Troisier itd. Ugotovili so, da spadajo n. pr. šimpanzi pt» krvi k človeški skupini A. Niti agglut;-nin, niti agglutinogen šimpanzov se kvalitativno ne razlikuje od človeškega. Doslej se ni bil na klen šimpanz s krvno skupino B. Nasprotno imajo pa orangutani defoma skupino A, deloma pa B. Dal>e k zanimivo, da imaio Ši-rokonose opice skupwio B, pri ozko« o-sih pa niso našli niti skupine A. niti skupine B. Te ugotovitve so zelo važne, tembolj, ker se krijejo s starejšimi 'ifloio-^tvarrri učenjaka Friedenthala, 16 * preiskoval sorodnost med poedinirm vrstami s pornočio hemolize po zrne sanju njihove krvi. Ugotovi je, da hemo-lizma serum človeške krvi krvna telesca sesalcev in Srokonoaih opic, ne hemoiizira pa krvnih telesc ozkonosih opic, orattsrirtana, Kibbona in simpanza. Tako se tudi kri volka, psa in lisice medsebojno ne berrKriizira. pač se pa hemoiizira kri psa in mačke. Razlika med človekom in arrtropoidi bi bila manjša od razlike med osom in mačko. Iz tega bi se dado sklepati, da je poli-filetični izvor človeka može«!. Gotove antroooidne opice bi imele potem takem sktrpen izvor z gotovimi okrveSki-rrri serološkimi r^emeni. Seveda bi kazale te serološke razlike na pradavne čase. na dobo sjrmmrh orednikov anrro-poidrrih opic in liodi. zadnja leta so začeli v sodni medicini rabiti tako zvane krvne preizkušnje, da ugotove očetovstvo ali bolje rečeno, da izključijo nepravega očeta. Krvne preizkušnje temelje na tako zvani isohaemafifsrlutinaciji. to se pravi na pojavu, da more krvni serum grotovc vrste liudi uničiti krma telesca druge vrste ljudi in nasprotno. Ta pojav so poznali ljudje že davno. 2e v stari Kitajski knjigi »Sen euroku^ ZavraČanfe krivih ohdolžitev«), katero je a! • pod dinastijo Sun« 1. 1247. so op m metode, po katerih se da ugotmit no sorodstvo med dvema živečima člo-^eJ^oma in med mrtvim in živim na temelju k nme preizkušnje. Za nas te stare metode nimajo praktičnega pomena, pač pa dokazujejo, da je bila isohae-maCTJutinaciia na Kitajskem in Japonskem splošno znana že v UL stoletju. Kdo jo je odkril, ni znano. Pri nas je to odkritje v zvezi z imeni Janskega, Landsteinerja in Shatt-ocka, ki so šele začetkom tekočega stoletja opozorili znanstveni svet na ag£-hitinaciio po zmešanju krvi dveh ljudi. Po asrglutinacijsfcih sposobnostih je razdelil Landsteiner lrudi v tri skupine, katerim je dodal Janskv pozneje Še četrto skupino in označil vse štiri z rimskimi Številkaani. Zdaj se splošno rabijo črke in sicer O (ničla), A. B in AB. Izkazalo se je. da je pripadnost k tej ah' oni skupini dedni znak, ki ostane vse življenje, neizpremenjen. Nanj ne vplivajo niti bolezni, niti razni vplivi kakor kinin, arzen, salvarsaru narkoza, nosečnost. Rontgenovi žarki itd. Razumljivo je torej, da so prišli razni raziskovalci takoj spočetka na idejo izrabi*' te ugotovitve za antropologijo in poskusit, če se dajo krvne skupine porabiti kot merilo plemenskih znakov. Morali so pa najprej ugotoviti, v koliko se krvne skupine ujemajo z morfološkimi plemenskimi znaki. Tu se je pokazalo, da ni neposredne zveze med gotovimi antropološkimi znaki in krvnimi skupinami. Vse krvne skupine se pojavljajo pri vsefi pflemertrh, samo v različni eri. Tako je n. pr. pri nas najpogostejša skupina A, na vzhodu pa sotrpina B. Zelo zanimivi in važni so bili v tem pogiedu eksperimenti s seve-roameriSctmi Indijanci. Izkazalo se je namreč, da pri njih skoro sploh ni skupine B. skupini A pa pripada tako malo ljudi, da se da skoro govoriti o naknadnem mešanju- Za Indijance je namreč značilna skupina O. Zanimivi so tudi rezultati proučevanja k ni Avstralcev. Tudi tu manjka skupina B tako, da sta pomešani skoro v enakih delih skupini O in A. Zanimivo je. da se pojavlja karakteristična skupina nordijske rase A med protinožci, pri narodu, ki ga prištevamo k primitivnim narodom. Res je sicer, da so tudi drugi znaki tega naroda bližtfi nordijskim, nego afriškim, vendar pa ta prirner jasno kaže, kako dvomljivo in nezanesljivo je sklepati o neposredni plemenski zvezi na temelju podolbne razdelitve krvnih skupin pri prebivalstvu. Po tej poti pridemo do prepričanja, da so Skandinavci in Pa-puanci najbližji sorodniki. Sedaj živečih plemen ne moremo karakterizirati samo po krvnih skupinah, kakor tudi ne po kateremkoli plemenskem znaku. Orne«jena svetovna razdelitev krvnih skupin nas pa sili k dormievi, da je nastala na ta način, da se je kri dveh ali treh prvotnih plemen zmečala. Vprašanje je, kje se je to zgodilo. Skupina A je nastala najbrž v Severni Evropi, odkoder se je razširila proti vzhodu in jugu tja do Avstralije najbrž že v času. ko je bila Avstralija še ločena od kontinenta. Morda je pa tudi nastala v Avstraliji, odkoder se je razširila v Severno Evropo in šele odtod proti vzhodu. O prvotni skupini B vemo najmanj. Najbolj razširjena je zdaj v Indiji, kjer je 4\% ljudi s to skupino krvi. Morda je njena domovina Afrika. Skupina O izvira najbrž iz Severne Amerike, odkoder se je raširila preko Gronlandije v Evropo in morda še dalje v Avstralijo ali pa tudi preko Južne Amerike in Polinezije. Močno je še sedaj zastopana na Filipinih. Treba bo še mnogo raziskovanj in eksperimentov, predno bo to vprašanje docela pojasnjeno. Dosedanjih preizkušenj krvi je razmeroma še zete malo, posebno pri afriških narodih. V Evropi je zdaj zelo težko iskati zvezo med se-rotos^imi in antropološkimi rasami, kafti v historičnih časih je bilo križanje ras zelo komplicirano. Zato je smatrati vse dosedanje zaključke in razdefitve na razne tipe v najboljšem slučaju za preuranjene. Da se lažje izrazi razmerje poedinih skupin med prebivalstvom, so uvedli nekateri raziskovalci tako zvani Noketnični rasni indeks, ki >e dan po Hirszfeldu z razmerjem A-f-AB : B-j-AB, po Višnjevskeirn pa z razmerjem 0+2A+AB : O-r^B-rAB. Po tem indjeksu imajo n. pr. azijski narodi, pri katerih prevladuje skupina B, nižji indeks od evropskih. In zanimivo je, da so ohranili oni azijski narodi, ki so se preseHli v Evropo, n. pr. cigani, ki so zapustili Indijo okrog 1. 1200 in prišli k n^n okrog 1. 1400, karakteristično razmerje skupine svoje prvotne domovine. Po Verzarovern merjenju imaio ogrski Nemcj v porečju Tjsx mdek* 1.9, Ma- | džari 1.3, etgaoi pa 0.7. Indeks efeanov NOGAVICE z ŽI60M Pred sodniki Pendrek ga je bodel v oči Ugleden ljubijansdu obrtnik. Prid** v sobo =4- 28 z zag°v°niikom. Skesano vrne prizna, toda lz^jovar^a se, oa je bil popm-iioma pijap. Zgodilo *e )e pa takole. Obrtnik je pil 6 tovariši. Začeli so g siivovko in nada-lj«vali v več goatdktah z vinom, dokler r>i bil ©brtinak popolnoma pijan. V takem ?«ta-nju je priso4 navsflcriŽ g stražnikom, ki ga \e odpeljal na etramico. Tu ga je dru^ri etrai-nik hotel spraviti v iaf»ilni zapor, tedaj je obrtnik w»i rtraauku pendrek k roke ki ca prpkunil. To mu pa še ni bilo dovoli. Pograbil j«e še posodo v za po ni in jo vrgel na poboaj* ter pa pe obroal z nopo m ga remffrjel s ^prekletim pendrokom<. Sodcik prečita fantoo iajavo, po k*t bil tudi stražnik. Sodnik obsodi obtožensa «%a najnumj&o kasen 7 dni caporm. Naval krvi, tesnoba srca, zaposlenost, draJljivost živcev, migreno, otož-rrost, ne spanje, odpravimo kmalu z i*po-rabo naravne »Franz Josefove« sren-čke. Znanstvene ngotovitve potrjujejo, da staži »Franz Josefcrva« voda pri za-gafcenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz J očetova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerrjah in špecerijskih trgovinah. PRED RAZPRODAJO. — Slišal sem, de je bilo v \§šo trgovino vlomljeno. Trpite veliko škodo? — Ne, nesreč« ni prehuda. Baš vče* raj sem namreč znižal cene za 20%. VEČJA SKRB. — Rešil si se velike skrbi, ko si o m ožil obe hčerki. — Da, toda še večjo skrb imam, kako zopet omojiti svojo ženo. NAPREDEK — Kako napreduje tvoja zent v Sofi ranju? — Zelo hitro — cesta tudi napravi večkrat ovfnek, ee ga napravi moj« žemu St« 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne S. maja 1930 Stev. 10! Edgar Wallace: 5S Vrata izdajalcev Roman — Vse je v re-cfcu, — je vzkliknil, ne da bi se zmenili za lady Cyntiriie. — PoJkovruk je ztet človek. Slučajno je bil pri njem člam vtlade. — Kaj ste jrma rekli? — je vprašati Travne. — liftela sta tako po tolaincu da se ie moral policaj podvizati, da jn je dohajat , , — Namigni] sem jima, da bi mogli dobiti nazaj krono In v to mrežo sta se takoj prijetna in udobna. Zaklenil je vrata in šei pogledat kaj počenja Colly. Sedel je v kotu svojega temnega skrivališča in si zakrival obraz z rokami. Ko je Graham vstopil, ie dvignil glavo. Revež je kar šklepetal z zobmi. — Misiil sem, da zopet prihaja ta surovina, — je dejal prestrašeno. — Kam so jo skrili? — Ne vem. — Kabino bi bil moral imeti na desnem boku. Kje je desni bok? Graham je mislil, da na tako otročje vprašanje ni treba odgovoriti. — Najbolje bo, da ostanete v mori kabini, — ie dejal ne posebno navdušeno. — Vrnem se na krov, vrata pa zaklenem, da se ne boste bali. — Kaj hočete storiti? — je vprašal drhteči Gollev. — Tega še ne vem. toda lopov mora pzkrcati Hope, pa naj se zgodi karkoli. OdšeJ >e iz kabine, zaklenil za seboj vrata in pregledal vse kabine na levi strani ladje. Ker ni našel Hope Joyner-jeve, je hotel preiskati še hodnik pod krovom. Tn je pa naletel na oviro — hodnik je bil zagrajen z železnimi vrati, ki so se odpirala od znotraj. Splezal je no lestvici na mali krov in z veliko neva-nnostjo je priplezal pod kaoitanski mostrček. Tam v kotu ie zagledal dve postavi, ki ga najbrž nista videli. Pripo-grrM se je in smuknil na desni bok la mM ali og1c*si< Vsaka beseda 60 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamka mm — nd&nrariamo. - NajmanW o&a* ©ta " Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »M iza/1523« na opraro »SUov. Naroda«. Tesan les rjopolnomia suh, ž a tako&njo uporabo, za stavbe ima stalno v žalosti Ilrnija, dr. z o. z-, Ljubljana — Dunajska c. 46, telefon Štev. 2830. 47/T Sobo oddam takoj prazno ali oorerrtbe-no. Naslov v upravi >Skrv. Naroda«. 1534 Uradnik večletni odvetniški sotodrtator, kniraovodja, slov. srbo-hrv. in nemški koresooodenit, stenograf -,n strojepisec išče mesta v odvetniški pašami ali večtferrt trg. podie*-jn. Ponudbe pod »Versiran^lM 1 na upravo testa. 1511 PRAVI : FRANCK odlična kakovost! Klavirje piaame, harmonije prodaja, izpo-©ojaje. popravlja in čisto »glasuje najceneje tadi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, Ljub-fcana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. 1532 Gostilna dobro idoča, v Rošpobu pri Sood-mi Kimgoti, ofe sđav«i cesti, po zelo usodni ceni naprodaj. — Pojasnila đak Prane Prah, Ro&poh št. 12. 1530 Za birmo ure, z&artmno in srebnrekrho nudi najc*n«oše Ivan Pakiž. Ljnih^in a, Pred Skoftio 15. 1527 Naznanilo Podpisani vljudno naznanjam, da sem izstopil kot solastnik iz pleskarske tvrdke I. Genussi in drug:, Igriška ulica 10, in otvoril lastno pleskarsko delavnico na Sv. Petra cesti 33 (na dvorišču) ter se cenjenim naročnikom toplo priporočam ter jamčim, da bom vedno postregel s solidnimi cenami in prvovrstnim delom ter blagom J. Hlebš pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA« Sv. Petra cesta štev. 33 c na dvorišču) Za vodstvo gozdarskih poslov iščemo adjunfota za takojšnji nastop. Brti mora lugoslovenski državljan, prost vojaščine, samec, vešč nemškegra in srbohrvarskega jezika. Šiun-ski Ur«d Darda — Baranja. 1531 J. MAČEK Ljubljana, AJeJksandrova cesta št. 12 v oblekah in površnikih najcenejši! Na Bledu novozidana hisa s 3 sobami in pt>i-tiklinairni, z lepimi obrtnimi pro- j stori, pripravnimi za vsako o-bmt, z elektriko za poaon m vrtom, elefctrika in vodovod v hiši, v sredina vasi, 10 minut od kolodvora Bled-Jezero, Je radi prenosa obrti poceni naprodaj. Pojasnila darje M. Jan. kovač. Bled 2. 1529 NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah z posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. CteaJetova ul. 1 1312 IMakuiaturni paph Hi o <2>m £»— Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoLhjtfiiena mati. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa ROZA GEVER roj. Ros zasebnica dne 4. t m. no dolgem trpljerrjn, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 81 let, bogu vdano preminula. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 6. maia 1930 ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže Vidovdanska cetfa °. na pokopališče k Sv. Križni. V Ljubljani, dne 5. maja 1930. Globoko žalujoče rodbine: GEVER, KOSEC, JOCHER. RUS in ŠPACEK. M*«*ni pogrebni zavod »Mina Ljuhljana jUcetofc Jorip Zgputtg. — Z* »Narodno Mamo«: Fran Jeseridc — Za opravo m faseratni dal Bata: Oton Cfariatof. — Vsi v Ljubljani.