• DELO* IZHAJA OD I MAJA 1959 PO Z.DRU21TVI .LJUDSKE PRAVICE*. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE.IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA». KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA J U D S. T V A SLOVENIJE RAZŠIRJENA SEJA GLAVNEGA ODBORA SZDL S LOVEN IJ E Poglavitne politične naloge Socialistične zveze pri uveljavljanju stanovanjske reforme Osnovni referat je imel tovariš Stane Kavčič — V razpravi so udeleženci poudarjali soglasje državljanov z reformo in nakazovali konkretno vlogo političnih organizacij pri njenem izvajanju LJUBLJANA, 2. nov. V prostorih Ljudske skupščine LRS je bila danes pod predsedstvom predsednika SZDL Slovenije tovariša Mihe Marinka razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije. Pred prehodom na dnevni red je bila izvoljena posebna komisija, ki naj bi izdelala sklepe za delo organizacij SZDL. — Na dnevnem redu je bila razprava o političnih nalogah SZDL pri uvajanju novega načina finansiranja uporabe in graditve stanovanj. Referat o tej temi, ki ga objavljamo v celoti, je imel tovariš Stane Kavčič. V obširni razpravi so sodelovali tovariši Milko Goršič, Florijan Pelko, Slavko Kobal, Gustav Guzej, Kumar, Stane Fele, Slavo Černelič, Krajnčič, Miro Posega, Karl Luter, Miro Thorževski, Dominik Kuhar in tovarišica Vida Tomšič. — O razpravi bomo obširneje poročali v jutrišnji številki. S tem je bila seja zaključena. Referat Staneta Kavčiča Tovariši in tovarišice! Ne bom tolmačil predvidenih zakonov, odnosno uredb in drugih zakonitih predpisov. Niti ne bom v svojem uvodnem izvajanju navajal številk in raznih statističnih podatkov, ki so v zvezi s tem na razpolago, zato, ker smatram, da je to materija, ki je bila deloma že objavljena, deloma bo še objavljena in s katero je naš aktiv že precej Predsednik Tito Ernestu de la Snanliji Beograd. 2. nov. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku panamske republike Ernestu de la Guardijl naslednjo brzo. javko: »Ob obletnici proglasitve panamske republike pošiljam Vaši ekscelenci v Imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu iskrene čestitke z naj-lepšimj željami za blaginjo panamskega ljudstva in za Vašo osebno srečo.« Čestitke Koče Popoviča Mignem Moreni Beograd, 2. nov. (Tanjug) Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je poslal ministru zb zunanje zadeve Paname Migueiu Moreni brzojavko s čestitkami k obletnici proglasitve panamske republike. Svetozar Vuksanovič v Beogradu Beograd, 2. nov. (Tanjug) Davi se je vrnil v Beograd predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič, ki se je kot član predsedstva SZDLJ udeležil kongresa Socialistične stranke Čila. Med bivanjem v Južni Ameriki je Vukmanovič obiskal tudi Argentino, Urugvaj in Brazilijo, kjer se je sestal 2 za~ stopniki sindikalnih centra! in socialističnih strank teh dežel. Poslovilni obiski indonezijskega veleposlanika Beograd, 2. nov. (Tanjug). — Veleposlanika republike Indonezije G. M. Sudarsona, k: v kratkem odpotuje iz naše dr/n-ve. sta sprejela danes na poslovilni obisk predsedn k Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič in državni sekre-ar za zunanje zadeve Koča Popovič, k mu ie v poslopju p>o-tokola priredil tudj poslovi no kosilo. Indonezijski veleposlanik je bil na poslovilnem ooi-sku tud; pri državnem pod ;e-kretarju za zunanje za leve Veljku Mičunoviču. seznanjen, odnosno jo bo moral pri sami konkretni izvedbi še bolj konkretno poznati. Tudi ne bi govoril predvsem o načelnih vidikih, odnosno o tistih načelnih momentih, Id so narekovali, odnosno narekujejo predvidene stanovanjske reforme. Mislim, da je bilo o tem že dosti govora na zvezni seji predsedstva Socialistične zveze, kakor tudi že v skupščini, kjer bodo o tem še razpravljali. Zdi se mi, da je poudarek v naši današnji razpravi treba predvsem dati nekaterim načelnim političnim problemom in stališčem, ki se kažejo pri praktični izvedbi, točneje rečeno, v praktični dejavnosti naših političnih organizacij v zvezi s po- I litičnim objasnjevanjem predvidene stanovanjske reforme.'1'] Ce obravnavamo to materijo s teh vidikov, potem se mi I zdi, da se tu postavljajo predvsem sledeča vprašanja, glede katerih bi moral biti politični aktiv enoten, odnosno enotno usmerjen. Prvo vprašanje: Na kakšno osnovo je treba postaviti vse politično delo, odnosno objas-njevanje predvidenih stanovanjskih reform med državljani. Drugo vprašanje: Kje. od kod, v kakšnih oblikah, v kakšnih geslih, v kakšnih trditvah se skriva, odnosno se lahko pojavi določeno nasprotovanje ali nerazumevanje predvidene stanovanjske reforme. Tretjič, na katerih družbeno političnih organih in činitelji mora sloneti težišče celotnega političnega objasnjevalnega in operativnega dela v zvezi s predvideno stanovanjsko reformo. Četrtič, nekatera praktično ekonomska in politična vprašanja, ki so povezana z načelnimi stališči in s splošno orientacijo, ki bo potrebna pri operativni izvedbi predvsem v občinah in v delovnih kolektivih. in če ob tej priliki nastopimo s konkretnimi rezultati, ki jih je taka gospodarska koncepcija dala in ki so poleg ostalega tudi v povečani osebni potrošnji, ki je zlasti letos izredno porasla in ki se dalje kažejo v kmetijskem razvoju in skratka na vseh ostalih gospodarskih področjih, potem se končen politični rezime v političnem objasnjevanju postavi takole: Če se nekdo strinja in podpira tako celotno smer našega gospodarstva, če priznava rezultate, ki so očitni, zlasti tudi v plačnem fondu, kar je treba zlasti izkoristiti v industrijskih centrih, v delovnih kolektivih itd., potem je nemogoče, da bi bil proti predvideni stanovanjski s remembi. ker ie ona sestavni del te gospodarske koncepcije. Na tej osnovi se mi zdi, je potem možno zelo lahko dobiti vso potrebno politično razumevanje in politično podporo Dri državljanih in tudi pri tistih, verjetno maloštevilnih primerih, pri katerih bo trenuten praktično računski rezultat mogoče neugoden. Čim pa gremo po drugi poti, je seveda politični rezultat take akcije v najboU-šem primeru lahko zelo, zelo skromen, da ne rečem celo negativen. Glavni nasprotnih: administrativne uravnilovshe tendence Osnova političnega pojasnjevanja stanovanjske reforme Glede prvega vprašanja, na katero osnovo je treba postaviti politično objasnjevanje, se danes že kažeta dva vidika. Prvi, ali postaviti politično objasnjevalno delo na praktične tehnične in računske vidike in potem na njihovi osnovi poizkušati dokazati in prepričevati o utemeljenosti predvidenih stanovanjskih reform. Druga možnost, ali postaviti celotno akcijo na princi pielno perspektivno politično ekonomsko osnovo in jo povezati s celotnim našim politično ekonomskim konceptom. razvojem in njegovimi rezultati, ki se kažejo zlasti v zadnjih letih. Prakticistično. tehnično, računsko alternativo I sem postavil zato na prvo mesto. ker se mi zdi, da je dosedanja praksa in dosedanja akcija bolj orientirana v to smer kot pa v ono drugo, čeprav je vsakemu političnemu človeku takoj jasno na prvi pogled, da bi morala naša politična akcija sloneti, odnosno izhajati predvsem iz teh drugih vidikov, ker samo na tej osnovi je možno pravilno raztolmačiti predvideno stanovanjsko reformo. Ker, če gremo od praktično računskih, tehničnih stališč v praksi, pridemo do vsakega posameznika in potem bo vsak posameznik konkretno iz svojega računa ocenjeval in zavzel odnos do predvidenih stanovanjskih sprememb. Če bo za njega račun ugoden, bo zadovoljen in bo molčal, kot se običajno dogaoa v naši demokraciji; če bo zanj račun neugoden, bo seveda zelo glasan, bo godrnjal in ustvarjal politično razooloženie. ki je lahko potem precej negativno. Jasno je. da se je nemogoče na osnovi takih prakticistično .računskih. odnosno popolnoma osebnih interesov opredeliti za ali nroti. razumeti ali na ne razumeti celoten smisel in namen predvidenih stanovanjskih sprememb. Drugo Oisnova pa izhaja iz celotnega našega idejnega, teoretičnega, splošno družbenega in ekonomskega razvoja in stališč, do katerih smo prišli in problemov, ki se v zvezi s tem v današnji praksi po- našega gospodarstva, odnosa med dolgoročnimi in kratkoročnimi investicijami itd. To se pravi, vse kar je povezano s celotnim našim ekonomskim sistemom zadnjega časa, katerega mislim, ob tej priliki Drugo vprašanje, kije in zakaj lahko računamo z glavnim nerazumevanjem; političnim, bi rekel, principielnim nerazumevanjem? Mislim, da se glavni nasprotnik v idejno političnem smislu skriva v administrativno uravnilovskih tendencah in idejah. Njegova nevarnost je v toliko večja, ker on ne nastopa v imenu administracije, v imenu upravno administrativnega reševanja stanovanjskega problema, ampak se skriva za gesli »socialne skrbi za človeka-«, za gesli »socialistične pra\učfco-sti-«, za gesli socialistične zaščite itd. Skratka, tu se nastopa z nekimi pojmi, ki so v prejšnjih časih, v prejšnjih pogcdih, v precej drugačnih pogojih imeli svojo materialno in v zvezi s tem tudi politično in družbeno osnovo, ki pa jo seveda danes zaradi našega rušenega gospodarstva, v pogojih tedanje osebne lastnine nad stanovanji, ki bi dovoljevala privatnim lastnikom pridobivanje rente iz naslova stanovanjske lastnine v zelo širokem obsegu itd. imela svoje opravičilo in smisel. -Danes, v sedanjih pogojih, po zakonu o nacionalizaciji stanovanjskih zgradb itd. pa se vse to spreminja v svoje nasprotje. Danes pravzaprav vse to pomeni v skrajni konsekvenci že določeno socialno nepravičnost, če že s tega vidika na stvar pogledamo. Ampak, zlasti na stanovanjskem področju so zelo zasidrane ideje in mnenja, skoraj bi rekel,, ne neke družbene norme, ki so v svojem bistvu upravno administrativno urav-nilovske. Danes se nihče ne razburja, če ima nekdo denar, pa si kupi boljšo ^obleko, kot javljajo. Njeno osnovno bistvo je seveda v tem, da je predvidena stanovanjska reforma sestavni del celotnega našega ekonomskega razvoja in naše celotne ekonomske in družbene koncepcije, ki je zlasti prišla zelo do izraza v zadnjih letih. To se pravi, stanovanjska reforma ni nek poseben ukrep, izdvojen ali uperjen proti nekomu, ampak je sestavni del celotnega normalnega ekonomskega razvoja, v okviru in v smeri, ki prinaša danes že zelo velike rezultate.. To je predvsem vprašanje nagrajevanja po delovnem učinku, vprašanje skladnega razvoja celotnega ni treba tu posebno tolmačiti. Administrativni odnosi na stanovanjskem področju, ki predstavlja eno četrtino celotnega nacionalnega bogastva, so prišli že v direktno nasprotje z odnosi in sistemom, ki ga zelo uspešno uvajamo na ostalih treh četrtinah nacionalnega bogastva. Zato je politično in ekonomsko takorekoč nujno in koristno, da te administrativne odnose tudi tu odpravimo in da se tudi tu postavijo taki odnosi, taki kriteriji in tak razvoj, kakršen je obeležen tudi na ostalih področjih. Če vzamemo to osnovo za naše politične akcije s* MMp celotnega razvoja nimajo več, odnosno celo spremene svoj prvotni namen. Določena socialistična pravičnost, socialna skrb in administrativna intervencija je v prvih povojnih letih, v pogojih tedanjega raz- EDVAP.B KARDELJ NA MEDNARODNEM SEJMU KNJIGE V 3E0GRABU Uspeh knjižnih založb Zvezna skupščine 20. novembra Beograd, 2. nov (T an jug). — ' Na novembrskem zasedanju ■kupščine je Petar Stambolič •klical sejo Zveznega zbora ’-n Zbora proizvajalcev 2 m 20. no- T«mber ob 10. Na novembrskem zasedanju bo skupščina obravnavala osnutek zakona o finansiranju stanovanjske graditve ter osnutke več predpisov, s katerimi bo ta graditev urejena. Beograd, 2. nov. (Tanjug). — Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj je včeraj obiskal četrti mednarodni sejem knjige v Beogradu. — V spremstvu predsednika Združenja založnikov FLRJ Ivana Bratka ir* direktorja sejma Petra Andrica si je skoraj štiri ure ogledoval razstavljene knjige. Zanimal se je za število knjig in za to, kako bralci sprejemajo dela najboljših domačih in tujih pisateljev glede na tako imenovane »Komercialne« izdaje. Ko je videl tudi mnogo pre- vedenih del naših najboljših pisateljev, je tovariš Kardelj rekel: »Zelo sem zadovoljen, da tudi v tujini cenijo našo književnost.« Po ogledu sejma je tovariš Kardelj na prošnjo sodelavca »Borbe« dal izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Prejšnjih treh sejmov knjige v Beogradu nisem videl in zato jih ne morem primerjati z letošnjim- Lahko samo rečem, da je pobuda za organizacijo takšnih sejmov zelo dobra. Ta sejem mi je všeč in mislim, da bo našim založniškim podjetjem mnogo koristil. Kar zadeva jugoslovansko razstavo, je očitno, da se je naša založniška dejavnost glede oblike in pestrosti knjig zadnja leta zboljšala. Zato se mi zdi, da lahko to pripomore, da bomo kos nalogi, da knjiga ne bo več razmeroma tako draga.« Ko je govoril o organizaciji sejma, je podpredsednik Kardelj rekel, da je dobro organiziran in da so razstave knjig zelo pregledne. D. C. Predsedstvo včerajšnje razširjene seje Glavnega odbora SZDL Slovenije med referatom tovariša Stančta Kavčiča nekdo drugi, ki ima manj denarja. pa si kupi slabšo obleko. Tako je tudi glede vseh ostalih artiklov. Smatra pa se, da če je nekdo več. zaslužil in ima na osnovi tega zaslužka lahko boljše in dražje stanovanje. kot nekdo, ki ima manjši zaslužek, pa ne more imeti takega stanovanja, da pa tu stvar ni v redu, da bi tu že morala družba intervenirati. Te ideje zelo prihajajo na-vzrik z nekimi osnovnimi postavkami predvidenih stanovanjskih reform. Naj navedem samo nekatere od teh postavk. Prvič, kdo bo lahko dobil večje in boljše stanovanje? Tisti, ki bo zato pripravljen in sposoben plačati večjo ceno. Dalje, kdo bo dobil večjo pred-nravico nri novem stanovanju? Tisti, ki bo ponudil večje ugodnosti, ki bo oonudil večje nredolačilo. torej zopet tisti, ki razpolaga z večjimi materialnimi sredstvi. Dalje, kdo bo lahko dobil kredi* ^a zidanje novih ^anpva^»:9 T:s*: ti N- oonudil naiholi ugodni» nogo je: zopet kriterij nonoinom?» drugi, kot na je bil do zdai v veljavi. Dalje, zakaj 6 kot proporcionalni ekvivalent? To v skrajni Liniji pomeni, da tisti, ki ima večjo plačo, v absolutni vsotj dobi več kot tisti, ki ima manjšo plačo. Torej zopet, skoraj bi rekel, neka -nepravičnost-« itd.! V zvezi s tem se pravzaprav slišijo med našimi ljudmi, celo med našim aktivom in v industrijskih centrih in mestih glavne pripombe, odnosno se kaže glavno nerazumevanje bistva celotnih predvidenih sprememb in celotne intencije pravzaprav družbenega razveja, ki je konec koncev moral in je prav. da je posegel tudi na stanovanjsko področje. Tu se postavlja vprašanje, ali je potrebna na stanovanjskem področju družbena intervencija? Jasna stvar, da je družbena intervencija tu potrebna. Ampak, treba je videti, do kod |je potrebna. Družba je dolžna intervenirati samo v tej smeri, da prepreči, da bi stanovanjska lastnina ali pa stanovanjska posest postala pridobitna za tistega, ki jo ima. Ona mora preprečiti družbeno rento, ki bi jo nekdo iz tega naslova dobival. To je z nacionalizacijo stanovanjskih zgradb in s celotno dosedanjo pozitivno zakonodajo doseženo- V okviru tega pa seveda morajo priti do izraza pravzaprav notranja razdelitev in notranje pravice vsakega posameznika, ki jih ima na osnovi večjih delovnih rezultatov. Ce uvedemo celoten sistem nagrajevanja po delovnem učinku, potem se ne postavi vprašanje, da bi tisti, ki itak več ima, lahko imel tudi večje in boljše stanovanje. Ampak, če se stvar postavi pri svojem izvoru, potem velja trditev, da bo tisti, ki bo družbi največ dal, ki bo najbolj produktiven, ki bo najbolj ustvarjalen, imel seveda na osnovi takega svojega dela, takih svojih rezultatov, materialno možnost, da si svoje osebne prilike pač sanira ta/o, kot smatra najbolj za potrebno. Osnova naše socialne in socialistične pravičnosti je. da je (Nadaljevanje na 2. strani) str. 3_o uspehih stimulativne j šega načina nagrajevanja str. 4 _ Neskladnost s splošnim razvejem str. 5 _ Prve volitve v Tuniziji str. 6 - Filmska panorama str. 7 _ Vsi so enako zaslužni str. 8 - Za dom in družino str. g _ ifo Bize jskem ne bodo pili kislice VREME Napoved za torek; Zmerno đo orecei oblačno Ziutrai in dopoldne no kotlinah megla. Nočne temperature okoIi o. v. Primorju 10. čez dan do 12 v Primorju do 15 stopinj Celzija Izgledi za sredo; Možno je delno poslabšanje vremena. Razširjena seja Glavnega odbora SZDL Siovsnije MED SEJO GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE (Nadaljevanj« s J stran!) vsak nagrajen po svojem delu, da na osnovi rezultata svojega dela dobi svoje prejemke, potem pa naj z njimi gospodari, kakor sam najbolj zna. To je vsekakor najbolj pravično in istočasno najbolj racionalno, najbolj ekonomsko, najbolj, kako bi rekel, samoiniciativno. Zdi se mi, da velika večina državljanov te stvari, če ne mogoče v vsej svoji teoretični poglobljenosti, ampak čisto enostavno po svojem praktičnem položaju, razume in odobrava. Zlasti tudi zato, ker IV. in III. kategorija stanovanj, ki tu ne bo prizadeta, v glavnem predstavlja gro stanovanjskega fonda; zaposlenih, dalje 50ie zaposlenih stanovalcev je lastnikov in zaradi vseh teh razlogov je v celoti vzeto, politično razumevanje predvidenih reform zelo pozitivno, ljudem precej naravno in samo ob sebi razumljivo. Problemi nastajajo pri tistih maloštevilnih posameznikih, ki bodo indirektno prizadeti. In zlasti v nekaterih administrativno upravnih krogih, predvsem pr: nekaterih tovariših, ki so vse do zdaj bili zelo glas- ni zagovorniki in predlagatelji tako imenovanih ekonomskih najemnin- To na prvi pogled zgleda sicer mogoče nekoliko čudno, je pa v tem neka notranja logika. Vsi ti krogi, vsi ti tovariši so v nekem smislu v sedanjem administrativno upravnem sistemu nekako sanirali svoje stanovanjske prilike. Zdaj seveda pa konkretni računi pokažejo, da bo za tako sanacijo stanovanjskih prilik treba mogoče globlje seči v denarnico, kot pa je bil to slučaj dosedaj. Zaradi tega se tu, zaradi osebnih interesov, pri nekaterih takih tovariših kaže določena skepsa, določeno nerazumevanje in negodovanje. Oni seveda tega ne povedo, ampak se sklicujejo na zaščito nekaterih delavcev, ki so nizko plačani, pa so slučajno po nekih poteh prišli do novih in dobrih stanovanj in bodo sedaj tu nastali problemi. Mislim, da je treba vse te stvari politično zelo ostro napasti, da je treba tudi ob tej priliki v celoti obračunavati s temi administrativno upravnimi teorijami in tendencami, z nerazumevanjem celotnih in osnovnih postavk, pravzaprav tako sproščenega demokratičnega socializma, kakršen je naš. Ker v končni konsekvenci se vprašanje postavi takole: ali priznavamo blagovno proizvodnjo in zakon vrednosti in v njenih okvirih socialistično demokracijo, delavsko in družbeno samoupravljanje in vse to kar je, in gremo dosledno po tem konceptu naprej; ali pa je treba potem iti na administrativno koncepcijo; to se pravi na kitajske komune, na dekretirane plače, na de-kretirane cene in na administrativno razdeljevanje vseh potrošnih dobrin. Tako se v končni konsekvenci pravzaprav postavlja tudi to vprašanje in iz teh vidikov in konsekvenc, s takih družbenih, političnih in teoretičnih pogledov je treba napadati in celo osmešiti — zdi se mi, da smo prišli že tako daleč, da se dajo tudi osmešiti — nekatere administrativno uravnilovske teorije, koncepcije in gesla, socialne pravičnosti, socialistične pravičnosti, socialistične zaščite, ki so ovira našemu napredku in politična osnova nerazumevanja predvidenih stanovanjskih sorememb. Slana politična odgovornost predvsem na občinsklli političn i! vodstvih in ljudskih odborih Kdo nosi glavno težo in politično odgovornost glede predvidenih stanovanjskih sprememb? Mislim, da je glavna teža in politična odgovornost v konkretnem smislu te besede. danes predvsem na občinskih političnih vodstvih in na občinskih ljudskih odborih. Občinski ljudski odbori dobivajo s predvidenimi spremembami zelo velika ekonomska pooblastilu. Ta pooblastila imajo mnogo globlji, lahko pozitiven ali pa negativen pomen kot dosedanja administrativne pooblastila, ki so jih imeli na področju stanovanj. To so pooblastila glede ocenjevanja stanovanj, glede amortizacije, glede določevanje najemnine, glede ra znisov. kreditov itd. Tu je mnogo pristojnosti — ne bom jih našteval; gre pa za njihovo družbeno-politično oceno, ker lahko zelo izdatno posežejo in vplivajo na standard prebivalstva, odnosno imajo precej izdatno vlogo pri vrednosti realne plače tistih delavcev in nameščencev, ki tam stanujejo. Mislim, da če hočejo ljudski odbori biti kos tem nalogam in tej družbeni odgovornosti, ki jim jo novi zakoni dajejo, morajo predvsem imeti pred očmi sledeče predpogoje. ki so osnova za pametno in za politično reševanje nastalih problemov. Prvič, morajo izhajati iz svoje konkretne prakse, ker tu vsa povprečja, vse tabele, vse statistike, splošno jugoslovan- ske, splošno slovenske itd. ta-korekoč nič ne povedo in nič ne pomenijo. Treba je konkretno analizirati stanovanjske odnose, dobiti konkretne številke in konkretno videti nastalo situacijo v občini. Dalje, zdi se di, da je treba najprej zgraditi principielna stališča, kako se bodo stvari rešile in kakšno principieino politiko bodo vodili ljudski odbori v smislu in v okviru danih političnih in ekonomskih pooblastil. Drugo vprašanje ,je potem taktična izvedba tega. Ali je možno vse naenkrat napraviti, ali je treba določene stvari reševati postopoma. Vzemimo, recimo komuno, za katero je očitno, da ima zelo nizke sta- Muslimani v Makedoniji Izjava reis ul uleme Kemure o položaju muslimanskih šipiarjev in Turkov Skopje. 2. nov. (Tanjug). Vrhovni poglavar Islamske verske skupnosti v Jugoslaviji rej s ul ulema Hadži Sulejman efendi Kemura je te dni potoval po Makedoniji. Danes je ob zs-ključku potovanja dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: Predvsem poudarjam, da je LR Makedonija po osvoboditvi na vseh toriščih, zlasti pa kulturno in prosvetno zelo napredovala. Siiptarska in turška manjšina, ki pripadata Islamski verski skupnosti, želi skupaj z drugimi našimi narodi sodelovati pri graditvi skupne prihodnosti. Da so S ptarh in Turki' v tej ljudski republiki res povsem enakopravni z dru-gim: državljani, pričajo šole ? poukom v šiptar-ikem :n turškem ježku, k’ so povsod, ki er je dovolj mush-rmnov ti ima. jo tud’ svoje gledal5-*če. več kulturnih :n o metni--’Ir h društev ter svoj tisk. Organ; 'jud k e oblasti so naspro-tj : mc!•* • v«rsiki skup- nosti zelo kr^'k‘n’ Kot sad tega ugo^avliom 4 * nemoteno in v popoln: cv^hod razvija tako delo organov kakor tudi Tersko življenje pripadnikov islamske verske skupnosti v Makedoniji. Na koncu sem z velikim zadovoljstvom ugotovil, da je tudi sodelovanje organov Islamske verske skupnosti in njihovih verskih uslužbencev z organi in duhovniki Pravoslavne cerkve zelo tesno in prijateljsko. Predsedniki zagrebšikh občin v Beogradu Beograd, 2- nov. (Tanjug). — Predsedniki desetih občinskih ljudskih odborov z ožjega področja Zagreba se mude na obisku v Beogradu. Gostje po se seznanili z delom velikega trgovinskega središča v naselju Zvezdarl, ^ki preskrbuje kakih 30.000 prebivalcev v naselju. Potem so si ogledal! tudi stolpnice na Zvezdari in novo naselje Ka-raburmo. Danes dopoldne so bili še v tržnici na debelo m si ogledali hladilnico na desnem bregu Donave. Belo ZE m zagrebški univerzi Zagreb, 2. nov. (Tanjug) V Zagrebu se je začela 14. konferenca Zveze komunistov zagrebške univerze, ki se je udeležujejo razen predstavnikov , 4245 komunistov, študentov in j profesorjev, sekretar CK ZK | Hrvatske Vladimir Bakarčič, organizacijski sekretar Zvonko Brkič, član Izvršnega komiteja •Jakov Blažović ter gostje iz Beograda, Ljubljane. Sarajeva, . Skopja in Novega Sada. Ustanovitev Štirih novih fa-! kuitet in visoke tehnične šole. dograditev novega študentovskega naselja in zgraditev še dveh nase’ij za 4500 študentov, vse to je mnogo pripomoglo k razvoju univerze, kakor tudi k 1 izpolnitvi glavne naloge, da do- novanjsike najemnine. Eno je, da recimo celotno vodstvo in celotna občina zavzame stališče, da ni prav da . ima nizke najemnine, da so si edini v tem, da so ti odnosi nepravilni, da bi bilo v interesu prebivalstva in stanovanj itd., da gredo na normalne ekonomske odnose. Drugo je vprašanje, ali je to j možno napraviti takoj, ali je i to možno napraviti v šestih | mesecih, ali je treba do tega i priti v enem letu ali je mogo- ! Če za realizacijo take politike j treba odrediti daljši rok. Tu i . se mi zdi, da sta dve princi-pielni vprašanji, dve principi-■ elni stališči, ki jih je treba j med seboj razlikovati. Dalje, vsekakor je treba računati, da mora glavna težav občini, odnosno težišče akcije sloneti na politično demokratičnem postopku. Nemogoče je misliti in reči: zdaj bomo pa naredili revolucionarne in radikalne predloge, do maksimuma bomo izkoristili vse predpise in možnosti, ki jih imamo; zato pa bomo takole malo pritisnili na naše odbornike, da bodo to «glasovali in stvar smo rešili. Na ta način se stvari ne bi smele reševati. Stvari je treba reševati s preizkušenimi praktičnimi sredstvi; s političnim objasnjeva-njem predvidenih predlogov je treba ustvariti tako splošno politično atmosfero, v kateri je potem glasovanje v občinskem ljudskem odboru dejansko samo formalni zakonski akt. In končno, ker so ta pooblastila precej široka, se mi zdi, da je sicer nemogoče dajati z enega mesta recepte, ker sicer potem vsa ta pooblastila nimajo nobenega smisla. To se pravi, da bi potem tisto, kar se je smatralo, da se ne more urediti z zakonom, zato ker ni bilo preveč uniformirano, potem urejali z okrožnico. Seve- da ne gre za to. Ampak gre na vendar za to, ali je možno postaviti splošno politično orientacijo, ki naj služi za konkretno reševanje in zaključke v okviru danih pooblastil. Mislim, da je taka splošna politična orientacija potrebna, nujna in koristna. Zdi se mi, da je taka splošna politična orientacija v sledečem: Ne bi bilo prav zadrževati še naprej kakršnekoli administrativno - upravno uravnilovske odnose na tem področju; koristno je in družbeno pravilno in potrebno iti na normalne odnose. To se pravi, tudi v tistih občinah, kjer je bila zdaj najemnina izredno nizka, izgleda potrebno in pametno in koristno iti na normalne ekonomske odnose. Istotako seveda ne bi imelo smisla pretiravati v nasprotni smeri. Nepravilno je smatrati, da je zdaj treba iz tega naslova, od določene skupine državljanov odnosno od nekaterih kategorij stanovanj pobirati celo rento, pobirati več kot je ekonomsko nujno potrebno in kot ekonomski računi kažejo, zato, ker bi pač s tem reševali nekaj drugega. Skratka, niti popuščanje, niti zaletavanje in pretiravanje v imenu nekakšne socialistične pravičnosti, se mi zdi, v tem pogledu ne bi bilo na mestu. Splošna orientacija so normalni ekonomski odnosi, normalne ekonomske računice in v tem okviru nekako potem izkoristiti, odnosno na tej liniji, na tej koncepciji izkoristiti z zakonom dana pooblastila. Nekatera konkretna politična vprašanja biva skupnost čim več strokovnjakov. V jubilejnem letu delavskega in mladinskega revolucionarnega gibanja je bila dejavnost komunistov ter drugih študentov in profesorjev usmerjena na spoznavanje revolucionarnih ! tradicij. v katerih gre pomembno mesto tudi zagrebški | univerzi, istočasno pa na sode- | lovanje študentov in profesorjev v sedanjem boju za gospodarski, družbeni in kulturni napredek. Število komunistov na zagrebški univerzi se je v zadnjih letih podvojilo. Važna naloga, ki še zmerom čaka ko-muniste. je izpolnitev priporočila Zvezne ljudske skupščine o skrajšanju Studiranja. Končno še nekatera konkretna politična vprašanja. Odkod in kako dati 6,5% ekvivalent? To je predvsem zelo pereče vprašanje za kolektive; za ustanove je jasno — na plače. Odkod? Iz istih sredstev, ki so jih dosedaj ustanove in delovni kolektivi dajali kot 10%’ stanovanjski prispevek; to so ta sredstva. Kako? Jasno je, da je pri ustanovah, kar sem že rekel, in povsod tam, kjer je urna plača, kjer so tarifne postavke, treba dati na tarifne postavke. Povsod tam, kjer imajo kakršnokoli nagrajevanje po učinku, je treba to povezati in vključiti v celotni sistem nagrajevanja po učinku. To se pravi, dejansko dati to na konkreten realni zaslužek. Praktično tehnično bi to pomenilo za 6.5% v delovnih kolektivih povišati i tarifne poslavke, ker one služijo kot elementi obračuna j in za 6,5% povišati obstoječi i cenik del. Če za 6.5% povišamo obstoječi cenik del, potem je’ to tehnično v skladu s principom povečevanja plač na osnovi zaslužka. To se pravi tisti, ki dela po času, bo dobil samo 6.5%, tisti ki dela po kakršni koli obliki nagrajevanja po učinku, po normi ali kakorkoli že, ali v kompleksnem sistemu, bo dobil tudi 6.5 odstotka na njegove zaslužke, kar bo praktično v absolutnem znesku pomenilo več kot pa konkretno nadomestilo po tarifni postavki. Mislim, daje treba tudi celotno tehniko tako izvesti in tudi v računih, v terminologiji, v zavesti delavcev, zlasti v delovnih kolektivih vse skupaj to tako napraviti, da bo teh 6,5% čim-prej. izginilo kot dodatek na plače. Ne bi bilo koristno 6.5% stanovanjsko nadomestilo leta in leta vleči skozi vse statistične in politične- pokazatelje, kot sestavni del plače. In mora čimprej postati takorekoč sestavni del nagrajevanja po delovnih rezultatih in čimprej izgubiti svoj poseben smisel, ostal pa seveda bo kot sestavni del dohodkov. Drugo vprašanje, lastniki in individualne gradnje. Pri nekaterih lastnikih nastaja zlasti glede predvidenih začasnih ukrepov deblokacije določeno nerazumevanje. Tako je kolektiv borcev poslal že pismo Predsedstvu SZDL, kjer protestira proti temu. da privatni lastniki ne bodo dobili ekvivalenta. Tovariši, niso natančno poučeni. Popolnoma jasno je, da so lastniki s priznavanjem stanovanja kot sestavnega dela osebne lastnine in njegove uporabne vrednosti, da so s predvideno reformo lastniki na boljšem kot so bili do zdaj. Trenutna blokada predvidenih sredstev zato, njihov materialni položaj kot lastnikov stanovanj, v bistu nič ne spremeni, ampak je samo začasen, prehoden ukrep, ki preprečuje, da bi povečana sredstva lastnikov šla na tržišče. Ta sredstva pa oni itak lahko takoj uporabljajo za vzdrževanje stanovanja, za odplačilo anuitet itd., itd., da ne citiram konkretnih zakonskih predlogov. Zdaj pa nekateri tovariši postavljajo sledeče vprašanje. Pravijo: mi smo vse do sedaj bili proti individualnim gradnjam. Preganjali smo jih na vseh koncih in krajih in zato sprejemali zakone. Zdaj na osnovi tega zakona pa izgleda, da forsiramo individualne gradnje. Kaj je sedaj to? Ali smo spremenili stališče, da so sedaj tu novi momenti itd.? Tako postavljeno vprašanje očitno kaže. da niso stvari popolnoma jasne. Eno je družbenoekonomski odnos do stanovanja kot osebne lastnine odnosno zakonite pravice na njegovo uporabno vrednost. On je tak, da se to forsira, je v skladu z družbenim razvojem in pozitiven. Drugo vprašanje pa je, kako se pa sedaj ta družbeno politični odnos tehnično, organizacijsko in urbanistično realizira. To ne pomeni, da mi sedaj od naših principialnih organizacijskih, tehničnih in urbanističnih zamisli in dosedanjih konceptov kakorkoli odstopamo. Ravno nasprotno. Normalno je, da bo sedaj še večji pritisk za individualne gradnje kot je bil dosedaj. Normalno je, da se bo tudi pritisk za individualne hišice in za vse tisto kar je nekako poVezano s tisto privatno mentaliteto -moja hišica, moja svobodica* itd., vse to se bo sedaj nekoliko povečalo. Vsem tem tendencam, temu pritisku pa mislim, nikakor ne bi smeli popuščati. Treba se je ravno temu pritisku zoperstaviti z nasprotnega vidika. Organizacijska oblika so zadruge in seveda v okviru jasno odrejenih urbanističnih načrtov. Treba je spraviti v sklad oba principa: da je stanovanje privatna lastnina, da ima vsakdo pravico na materialno predplačilo in zakonito pravico na njegovo uporabno vrednost, s tem, da se nadaljnja gradnja vseh stanovanj izvaja v skladu z vsemi sodobnimi zahtevami modemih industrijskih naselij, urbanizma, prometa, kmetijskih površin itd. Tu, tovariši, ni nobenega nasprotja, ampak je to celota, ki jo je treba z vseh teh vidikov izvajati. Ne popuščati zdaj določenemu pritisku, zlasti ne v urbanističnih naseljih, industrijskih centrih itd., ampak ravno narobe, tudi to izkoristiti, sedanjo situacijo izkoristili za dosledno dolgoročno izvajanje urbanističnih načrtov v smislu čimbolj racionalnega izkoriščanja prostora, gradbenih elementov itd. Ponekod dela nekoliko zmede status podnajemnikov. Pravijo, da bi bilo z ozirom, da bodo sedaj najemniki poskušali čimveč povišane najemnine prevreči na podnajemnike, da bi sedaj morali občinski ljudski odbori zaščititi podnajemnike. Mislim, da so te bojazni odveč in da je v glavnem taka zaščita nepotrebna. Če se bo kaj zgodilo, se mora na osnovi vsega tega zgoditi le sledeče, da bo iskanje podnajemnikov večje kot je bilo dosedaj; povpraševanje podnajemnikov pa bo ostalo isto kot je bilo dosedaj. V situaciji, ko nastaja ponudba večja kot pa povpraševanje, je normalna, logična posledica padec cen, ne pa dviganja cen. Zato je z ekonomskih vidikov taka administrativna intervencija nepotrebna in se mi zdi, da bi tisk in diskusije morale ravno narobe stvari postaviti, namreč da bodo prej podnajemniki iz tega imeli določene koristi kot pa najemniki. Administrativna zaščita je tukaj nepotrebna in neefikasna. Ker povsod tam, kjer smo administrativno skušali ščititi podnajemnike, se je zgodilo to, da so potem najemniki odpovedovali stanovanja in se seveda s tem ni nič rešilo. Opozoril bi na problem kadrov. Mislim, da bo sedanja, zlasti pa bodoča stanovanjska politika v celoti zahtevala nekoliko drugačen profil kadrov, kakršen pa se je dosedaj predvsem formiral na sedanjih stanovanjskih področjih, ki je bil orientiran prvenstveno na administrativno-upravne ukrepe. Mi pa sedaj rabimo tu ka-. der. zlasti v upravnih odborih stanovanjskih fondov, pri dolgoročnem planiranju nadaljnje stanovanjske graditve itd., kader, ki bo imel bolj ekonomsko politično fiziognomijo. Mislim, da bi občinski ljudski odbori in politična občinska vodstva morali o tem dejstvu razmislita in zagotoviti sposobno kadrovsko vodstvo, kise mi zdi nujen predpogoj za pametno gospodarjenje s stanovanjskimi fondi, za pametno gradnjo, za pametno kombinacijo družbenih sredstev, privatnih sredstev in privatne iniciative. Končno, kot poslednje vprašanje bi opozoril na to, da je celotna družbena pozornost političnih organizacij in aktiva, prvenstveno usmerjena na odnose in na probleme, ki se pojavljajo na področju obstoječega stanovanjskega fonda. To je sicer normalno in pozitivno, ni pa to seveda vse. Ker še dalekosežnejše posledice, ekonomske in politične, bodo imele predvidene stanovanjske reforme na področju nadaljnje graditve stanovanjskega fonda in pri gradnji novih stanovanj. In zdi se mi, da bi se bilo treba bolj kot dosedaj tudi v to smer obrniti. Smatrati tudi te probleme za izredno važne, pereče, aktualne in pripravljati, izvajati neke določene predpriprave, da se bodo stvari pozitivno reševale in da se bodo do maksimuma izkoristile vse možnosti. ki so tu na razpolago. Tu je ogromno problemov, tu so podjetja, tu je vprašanje projektiranja itd. Ker projektanti dobe določen procent odnosno določen promil cd vrednosti projekta, je normalno, da projektirajo draga stanovanja, ker oni s tem več zaslužijo in postavljajo, nihče še ni predlagal in si izmislil kakšen bolj pameten sistem nagrajevanja projektantov. To kaže, meni se zdi, na določeno birokratsko gledanje na to vprašanje. Mislim, da bi morali občinski ljudski odbori neodvisno od generalne uredbe in generalnih odnosov iskati elastične oblike. (kretne dogovore, konkretr - n niodbe itd., pravzaprav d;, ati konkretne nagrade za d n ločeno projektiranje racionalnih stanovanj. Računati tudi z vsemi novimi elementi. Predstavniki novih tovarn vrat in oken itd., ki se sedaj gradijo — nekatere kapacitete že delajo, druge bodo začele — pravijo, da se s težavo plasirajo na tržišče. Oni sicer to pretiravajo, ampak vsekakor pa je res. da je treba konkretno dati podporo uvajanju vseh teh novih gradbenih elementov in seveda računati z vsem tem in ne se usmeriti samo v bitko za to, da bodo stanovanjski fondi nominalno čim večji. Usmeriti se tudi v to, da se bodo dana sredstva prihodnjega in naslednjih let čimbolj racionalno izkoristila; to pa je odvisno od cele vrste ukrepov ravno na področju gradbene operative in vsega ostalega, kar je z njo v zvezi. To je, tovariši, nekoliko politično družbenih aspektov, ki se že pojavljajo v vsakodnevni praktični dejavnosti naših organizacij, katere bi bilo treba upoštevati kot uvod za diskusijo. na osnovi katere lahko na naši seji napravimo širše in kompleksne zaključke. Priprave za setev koruze Beograd, 2. nov. (Tanju-g) V vsej deželi so se začele priprave na setev hibridne koruze v prihodnjm letu. Zadruge že sklepajo pogodbe z zasebnimi kmetovalci o skupni pridelavi. V vseh republikah sklicujejo posvetovanja o pridelovanju koruze, o povečanju donosa na hektar in 0 načrtih setve. Po orientacijskem programu združenja za pospeševanje pri. delovanja koruze naj bi v prihodnjem letu zasejali s hibridno koruzo 730.000 ha ali 300.000 ha več kakor letos. Ce se bodo vsi činitelji v komunah zavzeli za to delo in če bodo pomagali zadrugam, bo mogoče ta načrt uresničiti. Proizvodne organizacije si prizadevajo povečati tudi donose. Večje donose predvidevajo tudi v kooperaciji z zasebnimi kmetovalci. Tako bi pridelali prihodnje leto znatno Naloge LM Srbije Beograd, 2. nov. (Tanjug). Na današnji seji predsedstva CK LM Srbije so obravnavali naloge mladine. Sestanka se je udeležila tudi predsednica Sveta za socialno politika in komunalna vprašanja Srbije Bosa Cvetič. ki je govorila o naj novejših predpisih s področja stanovanjske reforme. Mladinske organizacije se bodo na vso moč zavzele *a izpolnitev zakonov s stanovanjskega področja kakor tudi nedavno sprejetega zakona o uporabi obdelovalne zemlje. Na -eji so razpravljali tudi o delu mladinskih organizacij v pogojih nove teritorialne razdelitve v Srb ji. več koruze kakor letos in bi se s tem zelo zboljšali pogoji za pospeševanje živinoreje. Hkrati bi ustvarili pogoje, da bi lahko program pridelka milijon vagonov koruze v letu 1961 izpolnili Delo kosmetskih novinarjev PRIŠTINA, 2. nov. (Tanjug) V Prištini Je bil danes občni zbor Društva novinarjev Kosova in Metohije. O delu in nalogah tiska ter radia na Kosmetu je poročal predsednik društva Stati Kostaii V zadnjih dveh letih je 108 rednih in pripravnih članov Zveze novinarjev Jugoslavije na Kosmetu. med katerimi je 66 S"P-tarjev, doseglo lepe uspehe. Ob koncu lanskega leta so dobili Sip-tarjl svoj prvi dnevnik »Riling-ju«. ki ima že mnogo bralcev, zlasti po vaseh Kosmeta. Z razširjenjem programa Radia Priština 13 in pol ur dnevno, z uvedbo novih oddaj kakor tudi s povečanjem števila strani in naklade prištinskega tednika »Jedinstvo« se je znatno zboljšalo informiranj e javnosti na Kosmetu. Tudi družbena dejavnost novinarjev Kosmeta je pomembna. Za novega predsednika Društva novnarjev Je bil izvoljen glavni urednik »Rilindje« Slan Fazlija. 26 vagonov kave zaplenjenih BEOGRAD, 2. nov. Zvezni sanitarni inšpektor je zaplenil 26 vagonov kave. ki so jo naša podjetja uvozila lz Brazilije ker je bila slabo kakovost« in polna rilč-karjev. Po predpisih, ki so veljali do >ani le bil prepovedan uvoz kave. lci vsebuje več kot 5% pok varjen h zrn. Uvozna podjetja so zahtevala povišanje na 10%. kar so jim dovolili, vendar s« niso držali niti tega odstotka In so jim omenjeno količino kave zaplenili. Nova rafinerija nafte NOVI SAD 2. nov. Na brega Donave pri Novem Sadu v bližini ustja prekopa Donava—Tisa—Donava bodo zgradili rafinerijo nafte z zmogljivostjo milijon tM letno. Zagreb je dobil še en enajstnadstropni nebotičnik. Zagrebčani ga imenujejo »leseni nebotičnik«, ker je skoro ves obložen * lesom. Tako so leseni balkoni, okna in terasa. Zgradilo ga je podjetje »Autocenter« na> začetku Martičeve ulice. O uspehih stimulativne] šega načina nagrajevanja Po uveljavljenju novih tarifnih pravilnikov je proizvodnost dela v industriji narasle za 9,2 % Pol leta je preteklo, odkar so delovni kolektivi uveljavili nov« tarifne pravilnike in po večini uvedli stimulativnejše načine nagrajevanja po učinku oziroma po opravljenem delu in doseženem gospodarskem uspehu. Na razpolago imamo zdaj že vrsto tekočih podatkov o razvoju gospodarstva v letošnjem letu, ki potrjujejo pričakovanja, da bodo nove oblike nagrajevanja bistveno pripomogle k povečanju proizvodnje in zlasti tudi k naraščanju proizvodnosti dela. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je bil celotni obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji za 10,2% večji kakor v istem razdobju lanskega leta, povprečno število zaposlenih . delavcev pa je bilo le za 3,7% večje. To pomeni, da je proizvodnost dela v tem razdobju narasla za 6,3%, kar je precejšen uspeh, če upoštevamo. da je lani zaposlenost naraščala v enakem tempu kakor proizvodnja, tako da se proizvodnost dela ni povečala. Letošnje zboljšanje prihaja še vidneje do izraza, če vzamemo za primerjavo samo I razdobje od začetka maja. ko Koko bi lahko rešili pomanjkanje reprodukcijskega materiala »STIL« veča delovno storilnost so bili uveljavljeni novi tarifni pravilniki. Tako je bila v 5 mesecih od začetka maja do konca septembra industrijska proizvodnja Slovenije za 12,9% večja kakor lani v istem razdobju, povprečno število v industriji zaposlenih delavcev pa je . bilo v tem času le za 3,2% večje. Iz obeh podatkov torej sledi, da je po uveljavljenju novih tarifnih pravilnikov proizvodnost dela narasla v primeri z lanskim letom celo za Uspeh seveda ni enak v vseh industrijskih panogah, bodisi, ker so v posameznih panogah različno uvajali nove načine nagrajevanja ali pa so močneje vplivali drugi činitelji, kakor na primer v industriji nafte, kjer je zaradi objektivnih razlogov proizvodnja nazadovala, ali pa v industriji nekovin, kjer je bila proizvodnja cementa zaradi iztrošenosti naprav in začetka rekonstrukcije prav tako manjša. V obeh panogah se je proizvodnost zmanjšala, prav tako v živilski industriji zaradi omejenega poslovanja izven sezone in v tobačni industriji zaradi znane neure- Ribez-gorenjski hmelj? Ob analizi poslovanja v prvih osmih mesecih tega leta, so pristojni občinski in okrajni činitelji v koprskem okraja ugotavljali razveseljive uspehe, ki dajejo podlago za pričakovanje in prepričanje, da je petletni perspektivni plan mogoče izpolniti že v 4 letih. Med gospodarskimi organizacijami, ki so bile zaradi dobrega gospodarjenja posebej omenjene, je tovarna pohištva »Stil« v Škocjanu pri Kopru. To dejstvo je našega sodelavca napotilo v tovarno in ob tem obisku je izvedel naslednje: Napačno bi bilo trditi, da so vsi letošnji uspehi posledica zavestnih prizadevanj delavcev in uprave samo v tem letu, ko smo z uvedbo vzpodbudnejšega načina nagrajevanja (norme, skladi, premije) ustvarili solidnejšo podlago za hitrejšo rast delovne storilnosti. Ne! V »Stilu» so se na to pripravljali že lani, ko so dosegli, da se je vrednost bruto proizvoda na enega zaposlenega, vštevši uslužbence v upravi, povećala za 3.6%, neto izplačani osebni dohodki, vštevši dohodek nad tarifnimi postavkami, pa za 3.45%. Ta pozitivna razlika 0.15% se pokaže še v drugačni luči, če vemo. da se je odstotek bruto proizvoda, ki je še’ za osebne dohodke, povečal le za 2.7 odstotka. Upoštevajoč letošnji način na. grajevanja je bilo pričakovati, da bodo ti odnosi še ugodnejši. 3i!anca prvega polletja — do konca avgusta se je stanje še zboljšalo — to tudi dokazuje. Vrednost proizvodnje na enega zaposlenega Se je, v primerjavi z lanskim letom, povećala za 14.5°/o. udeležba osebnih dohodkov v brutto produkciji tovar,.e Pa le za 0.1%. (Vsota osebnih dohodkov se je seveda močneje povečala, znesek povečanja pa se je razdelil v skladu z določbami pravilnika o premijah.) Morebitni ugovor, da Se v prvem polletju pač še ne more poznati ugodni vpliv novega načina nagrajevanja, češ, novj sistem se je uveljavil šele maja ali celo junija meseca, ne drži. Člani kolektiva so že od začetka leta vedeli, da bodo njihov} dohodki odvisni predvsem od nji-love lastne prizadevnosti in zato so že v prvem polletju delal: tako, kot da bi bil ta novi način nagrajevanja že v veljavi. Res je. da je k povečanju bružbenega bruto proizvoda za 14.5% mnogo pripomogla nabava štirih strojev, od katerih je eden, namreč hidravlična stiskalnica, odpravil prejšnje ozko grlo, vendar v našem računu to i dejstvo uspeha ne zmanjšuje. S Pri izračunavanju vrednosti brutto produkcije na enega zaposlenega namreč nismo uporabili dejanskega števila zaposlenih, k. je ze tri manjše, kot je bilo lani, temveč smo vzeli toliko delavcev, kot bi jih tovarna morala imeti, če ne bi bila kupila omenjenih strojev. Na vprašanje o vzrokih za te uspehe smo delno že odgovorili. I Dodamo naj še vsestransko izboljšanje organizacije dela, ki se med drugim kaže v popolni samostojnosti posameznih oddelkov, z istočasno odgovornostjo oddelka do oddelka; večjo skrb za pravočasno nabavljanje vseh vrst reprodukcijskega materiala in končno očitnejše prizadevanje, da v skladiščih ni tako obremenjujočih polizdelkov. Končajmo z omembo slabosti, ki kaže na pomanjkljivo sodelovanje med podjetji. V »Stilu« bi lahko še bolj povečali proizvodnjo, če bi mogli dobiti od »Javorja« v Pivki več vezanih in panel plošč. Pa jih ne dobijo, ker ima »Javor« v okviru svojega strokovnega združenja izvozne obveznosti, ki jih seveda želi izpolniti. Toda »Stil« tudi izvaža, in to še bolj obdelane izdelke, za katere dobimo več kot za same pošče (lani je »Stil« povečal izvoz za petkrat). Gorenjska je zelo prikladna za pridelovanje črnega ribeza. Na Gorenjskem je namreč manjša poletna vročina, hkrati pa večja vlažnost, in prav to dvoje prija ribezu. Zato je tudi kranj ski okraj edini v Sloveniji, ki je rajoniziran za pridelovanje jagodičevja. Dosedanje izkušnje so pokazale, da bi ribez lahko sčasoma postal za Gorenjsko zelo važna industrijska rastlina, skratka to, kar je za Sa vinjsko dolino hmelj. Seveda za sedaj še ne moremo primerjat: hmeljskih površin s površinami, zasajenimi 7 ribezom na Gorenjskem. Perspektivni plan kranjskega okraja predvideva, da bedo nasadili 170 ha površin z jagodičevjem. Sedanje površine pri kmetijskih zadrugah in tudi Pri kmetih^. ki pridelujejo ribez, bediisi sami bodisj v kooperaciji z zadrugami, so prve oaze, k? merijo skupaj 50 hektarov. Od tega je 42 ha ribeza, 3 ha pa malin. Površine so majhne in se gibljejo v glavnem od 0.5 hektarov do 2 ha velikosti. Jagodičevje gojijo na področju kmetijskih zadrug Cerklje, Naklo, v gornjem blejskem koti. vedno bolj pa prodira tudi j Poljansko dolino. Sedaj je pridelovanje že bolj organizirano in povsod je čutiti težnjo, d? bi sadili ribez ne le na majhnih razmetanih zaplatah, temveč na večjih, vsaj po dva hektara velikih parcelah. Po okrajnem načrtu bodo v letih 1959-60 zasadili z ribezom novih 50 ha, predvsem na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja in pa na zemlji, ki jo kmetje na Gorenjskem ponuja- jo v najem social.stičnim kmetijskim organizacijam. Z jagodičevjem bodo začeli urejati pereče vprašanje proizvodnje na tej zemlji. Za nove nasade ribeza je prj tistih kmetijskih proizvajalcih, ki so že poskusili, precejšnje in so pripravljeni širiti površine, zasajene z ribezom, s čimer bledi nezaupanje tudi pr} ti-stih. ki se drže cb strani. Čeprav sedanje površine, zasajene z ribezom niso kdo ve kolikšne, so vendarle dovolj velike, da so pokazale v:soko rentabilnost. Letos so na primer pri dvoletnih ribezovih nasadih nabrali po 40 dkjg ribeza na grm, .pri triletnih oa 80 dkg. medtem ko so grmi starih nasadov dali tudi po 3 kilograme. Pridelki kažejo, da j e ribez i-zredno gospodarska rastlina, sej da hektar ribezovega nasada od 600 tisoč do 700 tisoč dinarjev brutto dohodka kar je šestkrat več kot pri pšenici in trikrat več kot pri krompirju, M. E. jenosti trga. Zato pa je v drugih industrijskih panogah kjer ni bilo takih objektivnih ovir, uspeh tem izrazitejši, kar velja zlasti za elektroindustrijo gradbenega materiala, barvasto metalurgijo, ter kemično in usnjarsko industrijo, ki zaznamujejo nadpovprečno povečanje proizvodnosti. V premogovnikih Slovenije so na primer v petih mesecih po uveljavljenju novih tarifnih pravilnikov nakopali za 12,2% več premoga kakor lani v istih mesecih, čeprav je bilo » povprečno zaposlenih za 2,8 odst. manj delavcev. Elektroindustrija je v tem razdobju zabeležila za 28.1% večjo proizvodnjo kakor lani, medtem ko je bilo povprečno število zaposlenih delavcev le za 5,4 odst večje. Kovinska industrija izkazuje povečanje proizvodnje za 23,9% ob povečanju povprečnega števila zaposlenih za 7,3%, lesna industrija pa povečanje proizvodnje za 21,7% in števila zapo slenih le za 4,1%. Uspehi, doseženi v prvih mesecih po uvedbi stimulativne j ših oblik nagrajevanja po učinku so očitni, čeprav je. morda primerjalno razdobje še razmeroma kratko in nam razni drugi vplivi lahko deloma spreminjajo sliko v en j ali drugi smeri. Po vsej verjetnosti pa bodo rezultati v prihodnje še boljši, ker prihaja učinkovitost novih oblik nagrajevanja čedalje močneje do izraza. Pri presoji doseženega uspeha moramo zlasti tudi upoštevati, da kolektivi šele uvajajo nove načine kompleksnega nagrajevanja, ki terjajo večje spremembe tudi v organizaciji dela in tehnik: obračunavanja. Nove sisteme nagrajevanja in posamezna merila še preizkušajo v praksi, ki bo pokazala, kaj je treba še izpopolniti in vskla-ditd, da bo način nagrajevanja čim učinkovitejši in da bodo ekonomski rezultati čim boljše. fs Po Jugoslaviji ZDRAVILNA ZELIŠČA ZA ARGENTINO Hrvatski z vozniki pošiljajo vedno več zdravilnih zelišč na tuja tržišča. Te dni so iz rs-škega pristanišča odposlali okoli 3.5 ton zdravilnih rastlin, med katerimi je večja pošiljka za Argentino, ki se zelo zanima za nekatere vrste zdravilnih zelišč iz naših krajev. PRAZNIK GROZDJA V BUJAH Buje v Istri so znane po velikih vinogradih. Letos je grozdje obrodilo zelo dobro ‘.n ga bodo predelal} v kakovosma vina. Ob koncu trgatve so priredili vinograd} v okolici Buj veliko slovesnost, ki jo imenujejo praznik grozdja. Tako sc pred nekaj dnevi uprizorili * veliko kolono traktorjev, vd/.o-v polnimi grozdja ter improviziranimi plantažami vinogradov, vinskih kleti in naprav za izdelavo vin. Ob tej priložnosti so v-nogradniki delili Bujća-nom brezplačno velike količine grozdja. Najlepše okrašene vozove so nagradili. M. B. NOVI MOST ČEZ KORANO Ljudski občinski cdbor v Karlovcu je odobril gradnjo mostu čez K orano. Most co spajal mesto z Gornjim Me«uš-;em, ker je stari leseni moat skoraj že neuporaben. Predvidevajo, da bo gradnja mostu veljala nad 60 milijonov din. MED ZA FRANCIJO Čebelarska zadruga v Splitu je odkupila mnogo medu od če-oelarjev z dalmatinskih oto.34 Sred: ’unija 1934 sc je Hitler v Benetkah sestal z Mussolinijem »Najprej morate napraviti red doma «, je dela! Mussolini svojemu gostu Nasvet je padel na pmina tla. sai Jr bila v H:tlerju že dozorela odločitev, da se bo v er.; roč; odkr’al vseh r.porljetmh pr'iateljev m sovražnikov Prav v času. ko je nemški kancler v mestu ob lagunah razpravljal 7 ttalilanskim »durelem«. le v:-’Pkancler von Paren, »akrat-r* H'tip’-Jev namestnik tovoril v Marburgu (na Majni) Govor je vzbudil senzaciln kajti v'cekan-cler orvak n°mškega katoliškega centra. 1° opozoril na razliko mad nacistično stranko in nemško državo: nacističn' re/im da le «srne prehodna nulnost Ko sta rtöbejQ »n Oflrine zvedela govor so zabrneli telefoni: vse redakcije «o dobile nalog, naj govora ne rvbiai’Mr* 3pf oolicHe D-’ .-.- n- ,e rr.-vo vobM4 k^e so izvori ra ra govor rrwotovit te. da 1» bii govor sestavil von Pa-penov nri^r’’ 'n sodelavec dr Jung Kakšno ie bilo ozadje rega 20-vc*-i? 12 maja ie feldmaršal Hindenburg v pojir»čn1 oporoki določil von Panena za naslednika na pn1 oratu 5efa nemške države Von Psnon. ki le kot katoliški nrvnk sodeloval v nacist’čni vlad' kot ric°kancler se 1*» hotel pred ka-toVkirdm 'n uberr-ln*m meščanstvom rehabilitirat* Kakor V+ro pa 1e videi reakcilo Odbelsa in Gčringa. se ie umaknb: odgovornost za govor ki so ga orinravmi! no nievozdh navodnih le orevrgel na sodelavca dr Junga *o na svo-teer- spfj, kabineta von Počela ■p—»-- tr‘ev narkt'*!!» „^eot^er- tako dosegla svoj višek. Povprečni tuniški prebivalec se je doslej nazival z osebnim imenom in označbo, čigav sin je. Ker je v islamskem svetu število osebnih imen sploh omejeno, je imelo na tisoče ljudi enaka imena. Da bi moderniziral tuniško državo, je Burgiba začel odločno akcijo, s katero daje prebivalcem Tunizije njihove priimke, da bi določil popolno identiteto dr-žavljenov in jih oskrbel z osebnimi izkaznicami. Posebna značilnost tuniških volitev, ki je redka v arabskem svetu, je polnopravno sodelovanje žen. Te imajo v političnem življenju mlade republike pomembno vlogo na področju raznih socialnih in družbenih aktivnosti. Čeprav ne bodo dogodek kakšnega prvovrstnega pomena v smislu prelomnih datumov v političnem življenju bodo bližnje volitve v zgodovini te dežele pomembne, ker vodijo državo v redno parlamentarno življenje po dolgoletnih bojih za neodvisnost Zdravko Pečar n OB ROBU U0UÜUKOV Kamel«, nekoč glavno prometno sredstvo Pakistana, se umikajo sodobnim prometnim vozilom Kako se dvigniti iz nerazvitosti ZA DELO PIŠE POSEBNI DOPISNIK TANJUGA KARAČI, oktobra. Do konca prvega petletnega plana gospodarskega razvoja Pakistana preostaja še osem mesecev. S 1. julijem leta 1960 se bo začelo uresničevanje drugega petletnega plana, ki ga sedaj pripravljajo. Ta plan naj bi postavil temelje za pospešeni gospodarski razvoj in »vsakemu prebivalcu dežele zagotovil vsaj dva obroka hrane na dan, zadostno obleko, pokritje najneobhodnejših potreb in kolikor toliko primerno streho nad glavo,« kakor je dejal predsednik Pakistana, Ajub. nejske noči« 30. junija Je bil prav dr. Jung, življenje pa je ob tej priložnosti izgubil tudi von Bo- »Ali je res, da so vaši odnosi s von Papenom napeti«, je 24. ju- • mja vprašal ameriški novinar Gó-beisa Gobe Is se Je nagnil k von Pa-penu, ga potrepljal ln odvrnii: »Midva sva najboljša prijatelja«. Propagandni mmisier se je prav Laruat vrnu z razgovora s íünrer-jem .n Gonngoin, sklenili so, da bo von Papen takoj po tiskovni konferenci aretiran ln policija Je že dobila ustrezna navodila. Toda Se med tiskovno Konferenco, ki Jo Je Göbels nekoliko zamudil zaradi razgovora s Hitlerjem, Je prišel v dvorano Göbelsov sekretar Ln šepnil propagandnemu ministru na uho: «Führer sporoča. da ni govora o aretaciji von Papena. ne sedaj n« kdaj pozneje .. .« Hitler je spremenil načrt; po njegovem bo von Papen lahko še zelo koristen za nacistično stvar. Samo zato Je le-ta ostal pri življenju «Führer« se ni ino-j til. i Ko je nekaj dni kasneje gesta-i po aretiral von Papenovega se-i kretarja dr. Yunga, je policijska i funkcionar Huber po telefonu po-I klical von Papena in ga obvestil i o aretaciji, drugo slušalko pa Je I pomolil aretiranemu dr. Jungu. Le-ta je zaprepaščen slišal svoje-i ga šefa: «S tem človekom nimam I ničesar Jung Je hohštapler !n ! podlež s katerim nisem bil ni-j koli prijatelj Prosim, prizanesite j mi s podi m izpovedmi tega no-j torlčnega lažnllvca . . .« In ko Je odred SS 30 junija vdrl v vlcekanclerjev kabinet ln I z nekaj revolversklmi streli ubil j von Boseja ln dr Klausnerja. j dvojico najbllžiih von Papenovih ! sodelavcev brez besede pojasnila. Je vice kancler samo skomie-nil 7 rameni 1 * Mea vojno ie bil von Papen veleposlanik Tretjega Reicha v Ankari Njegovo ime Je tesno povezano z vsemi akcijami nemške obveščevalne službe V tem času Je bil kardinal Angelo Giuseppe Roncalli — sedanj! papež Janez XXITI — apostolski nuncij v Turčiji Pravijo da sta bila osebna prMatelja Toda to za zahodnonemško krščansko demokratsko vlado očitno ni zadosten razlog, da b1 požrla rehabilitacijo bivšega katoliškega politika von Papena. k! mu 1e bil podeljen naslov častnega papeževega komornika: ta naslov namreč ne more zbrisati dejstva, da so nacisti s von Papenovo pomoč-1o likvidirali katoliško opozicijo !n da Je von Papen kot »nena-cist« posta! izredno usoešno orod- | Je v rokah nacističnega anarata M <5 V gospodarskem o-ziru je Pakistan siromašna dežela in so v njej gospodarsko najbolj zaostali deli Indije. Zato ga čaka težka in naporna pot k osvoboditvi iz siromaštva. Prihod generala Ajuba na oblast pomeni odločnejše gibanje za moderniziranje in gospodarsko izgradnjo dežele. Eden izmed prvih ukrepov revolucionarne vlale je bila temeljita reorganizacija v aparatu, ki mu je bilo poverjeno planiranje gospodarskega razvoja- Ustanovili so gospodarski svet s predsednikom Ajubom na čelu. Naloga tega najvišjega gospodarskega telesa v deželi je določanje splošne gospodarske politike, odobravanje petletnih pianov, kakor tudi letnih pianov za gosp-odarskj razvoj vzhodnega :n zahodnega dela Pakistana. Prvi petletni plan, k! je sedaj pred koncem, je bil v glavnem uresničen, kar se tiče investicij. Toda deželi še od daleč ne bo prinesel tega, kar so od njega pričakovali. Ta plan je priznaval kmetijstvu prvenstvo, vendar pa se po tem m nihče ravnal Pričakujejo skupno povečanje kmetijske proizvodnje le za 4%, oziroma za 1% manj na leto, medtem ko se je povečalo prebivadstvo za približno 2°/o, tako da bodo morah še nekaj let uvažati velike količine živil. Tudi problemom nezaposlenosti. ki so v Pakistanu zelo težki, so dali pomembno mesto v planu. Čeprav pa je za pet let določal samo preprečevanje nadaljnjega naraščanja nezaposlenosti, se je zgodido nasprotno. nezaposlenost se je razmeroma povečala. Glede na sedanje okoliščine so namesto planiranih 10% povečanja na-r 'nega dohodka ustvarili samo približno 10%, čeprav s<> porabili vsa finančna sredstva — nekaj nad deset milijard rupij. Menijo, da je pomanjkanje učinkovitih organov, ki bi morali skrbeti 7.a nadzorstvo in Izvajanje planov, glavni vzrok delnega neuspeha prvega plana. Kakor vse kaže, v drugem planu teh napak ne bodo ponovili. Drug! petletni plan sedaj oroučujelo in ga mora dokončno izgotoviti ln odobriti gospodarski svet še pred potekom leta Glavne obrise tega plana je napovedal predsednik Ajub v svojem sporočilu ljudstvu meseca julija letos. Tedaj, je izjavil, da je treba v okviru plana kreniti k splošnemu povečanju narodnega dohodka za 20%, k bistvenemu povečanju kmetijske proizvodnje, povečanju industrijske proizvodnje za 50%, odstranitvi razlik v gospodarski razvitosti med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom ter k ustanavljanju novih delovnih mest za najmanj 3 milijone delavcev, ki jih je sedaj zaposlenih v pakistanski :ndustr!ji 2 milijona. Izdelava podrobnega načrta drugega letnega plana je bila poverjena svetu gospodarskih strokovnjakov, med katerimi so najbolj znani pakistanski ekonomisti. Predlog je bil Izdelan in nedavno Izročen v širše razpravljanje, da bi na podlagi tega formulirali končni plan. Svet gospodarskih strokovnjakov, ki se je ravnal po pobudah predsednika Ajuba, je predložil plan, ki določa 18 milijard rupij investicij. V tem drugem planu bi bile investicije za 50% večje kakor v prvem planu. V okviru javnega sektorja predlaga svet gospodarskih strokovnjakov 11,5 milijarde rupij investicij, medtem ko bi 6,5 milijard investirali v privatnem sektorju. Ta ogromna sredstva bi zagotovili na ta način, da bi znesek, določen za investicije v javnem sektorju, vskla-dili z notranjimi dohodki dežele, medtem ko bi preostalih 6,5 milijard rupij morali zagotoviti s pomočjo inozemstva. V končnem razporedu pomoči iz inozemstva bi nad 5 milijard rupij šlo za investicije v Javnem sektorju, ostanek pa v privatnem. Kot glavni cilj drugega petletnega plana predlaga svet gospodarskih strokovnjakov »zagotovitev, dostojnega življenjskega standarda za vse«, kakor tudi »okrepitev gospodarstva in zmanjšanje njegove neodvisnosti od pomoči iz inozemstva«. Na podlag! takih zamisli predlaga svet strokovnjakov kot prvi konkretni ukrep priznanje prvenstva kmetijstvu. V letih drugega plana se predvideva večja potrošnja kmetijskih prldelkcrv na posameznega prebivalca, kakor tudi kot glavni cilj povečanje kmetijske proizvodnje za 20%, medtem ko je prvi plan določal povečanje samo za 4%. Za industrijski razvoj svet ni predložil konkretnih predlogov, medtem ko je predsednik Ajub predlagal povečanje industrijske proizvodnje za 50%. Strokovnjaki menijo, da »je treba napraviti velike napore tudi na tem področju«, zlasti za razvoj težke industrije, pri čemer opozarjajo na devizne težave, ki b jih lahko prinesla takšna usmerjenost. Končna odločitev je prepuščena pristojnejširr krogom Pomembno mesto dajejo tudi prosveti. V prvem planu je bila prosveta zapostavljena in izraža svet etrokovnjakov glede na njen »neproduktivni« značaj skrb, da bi se to lahko zgodilo tudi v drugem planu. Zato predlagajo, naj se razen kmetijstvu prizna prvenstvo tudi prosveti V Pakistanu je približno 85% nepismenih. Predlagajo, naj se plan zamisli tako, da bi do konca tret jega plana leta 1970 postavili celotno gospodarstvo na tako solidne temelje, da bi se lahko nadalje samostojno razvijalo brez vsakršne dodatne pomoč: iz inozemstva. Do tega roka naj bi tudi povsem uredili težavn; problem nezaposlenosti. V tre* jem petletnem planu naj bi ne uvažali nobenih kmetijskih pridelkov več. tako da bi se takra» postavila dežela res na lastne noge. Pri sestavljanju plana je svet upošteval najbolj elementarne potrebe ljudstva. Te potrebe so ogromne in bodo nedvomno zahtevale ogromne na pore vsega prebivalstva Predlog sveta gospodarskih strokovnjakov je pakistansk tisk toplo pozdravil in izrazi upanje .da bo naletel na sdošnr podporo pakistanskega ljudstva SP etrolej-zlata valuta DOPIS IZ D2AKARTE DŽAKARTA, 1. novembra. Indonezija je ena izmed največjih proizvajalcev petroleja v jugovzhodni Aziji in na Daljnem vzhodu ter obenem ena izmed najpomembnejših dežel na svetu, ki črpajo petrolej. Poleg kavčuka je petrolej najvažnejši izvozni predmet Indonezije. Z izvozom 13.3 milijone ton v vrednosti 3.3 milijarde rupij je bila Indonezija lani ena izmed največjih izvoznikov petroleja na svetu. Te količine so skoraj 37.4% vsega indonezijskega izvoza po vrednosti. Na podlagi sedanjih zakonov ima indonezijska vlada široke možnosti za nadzorstvo nad poslovanjem inozemskih družb. Po nedavnih ustavnih izpremembah so te možnosti postale še mnogo večtfe. Po besedah predsednika Sukarna o reorganizaciji na gospodar- skem področju, ki bo sledila ustavnim izpremembam, se bo gospodarstvo dežele, ki je doslej temeljilo na liberalnih načelih, preosnovalo v dirigirano gospodarstvo. Pri tej reorganizaciji. je dejal, morajo najmanj vsi vitalni instrumenti proizvodnje in distribucije priti pod kontrolo države ali pa biti pod državnim nadzorstvom. Predsednik Sukamo je sporočil, da bo njegova vlada dajala v prihodnosti prednost kreditom pred tujimi investicijam? V kakšni oblik» ;n ’»-n. koristi spoštuje njiliov materin Jezik. Za primerjavo naj dodamo, da naš novi zveza: zakon o šolstvu (28. VI. 1938), kakor tudi republiški zakon o osnovni šoli (1. X. 1959) podrobno opredeljujeta splošno manjšinsko zaščito (torej tudi za italijansko narodnostno skupino) na šolskem področju. Taka zagotovitev formalne enakopravnosti slovenskega šolstva z italijanskim, oziroma šolstvom ostalih etničnih skupin (nemške, ladinske, francoske) pa pomeni 6e!e prvi korak za zagotovitev stvarne enakopravnosti, za kar so nujni še drug: vzporedni ukrepi, ki sicer niso neposredno povezani s šolstvom, vendar pa na njegov razvoj bistveno vplivajo, kakor je to med drugim predvsem vprašanje dvojezičnosti, pa pravične soudeležbe Slovencev v javnih službah. Edino s takimi kompleksnimi posegi bi bilo namreč moč postaviti slovensko šolstvo v Italiji na resnično enakopravne, trdne temelje. In kakšn. je današnje dejansko stanje? Posebni statut Čl. 2 c) določa, da mora biti manj Sina pravično topan.i na upravnih položajih. Doslej se le ta odločba izvajala v skraliu. ničli meri. .Tako SJovem:: niša primerno zastopani celo v kmetijsk’h organih« čeprav tvorijo veliko večino obdelovalcev zemlje na Tržaškem območju. Nevzdržno je v zvez-, s tem stališče, naj bi bile osrednje merilo pri Javnih natečajih le osebne kvalitete prosilcev, ker je to v direktnem nasprotju z merilom, ki ga je uzakonil Statut, da mora bltj manjšina pravično, se pravi sorazmerno zastopana v javnih službah. Nedavni razpis vladnega generalnega komisarja ,'23. sept. letos) glede tečajev slovenskega jezika, ne more biti nadomestilo, marveč zgolj začetni korak v tej smeri. Vzporedno s tem pa Je nujno tudi praktično uveljaviti možnost enakopravne upo-j rabe slovenskega jezika v pisme-! nem in ustnem občevanju z j upravnimi m sodnimi oblastmi, kakor to nedvoumno določa čl. 5 ; statuta, saj ima slovenska manj-\ šina, kakor ugotavlja tudi vladni j komisar v cit. okrožnici pravico. ! »da uporablja svoj jezik v odnosih z javmmi uradi«. Naravnost gro-i teskni absurd pri tem je, da od-! govorne oblasti še niso razveljavile čl. 13; Kazenskega postopka ln čl. 122 Civilnega postopka, ki prepovedujeta rabo slovenskega jezika na sodiščih. Drugi vidik tega vprašanja so dvojezični napisi. ki naj bi bil) povsod tai.» (čl. 5 Statuta), kjer je vsaj četrtina prebivalstva slovenske narod- uosu, se pravi, v vseh slovenskih okoliških občinah, pa tudi v delih občine Trst (n. pr. v V. volilnem okrožju, kjer je avstrijski popis iz L 1910 ugotovil dve tretjini prebivalstva slovenske narodnosti). Spričo čudnih in protislovnih interpretacij nekaterih tržaških oblastnih organov Je nujno storiti podrobne in stvarne ukrepe, ki uaj bi zajamčili spoštovanje te osnovne pravice slovenske narodnostne skupine. Sicer pa Je italijanska vlada sama, če napravimo obrobno primerjavo s položajem na Južnem Tirolskem, nedavno s posebnim ministrskim dekretom (20. V. 1959) dovolila izdajo dvojezičnih osebnih dokumentov s celotnega področja rodbinskega prava ln državljanstva. Torej, ne bi bilo samo pravno, temveč v enaki meri tudi moralno nevzdržno, da ne bi ista'država priznala pravic, ki Jih daje nemški, oziroma drugim manjšinam, Slovencem, ker bi njeno morebitno tako ravnanje pomenilo uzakoniti nevzdržno stanje, da bi bile praktično v isti državi »več in manjvredne manjšine«. Taka dvojna merila pa bi očitno hotel, oktroirati Slovencem tržaški šovinistični krogi (Lega Nazionale in drugi), ki skušajo z bombastičnimi resolucijami in z laž- ujivimi argumenti preprečiti, da bi uživali Slovenci to splošno priznano narodnostno pravico. Pravnik Della Santa Je skušal s člankom v videmskem »Messaggero Veneto« (3. okt. letos) tudi »strokovno« dokazati, da bi uvedba dvojezičnosti povzročila »politično, funkcionalno in gospodarsko škodo«, celo, »da bi škodovala Slovencem samim, ker nasprotuje«, kakor trdi, »pomirjevalnemu duhu londonskega sporazuma« (pač svojevrsten vrhunec hinavskega cinizma!). Zaradi Javnosti: gre za kroge, ki se še vedno niso odrekli zamisli o nekakšnem »asimilacij-sko-civizatorskem poslanstvu Trsta in obmejnih področij proti barbarskemu Balkanu in Vzhodu«, in ki v svoji nacionalistični omejenosti ne izbirajo sredstev, kakor je to primer s pisanjem glasila tržaške katoliške akcije »Vita Nnova«. ki posredno dolži rimsko vlado, »da pripravlja nacionalno izdajstvo«. Opraviti pač imamo z nepopravljivimi nacionalističnimi skrajneži, katere Je bivši predsednik italijanske republike El-naudj že pred leti kleno označil, »da so strup naroda« (Lo serittoio del presidente). Tl primeri le še enkrat prepričljivo opozarjajo na nujnost, da bi čimprej sprejeli konkretne kazenske sankcije pro- ti hujskanju m uetenju narodnostnega sovraštva, kar ne bi bilo v skladu s sedanjim splošnomo-ralnim kodeksom v civiliziranem svetu (Splošna deklaracija človekovih pravic), marveč tudi s ČL 3 Statuta in prakso naših oblasti, ki so s primernimi kazenskimi predpisi v kali zatrle morebitne podobne izbruhe. Omejili smo se le na nekatera ključna vprašanja, o katerih bo spričo njihove aktualnosti gotovo razpravljal mešani odbor na svojem sedanjem zasedanju v Rimu. »Recipročna teža« stvarnih ukrepov, ki so jih že storile Jugoslovanske oblasti na svojem območju, da bi zagotovile narodnostno zaščito italijanski manjšini in sedanji pozitivni tok italijansko-jugoslovanskih odnosov, kakor tudi treznejše koncepcije večine italijanske Javnosti omogočajo, da na tem zasedanju odpravijo uvodoma omenjeno zaostajanje reševanja manjšinskih vprašanj v primerjavi s spodbudnim splošnim razvojem Jugoslovansko-italijan-skih odnosov. Š tem pa bi bistveno prispevali k izpolnitvi obojestransko priznanega postulata, da morajo biti manjšine v obeh državah element, ki povezuje, ne pa teme razdora. Dr. Janko Jen ko bodo konkretno izvedli tfc program glede na petroleijsk< ndustrijo. še ni jasno. Jasni pa je. da bo odslej postal vo dilna smer v politiki prot> tujim investicijam v indonezijskem gospodarstvu, med katere je treba prištevati tudi investicije v netrolejski ?ndu striji. Leta 1957 je prejela držav od tujih družb na račun tak približno milijardo rupij al približno 53 odstotkov njiho vega dobička, preden so bil* takse obračunane. Menijo, d; bo vlada skušala tudi v pp hodnje dobiti večje dohod k* od tistega dela nacionalni’ petrolejskih bogastev, ki ga i? koriščajo inozemske družbe Medtem se je okrepila tud petrolejska družba Permina Ta družba se že precej čas; pogaja z Japonci za sode lovanje pri izkoriščanju pe trolejskih bogastev na severer Sumatri. Zadnje dni so dc segli sporazum, na podla? katerega bi skupina zasebnih japonskih finančnikov dala Indonezijski družbi kredit 18.P mili'jard jenov (360 jenov = 1 ameriški dolar). Izkoriščanje naj bi se začelo prihodnje leto in pričakujejo, da be doseglo v štirih letih proizvodnjo 2.5 miliiona ton. med tem ko na naftinih področji* severne Sumatre načrpa drtiz ba Permina sedaj približna 800 000 ton petroleja na leto Na petrolejskih področji* Indonezije še vedno dela pri bližno 1000 tujcev, toda. pred nekaj letih jih je delalo ve tisoč. V šolah, doma ali ' tujini, se ob podpori razni! mednarodnih organizacij a! skladov šola čedalje več Tn donezijcev. da hi lahko ne kesa dne povsem prevzeli iz koriščanie nacionalnih petm ieiskih hogas^ov Tnđono-ni^k-vlada je nedavno ohiavilr skleo. da se lahko hij* držav ljani zaposlilo v podjetjih t* kot st.rokovniaki in tehnik medtem ko se morajo vsi fisf ki upravljajo administrativ zadeve, postopno zamenjati Indonezijci. D H Laos in mednarodni sporazumi V Laosu naj bi začelo sojenje voditeljem patri otične stranke Neo Lao Haksat, nastale iz gibanja Patet Lao, ki je osvobodilo deželo tujih kolonizatorjev in okupatorjev. Čeprav obtožnica še ni objavljena, je vendar znano, da obtožencem očitajo organiziranje proti državne zarote. Nameravano sojenje je izzvalo v Laosu, pa tudi v drugih državah, proteste. - Ti protesti ne pričajo o vmešavanju v notranje zadeve laoske kraljevine, marveč izvirajo iz ogorčenja, ker nudi laoška vlada s tem nov — obžalovanja vreden — dokaz, kako v praksi izvaja sklepe i». obveznosti, ki jih je sprejela s podpisovanjem ženevskih in vijentijanskih sporazumov. Ni dvoma, da si sedanje državno vodstvo samo tega ne bi smelo dovoliti, če ne bi čutilo podpore sil, ki se boje, da bi se položaj v Laosu razvil drugače, kakor pa fo ustreza njihovim sebičnim interesom. Današnje sojenje je zato samo nadaljevanje procesa, ki se je začelo z dnem, ko je po zadnjih volitvah kraljevska vlada onemogočila nadaljnje delo mednarodni komisiji za nadzorovanje izvajanja sporaz7imov, ko je izključila iz političnega upravljanja sile. ki dejansko omogočajo osvoboditev Laosa, skušala pozneje popolnoma 'ikvidirati narodne enote, s tem povzročila notranje nemire, ki jih je izkoristila zato, da bi privabila pozornost podkomiteja OZN. ki naj ugotovi, da je postal Laos žrtev tujega napada. Podkomite je svoje delo končal in sedaj čaka. kdaj bo lahko poročal Varnostnemu svetu. Nekatere, sicer nepotrjene vesti, govore o tem, da se posamezni člani podkomiteja ne strinjajo z oceno resničnega položaja, da po mišljenju dveh članov podkomiteja sploh ni mogoče dokazati tuje intervencije, kaj šele napada Vendar se je ne alede na to. da rezultati ankete še niso objavljeni, v msopisju posameznih držav ■*ačela akcija za •nošiljanje stalnega organa OZN na ^-’pm.lip Laosa. Ti dogodki nalagajo temeljitejše razmišljanje o vzrokih in namenih takega ravnanja. Nedavna izjava ameriškega obrambnega ministra daje zelo značilen podatek: Mclrojj je govoril o vzajemni odvisnosti -svobodnega sveta-. Ob tej priložnosti je poudaril, da Laos, Južna Koreja, nacionalistična Kitajska ne bi mogle živeti brez ameriške pomoči, prav tako pa tudi ZDA ne bi dolgo obstojale brez stalnega obstoja teh držav. S tem postaja jasno, čemu je nujno potrebno onemogočiti, normalni razvoj dogodkov v Laosu in ovirati usmeritev, ki bi ustrezala željam tamkajšnjega ljudstva. Postaja očitno, da so te težnje popolnoma nepomembne, kadar gre za strateške pozicije neke velesile. Kdo naj verjame, da je borcem, ki so izvojevali osvoboditev izpod Francozov in Japoncev, potrebno pripovedovati iz inozemstva, da jim sedaj grozi novo podjarmljenje, vključevanje v nove blokovske cone. Ce bi presojali položaj poginoma teoretično, bi si lahko zastavili izprašan ja: čemu se smejo nekatere velesile zavzemati za to, da bi ostal Laos v njihovi takoim enovani sferi svobodnega sveta, nasprotnim težnjam pa to ne bi bilo dovoljeno? Mar sme postati OZN orožje v rokah samo dela svojih članic in nastopati kot organizacija, ki i opušča nekaterim krepitev njihovih pozicij na škodo slabitve pozicij drugih? Toda kot rečeno, so vsa razmišljanja zgolj teoretična, še več. neumestna. Zadnje volitve, no katerih je dobila stranka Neo Lao Haksat ogromno število glasov, so pokazale. kako čuti prebivalstvo. Kljub temu je laoška vlada vozne je izključila voditelje te stranke, s čimer je torej kršila hkrati voljo ljudstva in sklepe mednarodnih sporazumov ter s tem sama sebi odvzela del legalnosti. Kako smejo tečaj države — podpisnice svorazumov in OZN mirno dopuščati, da ta pollegalna vlada ostaja na čelu države p bo oškodovalo. in k' bi orno-"očilo SVObod- ebe Hemingwayevega romana o zbegani, izgublj’en- generacij; dvajsetih let, čeprav niso obljubljala poglobljenih in pogojenih karakternih študij: Ava Gardner, Tyrone Power, Errol Flynn, Mel Ferrer. Zato je bila ustvarjalcem filma dobrodošla monumentalno barvita pod jba Španije, ki preplavlja boleče, jedk© ureze v osobna spoznanja življenjske eksistence, omajana v povojni mlad: generaciji z brezciljnostjo, dvomom in pasivnostjo. S posebno usodnostim močjo se to breme zajeda v odnos med možem, ki ga je vojna oropala moškosti, in življenjske sle polno lepotico. Filmu lahko upravičeno očitamo, da je zanemaril miselno vsebino Hemingwayeve zgodbe in se posvetil njenemu zunanjemu epskemu podajanju. Zato tej pestri podobi Pariza z umetniškega brega Sei- ŽALOSTNE POSEBNOSTI IZ ZDRUŽENIH DRŽAV Nedavno Je ugledni »New York Times« objavi} poročilo svojega hollywoodskega dopisnika o stalno naraščajočih produkcijskih stroških. Dopisnik citira enega od producentov, ki je izjavil, da ve za film, ki je stal samo 300.000 dolarjev, javno pa je bilo razglašeno, da stane »dva milijona«. Producent Je odkrito povedal, čemu prihaja do takih špekulacij s številkami. Lastniki kino dvoran, tako je de^ai, nikakor niso zmožni oceniti vrednosti kakš-» nega filma. Producent, katerega ime je ostalo tajno, pravi dobesedno: »Večina lastnikov niti pojma nima 0 umetnosti in ne razume prav ničesar o filmih. In kar je še huje, večina si filmov pred predvajanjem sploh ne ogleda. To so povečini nezainteresirani računarji. In v tem je vzrok, čemu sl pustijo tvesti, da je 300.000-dolarski film dva-milijonski.« Tri dni kasneje Je Isti »New York Times« prinesel drugo poročilo iz Holywooda — neverjetno zgodbo, ki izhaja bržkone iz študijev MGM. Znamo je, koliko stroškov si ta družba nalaga za reklamo. MGM je torej že pred devetnajstimi leti odkupil scenarij z naslovom »For ever«, v rednih presledkih pa hrupno razglaša, da namerava snov v »najkrajšem času« filmati. Nazadnj© je reklamni «parat MGM razglasil, da bo glavno vlogo igral George Hamilton, Dopisnik »New York Timesa« pa k temu pristavlja*. »Izkazalo pa se je, da po vsemu sodeč do snemanja ne bo prišlo tako kmalu. Dobro obveščen uradnik v studiu je povedal, da je snov ljubka, majhna novela, iz katere bi nekega dne utegnil nastati čudovit film. Toda za zdaj jo hranijo v predalu in delajo z njo od časa do časa reklamo za katerega od igralcev. Za scenarij so plačali celo premoženje — nekaj sto tisoč dolarjev. Storija ne vsebuje nič, kar bi dišalo Po morfiju v njej ni umorov itd. Tako je ostala le vaba, ki jo porabljajo za lažno reklamo.« ne in njegovih bohemov. ki lovijo odmeve življenjske sočnosti, kakršno v svojem obilju razsipa, fiesta pod zlatim španskim soncem, manjka baladne osnove in grenkobe. Postala ie dinamična f-lmska razglednica, ki se je v prizorih španskega praznika in zlasti v prizorih bikoborbe dvignila v dobro zrežiran spektakel. Ta nam je dal slutiti slavospev Španiji in Hemingway evo zaljubljenost v to lepo, čudovito sončno in veselo deželo. Motiv, ki bo v naslednjem filmu prešel iz dura v fi>-žeči mol. Kajti tu ne bomo več srečal’ vesele Španije iz leta 1922. Son-ca je znova vzšlo nad drugačno Španijo. Nad krvavečo debelo NOV KRATKI FiLM revolucionarjev. V filmu so jo zamenjale kulise. Kajti v Španiji tega filma nikoli ne bi mogli posnet, zlasti ne v letu 1943 Letnica nastanka pa nam tudi razloži, zakaj so film »Komu zvoni« vendarle posneli v Ameriki, v vojnih dneh odločno pridruženi protifašističnemu tar boru. Ob snemanju, ki je sicer globoko poseglo v Hemingwa-yevo strukturo romana, pa vendar spoštovalo njegovo osnovno izpoved in jo želelo realizirati v umetniško prepričlj ivi podobi, niso štedili s kvalitetnimi močmi ameriškega filma. Režiser Sam Wood je zaupal glavni vlogi Gary ju Cooper ju in tedanjemu velikemu Igralskemu obetu. Ingrid Bergmannovi. Oba sta ustvarila idealna filmska lika Hemingwayevega Roberta ir. Marie. Vsebine filma »Komu zvoni« ni treba pojasnjevati. Roman je našim gledalcem spoštovan In priljubljen znanec. V filmu se ie njegov okvir seveda nujno zožil. Osvetlil je z vso lučjo pravzaprav le ljubezensko zgodbo Roberta in Marie, to čudovito poemo lepote, ki je premagala tragično minljivost življenja v boju. Ob tej visoki pesmi čustva je brez nepotrebnih besed emocialno in miselno vzdramil gledalce tudi za druge vrednote — za preprosto, a trdno predanost revolucionarni nvsli. ki v teh preprostih španskih pastirjih drugačna sploh n’ mogla biti; za prav tako čislo in globoko revolucionarno zavest tujca, ki je prišel umret za tisto, v kar veruje; za veliko krivico in trpljenje neštetih španskih Marij, za otrdelo, pa vendar živo čustvo Pi lark; za mirne, vdane junaške smrti Anselmov. Skratka, za etiko revolucije. Lepo je, da je film V filmu »Kota 905« bo odigral vlogo Boška mladi igralec Milan Miloševič, ki si je pridobil simpatije domače filmske publike s prijetnim nastopom in dobro igro v koprodukcijskem filmu »Krvava pot«, zlasti pa še z eno glavnih vlog v filmu »Vlak brez voznega reda«. vmalu se bo na naš filmski program uvrstil odlični poljski film »Pepel in diamant«. V filmu nastopa tudi igralka Ewa Kryža-nowska. ki jo predstavljamo na naši sliki. Te dni je prvič stekel preko platna novi slovenski kratkometražni film »Na sončni strani ceste«. S filmom, ki ga je izdelalo podjetje Triglav-fi!m v Ljubljani, se je simpatično predstavil v našem filmskem svetu debutant Matjaž Klopčič. Kot scenarist in hkrati režiser, kar se je, čeravno scenarija v strogem smislu skoraj ni, oci-vidno pokazalo zelo hvaležno, je zajel na kratkem traku del poetično stvarne podobe naše Ljubljane. Osrednja figura filma, Id morda sicer nekoliko spominja na letošnji beograjski film o Možu s tehtnico, je mojster senčnih slik, Heromin Ilni-cky, ki vsak dan, podobno kot trnovske branjevke na trgu. razpenja svojo strojnico ob Tromostovju in s škarjami za mal denar izrezuje portrete mimoidočih. S posluhom za male stvari in smislom za arhitekturo slike — arhitektura je sploh njegovo študijsko področje — je Klopčič ustvaril film, ki smo ga veseli. Pri tem so mu koristno pomagali tudi ostali sodelavci, zlasti snemalec France Cerar. ostal v svojem izrazu preprost, neposreden in zato prepričljiv. Po svoii vsebini in po filmski realizaciji se je dvignil nad enkratno izpoved. Kajti po petnajstih letih je vsebinsko hi tudi filmsko tehnično cako svež, kot da bi ga bili posneli lani. Film »Komu zvoni« se bo v teh dneh po enkratnem predvajanju v Tednu Vesna filma vključil v naš redni filmsk»-program. Naše bralce nanj opozarjamo iu jim ogled toplo priporočamo. S. G. Edino žensko vlogo v filmu »Ko ta 905« igra Hermina Pipinič, ki se je med filmske igralce uvrstila kot Agneza ob strani Berta Sotlarja v filmu »Cesta dolga leto dni«. Poročali smo že, da snema režiser Mate Relja za zagrebški »Jadran film« po scenariju Milutina Jankoviča igrani frim »Kota 905«. Zanimiva snov, ki obeta napeto akcijsko in psihološko dramo, je zajeta iz prvih let po osvoboditvi, ko so morali organ! naše protiobveščevalne službe obračunati še z raznimi diverzantskimi skupinami, ki so svojo teroristično dejavnost skrivale za propadla politična gesla. Eno glavnih vlog v tem filmu igra tudi slovenski filmski in gledališki igralec Stane Potokar. To pot mu pred kamero ni bilo treba zamenjati imena, ostal je Stane, pravzaprav »gazda Stanko«. Trinajsta številka „Filmske kulture“ Te dni Je izšla v Zagrebu trinajsta številka ene redkih resnih jugoslovanskih filmskih revij »Filmske kulture«. Objav- • rfg f ilmska kultura I Ijeni članki se dotikajo zanimi-i ve problematike domačega in I inozemskega filma, obravnava-j jo nekatera večja filmska sre-! Čanja v zadnjem času, veliko pa se črpajo iz materiala, ki ga je pred filmske delavce zastavil letošnji puljski festival. — Med te poslednje prispevke spadajo Mičunovičeva »Razmišljanja ob Puli«, ponatis referata »Položaj in vloga“ filmskega delavca«, ki ga je prebral na letošnjem plenumu Zveze filmskih delavcev v Puli Boško Vu-činovič, izvleček iz referata Vicka Rasporja »Jugoslovanski filmski center«, ki je bil prav tako pripravljen za puljsko posvetovanje o šolanju in strokovnem izpopolnjevanju filmskih kadrov, pa tudi izčrpne filmske kritike o filmih, ki so bili na programu letošnjega festivala (Vitko Musek: »Tri četrtine sonca«, Milutin Colič: »Osma vrata« in »Vrata ostanejo odprta«, Mira Boglič: »Razpoka v raju«). Uredništvo »Filmske kulture« je strani svoje nove številke posvetilo tudi spominu pokojnega režiserja Vel je Stojanoviča in natisnilo nagrobni govor Vicka Rasporja, »Slovo« režiserjevega sodelavca, scenarista Ratka Djuroviča, in Sremčev članek »Izguba talenta«. Prav gotovo je spominu Vel je Stojanoviča posvečena tudi objava scenarija Ratka Djuroviča za baladni dokumentarni film — »Mrtvo mesto«. Saj se je ob tem filmu prvič združila obetajoča dvojica scenarist — režiser, ki je začela oblikovati svojski, lirično nadahnjeni filmski izraz najprej v dokumentarnem in kasneje tndi v igranem filmu, pa je njegovo dokončno izoblikovanje pretrgala izguba Vel je Stojanoviča. Od inozemskih sodelavcev revije sta se v novi številki oglasila Jerzi Plažewski, ki obširno poroča o poljskih filmskih klubih, in Erik Ulrichsen s študijo o mojstrskem švedskem filmskem oblikovalcu, režiserju Ingmarju Bergmanu. Stevo Ostojič je v tej številki poročal o letošnjem beneškem filmskem festivalu, Ivo Škrabalo pa o zanimivem mednarodnem festivalu »Zaščitimo človeka v prometu«, ki je bil pred dobrim mesecem v Beogradu. DVA FILMSKA HEMINGWAYA Statistika o kinu Statistika se je polastila vsega človekovega nehanja: kar» koli že počne, vse nekdo zabeleži, preš tej e, oceni in shrani za kasnejše primerjave. Ste že kdaj pomislili, koliko kinodvoran je na Slovenskem? So ljudje, ki se ukvarjajo samo s takimi in podobnimi računi Seveda za celo evropsko področje in Evropa je velika. Filmski statistiki iz Wies-badna so objavili precej natan-^ čno podobo o kinodvoranah po vsej Evropi. Konec leta 1956 so našteli zavidljivo število 56.941 kino dvoran. Statistika za leto 1957 pa izpričuje še nadaljnji porast. Zal ta pregled še ni dokončen, manj8vajo podatki iz Belgije, Bolgarije, Danske, Irske in Grčije. Brez teh dežel je zabeleženih 54.592 dvoran. Ce prištejemo podatke preteklega leta tudi iz teh dežel, dobimo še 3.268 kinov, kar daje skupaj 57.860 dvoran. Samo v tem enem letu znaša povprečni prirastek kakšnih tisoč dvoran. Toda nekatere države so v istem razdobju ukinile oziroma zaprle nekaj dvoran, na primer Velika Britanija od leta 1956 do 1957 vsega 197, Italija 82, Francija in Švedska po 22. V letu 1957 je bila in ostala na prvem mestu med evropskimi državami Italija z 10.547 kinodvoran. Njej sledijo Zahodna Nemčija s 6.577, Francija s 5.734, Španija s 5.700, Sovjetska zveza s 5000 in Velika Britanija s 4.194 kinodvoranami. Tu je treba pripomniti, da v število ni vštet potovalni kino. Zanimiva je tudi gostota sedežev v različnih deželah, kakor tudi obisk na prebivalca v enem letu. Kar zadeva število sedežev v teh letih na prebivalstvo, je vodila Španija s 100 sedeži na 100 prebivalcev. Italija in Belgija sta imeli 91 sedežev na 100 prebivalcev, Švedska 81 sedežev. Velika Britanija in Češkoslovaška po 74 sedežev. Francija je prišla na 63 in Zahodna Nemčija na 52 prostorov. Romunija zaključuje tabelo samo z 8 sedeži na 1.000 prebivalcev, od vsega 392 kinodvoranah. Obisk na prebivalca v evropskih deželah pa se ne pokriva z drugimi opazovanji in cenitvami. Na tej tabeli vodi Velika Britanija. Anglež gre 18-krat na leto v kino. Sledi Avstrija s 17 obiski, nato Luxemburg s 16 in Vzhodna Nemčija tudi s 16, dalje Zahodna Nemčija in Italija po 15 obiskov na leto. Tabelo zaključuje Portugalska: pri 485 kinodvoranah in 30 sedežih na vsakih 1.000 prebivalcev odpadejo na leto samo 3 obiski na prebivalca. Prav kratek pogled v produkcijo evropskih dežel naj pokaže, katera od njih ie Leta 1985 ustvarila največ igranih filmov. Pregled izkazuje, da je na prvem mestu Italija s 159 filmi, sledi Francija s 126, Velika Britanija s 121 filmi. Zahodna Nemčija ima zapisanih 115, Vzhodna Nemčija pa 18 igranih filmov. Nizozemska in Portugalska sta na zadnjem mestu, vsaka s 3 filmi. Zanimivo bi bilo te številke primerjati z našo domačo statistika Od tistih slovenskih narodnih običajev, ki so resnično ?isto slovenski in resnično še zim, je ziljsko »štehvanje- z -visokim rejem pod lipo- gotovo najzanimivejše. Nekaj srednjeveške romantike je v njem, nekaj razigrane rusti-kalnosti in mnogo prvinskega veselja do igre, tekme in svečanega obreda. V svoji prvotni obliki se je ta običaj ohranil samo v treh ziljskih vaseh: na Čačah, v Bistrici in v Zahomcu. In samo v Bistrici in v Zahomcu se ta obred ponavlja redno vsako leto. »Tega nam ne morejo vzeti,- pravi mladi Zwitter, član fantovske »konte-, ki je letos organizirala štehvanje v Zahomcu, »ljudje so že tako navajeni na to prireditev, tudi nemško govoreči, da bi se prav gotovo uprli, če bi jo opustili.« V Zahomcu (po nemško se reče vasici pod visokim karn-skim Holmom »Achomitz-) so bile priprave za letošnje štehvanje posebno skrbne in temeljite. Svoj prihod je namreč najavila filmska ekipa ljubljanskega »Viba-filmada bi po naročilu SAZU posnela za svoj Arhiv filmskih zapiskov celotni običaj z visokim rejem vred. Ekipo je vodil znani slovenski etnolog dr. Niko Košir, ki je napisal tudi scenarij za bodoči film o ziljskem štehva-nju, Ernest Adamič je režiral in Ivan Marinček snemal. Vreme je bilo prav idealno, tako, da se je tisto nedeljo, ko je bilo štehvanje najavljeno, nabralo v Zahomcu precej ljudi. Obred sam je bil že večkrat popisan, znanstveno in publicistično ga je temeljito obdelal ie France Marolt, in je na spto&no zelo znan — ponekod V ZAHOMCU v Sloveniji so ga že začeli posnemati. Fantovska »konta-, zbor vaških mladeničev, določi iz svoje srede tekmovalce. Mora jih biti najmanj pet. V Zahomcu jih je bilo letos sedem. Obenem že določijo zmagovalca: »krancelj- dobi tisti, ki je že najmanj dvakrat »štehval- in ki prihodnje leto več ne bo, ker se bo poročil. Nato se na domenjeno nedeljo popoldne zberejo tekmovalci v narodnih nošah s svojimi konji pod vaško lipo in začno prepevati obredne pesmi. Medtem so vrh ulice že postavili »štebeh« (lesen kol), na katerem je pritrjen »fasl- (sodček). V bližini se je zbrala skupina deklet v narodnih nošah: to so »slouenc-Ije-. Dekleta, ki niso oblečena v narodne noše. temveč »mestne- obleke, so »niemkekoliko sociološkega in zgodovin-sko-dokumentarnega je samo v teh dveh označbah! Ena od deklet drži na žametni blazini pripravljen dragocen venec, vsaka pa ima v roki šopek, sestavljen iz rdečih nageljnjov, roženkrauta, rožmarina, pozlačenega lanu in »miganja-, pozlačene strune. Ko so se ljudje zbrali in se razporedili ob štebehu, da »štehvovski mojster- znak, naj se obred začne. Eden za drugim pridrve fantje na svojih z »žamuami- in »opasuencami-pokritih »murah- (kobilah) proti faslu- mahaje s »kouli- Nekdaj prostrani vaški trg je že prerasla tlakovana cesta naših dni in nove hiše mu košato nastavljajo svoje bele zidove. Toda sredi trga je še v eduo in bo vedno prostor za štehvovski kol --štebeh in sodček — fasl na njem, in z granitnih kock odmeva peket konjskih kopit še bolj glasno in veselo kot s steptanih tal. Ta redki običaj koroškega ljudskega izročila je v vsej njegovi slikovitosti letos zabeležila tudi slovenska filmska kamer». 6i- (železnimi drogovi), s ha- razbit in je zadnji »obrane- tem dobil od deklet »krancelj-, terimi udarjajo po sodčku. Po padel na tla. Zdaj jezdijo fant- in se delajo, kot da bi si ho-Šestkrat, sedemkrat se to po- je samo še za šalo mimo šteh- teli venec prisvojiti. V resnici novi, tako dolgo, da je sodček vavskega mojstra, ki je med- je zmagovalec ie določen: ob naslednjem jahanju mu ga štehvavski moster skorajda sam nasadi na koulič. Takoj nato se začne »visoki rej pod lipo-, pri katerem sodelujejo najprej samo tisti fantje, ki so štehvali. Godci, ki stoje na klopeh ob deblu Upe, igrajo izmenoma hitro in počasno melodijo; ob počasni se pari razporede v križ, hodijo v krogu in pojejo, pri hitri pa zaplešejo v svojevrstnem ritmu. Ko so kitice izpete in obred končan, se začne obči ples — nekaj časa pod lipo, proti veččru pa se godci 'preselijo pod streho. Zgodovinskega izvora tega ziljskega običaja ni mogoče natančno ugotoviti. V marsikaterih podrobnostih spominja na srednjeveške viteške igre, prav gotovo je tudi v zvezi z že stoletja staro konjerejo v Ziljski dolini: štehvanje nudi lepo priliko, da plemenite živali pokažejo svojo moč in upravičijo ceno, ki jo zanje gospodarji zahtevajo. Ustno izročilo, ki temelji deloma na zgodovinskih dejstvih, pravi. da je štehvanje spomin na turške čase. Kmetje so baje nekoč v cerkvi na Gorjangh zalotili turškega poveljnika pri ropanju. Odsekali so mu glavo, jo nataknili na kol. jahali mimo in na vso moč tolkli po njej — to da so potem ob obletnicah bojev s Turki ponavljali, seveda ne več s pravo Postavni zahomski štehvovec, ki ga je letos fantovska konta uvrstila med tekmovalce, je za tekmovanje vzel iz stare skrinje pestro narodno nošo. glavo, temveč s sodčkom. Tako se je počasi vsa stvar razvila v štehvanje. V Zahomcu si ne belijo glave preveč s tem vprašanjem, temveč se bolj prizadevajo, da bi tudi bodoča štehvanja tako uspela kot je letošnje. Zahom-ški fantje so zelo ponosni, da so jih posneli na filmski trak in da bo zahomsko štehvanje odslej veljalo za »pravo-. Obenem žele. da bi filmski dokument videlo kar največ ljudi: dokument bo obenem o večno živem slovenskem ljudstvu onkraj Karavank. S. FRAS TELESNA KULTURA Tekmovanje za pokal — nagrado — »DELA« Vsi so enako zasiužn § Pri Partizanu Škofja Loka je od zadnjega občnega zbora v začetku letu vse drugače; zdaj bodo v kratkem dobili telovadnico zase, vroče pa si želijo, da bi zgradili nov dem » I Med najboljšimi v gorenjskem okraju, morda celo najboljše, — hočemo reč; najslavnejše društvo, je Partizan iz Škofje Loke. Prepričani smo da nam druga društva v tam okraju ne bodo zamerila, če 5?. najprej zaustavimo pri njem oziroma če prikažemo v kratkem sestavku njegovo dejavnost, pogoje, v kater h deluje ter njegove delavce. Navzlic temu, da Ima škofjeloški Partizan že lepe tradicijo, saj je to društvo praznovali pred dvema letoma 50-letnic<> telesno vzgojne dejavnosti, pa je bilo o njem v zadnjih letih zapisano bore malo in še to, na primer prav lani. nič razveseljivega. Tudi tu je namreč v društvu primanjkovalo požrtvovalnih delavcev — vodnikov in vodnic ter drugih, saj je vrsta starejšega kadra že zelo razredčena. Občni zbor tega društva v začetku leta pa je b'l prava prelomnica. Devet mladih ljudi je družno s štirim' starejšimi poprijelo za d-.lo njihova požrtvovalnost je navdušila- še drugo mladino, ki je znova napolnila telovadišče, telovadnica pa je bila že prej pretesna. V njej so bile namreč do preteklega tedna Kino predstave, in sicer po štirikrat na teden, tako da jamo dva dneva sta bila. ki sta ostajala za vadbene ure in so se odde;k> komaj zvrstili, pa tudi šole / dopoldanskem času. ' Z novembrskimi dnevi so začeli za loškega Partizana iep-ši dnevi. Sicer tesna telovadnica bo odslej na voljo društvu štirikrat tedensko, od decembra dalje pa bo povsem ?ama zanj. Stavbo namreč že dlje čssa preurejajo, nova kino dvorana je že popolnoma urejena, saj sedaj urejajo le še preddverje in zunanjo podobo poslopja. Vrste stolov v telovadnici stojijo še vedno. »Vsakokrat. ko smo imeli vadbo, sm-j jih morali odstranjevati In kopičiti ter seveda očistit} telovadnico po končanih predstavah«, sta nam pripovedovala vodnica Poldka Štiglic m načelnik društva Anton Pogačnik. Dejala sta še, da pripravljajo za Dan republike veU.to akademijo, na kateri bodo nastopili vsi oddelki, 18. decembra. na občinski praznik, pa io bodo ponovili. Na vprašanje, kakšni so načrti kolektiva nasploh, je mladi načelnik — izredni. slušatelj Višje predaj a-ške šole v Beogradu, odgovoril takole: »Naša največja želja je zgraditi nov dom ob telovadišču. ki smo ga. kakor vam le morda znano, letos obogat il z novim igriščem za košarko .n odbojko. »Ali vam ne bo zadostova.a izpraznjena 'elovadnica in aie-ni stranski prostori?* »Ne, že sedaj ni zadosti prostorna. Ce bomo napredovali tako naglo in se razvijali cako na široko kakor letos, pa $ptoh ne. Sklenili smo. zgraditi rov dom v dveh letih. Sedaj imamo 350 rednih članov, manj rednih pa je tudi precej, skupaj j podpornimi člani jih je nad 600.« »Spominjamo se vašega nastopa, ki je bil poleti ob otvo- TEKMOVANJE PARTIZANSKIH DRUŠTEV ZA POKAL IN NAGRADO -DELA- TER NAGRADE ZVEZE PARTIZAN - VSEH JE 11 - JE BILO PRED ENIM MESECEM ZAKLJUČNO IN OKRAJNE ZVEZE SO 2E PREDLAGALE PO 5 NAJBOLJŠIH DRUŠTEV V NJIHOVEM OBMOMOCJU ZA TO PRIZNANJE. ZA ZDAJ SE NI MOGOČE ZAPISATI VSEH NAJBOLJŠIH V ZAPOREDJU, KER JE BILA SELE NA NEDAVNEM PLENUMU UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE PARTIZAN IZVOLJENA OCENJEVALNA KOMISIJA, KI VSEKAKOR NIMA LAHKEGA DELA. PRECEJ JE DRUŠTEV, KI SO SI PO USPEŠNI DEJAVNOSTI ZELO BLIZU, VENDAR BODO KONEC KONCEV ODLOČALI POGOJI, OB KATERIH SO SE TA DRUŠTVA RAZVIJALA IN DOSEGLA riSPEHE. KT JTH JE POTREBNO NAGRADITI. ritvj novih igrišč. Vaše mladinke in mladinci so nas z izvajanji navdušili. Videti je bilo, da je tudi delo s pionirji in cicibani v izredno sipretnih rokah.« »Da, cicibani in pionirji.« Načelnik in tovarišica Stigličeva sta se spogledala. Naposled je prišel z besedo na dan tovariš Pogačnik in nam zaupal, da je to delo tovarišice Stigličeve. Tega imena se spominja matsi-kdo od starejših, saj je bila prav ta tovarišica pred vo-.no državna reprezentantka v vajah na orodju in se je zlasti odlikovala na gredi. Obiskali smo še nekatere delavce Partizana Škofja Loka. toda le nekatere, ker vseh nismo smeli motit} pri delu. Načelnico Marijo Balderman smo našli za pisarniško mf-zo ObLO. O njej smo slišali že vsepovsod pohvalne besede; -rod? TEKMO ŠVICA - FRANCIJA SODI ERLICH Odbor nogometnih sodnikov Jugoslavije v Beogradu je poslat našemu zveznemu in mednarodnemu sodniku Emilu Erlichu obvestilo. da je določen za glavnega sodnika na mednarodni nogometni tekmi A reprezentance med Švico in Francijo, ki bo 22. t. m. v Luzernu. Vsekakor lepo in hkrati zasluženo priznanje! mladinke, v društvu deluje že 25 let in sama je dejala, da ne br: mogla brez njega. Ni dovolila, da bi jo fotografirali, češ da so v društvu vsi enako zaslužni za razcvit, ki ga je doseglo zlasti letos. Člani društva, kolikor smo jih srečali, so nam potrdili izjave načelnika ¿n načelnice ter drugih, da društvo brez konta J 23-letnega predsednika Miloša Mitiča ne bi bilo to, kar je danes. Tudi Mitič je uslužbenec ObLO Škofja Loka. Zal oa se z njim nismo pogovorili, Ke-jf* spničo diplomskega izpita na Študijskem dopustu. Ko smo s-ogledovali fotografske posnetke o prostovoljnem delu uri gradnji novih igrišč, ni bilo težko razbrati, da je dal mladi predsednik lep zgled, med najbolj marljivimi pa so bili še Peter Kafol, ki je pravzaprav organiziral in vodil vsa dela, znan} atlet Franc Homan, društveni tajnik Janez Hude. Dominik Bizjak, vodnik mladi' ncev in hkrati najstarejš vodnik v društvu, in še vrsta drugih. Veliko krivico b} brez njihove omembe napravili pripadnikom JLA, ki so vsakokrat pomagali s prostovoljnim delom. Zal prostor ne dopušča, da bi se zaustavljali še ob drugih akcijah, ki j ib bo ocenjevalna komisija za pokal »Dela« še pretehtala zaradi primerjave z dejavnostjo drugih društev, toda že samo to, da je Partizan ■iz Lok© eno izmed najboljših društev v okraju, mu daje iaj-boljše možnosti za zasedbo Zidnega mesta v našem tekmo vani n. —i Strumni koraki škofjeloških mladink pri nastopu poleti PLODNO DELO MLADINSKE KOMISIJE PRI NOGOMETNI ZVEZI SLOVENIJE Se več skrbi za mlade! Mladinska komisija Nogometne zveze Slovenije je za zadnjo sejo UO NZS pripravila izčrpno poročilo o lastnem delu po 12. maju letos, to je pred začetkom republiškega mladinskega prvenstva v Kopru in državnega mladinskega prvenstva v Mariboru. Iz tega tehtnega poročila, ki bo prišlo v pretres šele na prihodnji seji UO NZS, povzemamo nekaj najtehtnejših ugotovitev. Mladinska komisija NZS je taši tekmovali tudi v prihod-po 1-2. maju priredila dve po- | njem letu za prvenstvo tako, Vodnica Poldka Štiglic in načelnik Anton Pogačnik sta zadovoljna, ker v telovadnici ne bo več kino predstav MED TRANSVERZALA d Tržiča do Begunjščice Miloš Mitič, predsednik društva pri prostovoljnem delu na telovadišču Transverzala je tujka, ki pa je vsako leto bolj domača tried našimi planinci. Naj povemo — če bi le še kdo ne vedel — da je try planinska pot, ki vodi preko ^grebenov in vrhov od severnih do južnih meja Slovenije, transverzalci pa so pin-ninici, ki končajo to pot in prejmejo nato posebno značko Planinske zveze Slovenije. Olajšilno za planince, ki gredo na transverzalo, je predvsem, da ni bistveno, kje začnejo njeni privrženci hoditi, še bolj pa jim gredo v prid, da pot lahko tudi večkrat prekinejo in jo pozneje, kadar so pri močeh in sredstvih, spet nadaljujejo. Transverzalec pravzaprav ni več idealen planinec, ki bi hodil zaradi užitka v gore, tem-i več pa najbolj za to, da si za-I služi značko, s katero se lahko j ponaša kjerkoli. Pri tem mora I paziti predvsem na to, da obišče tiste obvezne postojanke, na katerih se mora opremiti z žigi in podpisi. Vsako leto je v naših planinah in na tej transverzali več planincev. Rad bi opisal dva dogodka, ki sem jih letos doživel na tej poti. Na Kališču pod Storžičem so otvarjali planinski dom Kokr-škega odreda. Na poti iz Preddvora dohitim planinca, ki kar naprej gleda v neki vodnik. Pet križev ima očitno že na ramah in Gorenjec je, pa se mi čudno zdi, da ne pozna teh krajev. Na Kališču sva se opremila z žigom in podpisom, nato pa sva jo mahnila — KAZNOVANA NERAZSODNOST drug za drugim do doma pod Storžičem. Proti vrhu je opešal in — da bi se mu ne primerilo kaj zlega — sem hodil ves čas tik za njim. Čeprav sem mu bil pravzaprav samo v moralno oporo, sva le srečno dosegla vrh. Pravil je, da še ni nikoli zlezel tako visoko, toda zdaj je moral vendarle z vrha spet navzdol. Dva planinca, ki sta bila medtem že na sedlu severno od Storžiča, sta ga na moj klic res počakala, transverzalec pa se je spustil proti njima po vseh štirih, nekaj pa tudi po koncu hrbta. Upam, da je prišel do dna s celimi hlačami, ker ga pozneje nisem videl več. Hudo pa je moralo biti tudi brez tega... Drugič nekoč sem bil na Be-«gunjščici. Na povratku sem se ustavil na Robleku. Tam sem slišal razgovor med oskrbnikom in njegovo ženo, ki mu je pravila, da je pravkar prišel z vrha Begunjščice neki transverzalec, ki želi žig in podpis, a do njih nima pravice, ker ni prinesel odtisa štampiljke z vrha. Pravi sicer, da je tam bil, vendar ni mogel najti skrinjice. Ali je ta mož dobil žig in podpis, mi ni znano, ker ne vem, ali je obveljala oskrbnikova ali njegove žene. Za vsak primer sem obvestil prvega, da je skrinjica s štampiljko še zmeraj na vrhu in jo je lahko najti, res pa je, da je blazinica popolnoma suha in jo mora transverzalec vsaj za silo osliniti. Prosim planince, da mi oprostijo, če sem jih tokrat dvakrat srečal v medilejši luči. Naj dodam, da sem nekoč pre- težni del sedanje transverzale že prehodil, in sicer ob težjih pogojih kakor dandanes, ko ima vsak delovni človek svoj plačani letni dopust, v času oddiha pa tudi še prenekatere olajšave. V planinah prav tako kakor povsod drugod... membni mladinski nogometni prireditvi: republiško mladinsko prvenstvo v Kopru in državno mladinsko prvenstvo republiških reprezentanc v Mariboru. Komisijo — ali pravzaprav samo dva njena prizadevna člana, na katerih je slonelo skoraj vse delo — je naletela pri izvedbi teh tekmovanj na neštete objektivne težave. Kljub vsemu pa ji je uspelo zaključiti celotno prvenstvo v zadovoljstvo vseh mladih udeležencev in zveze. Za tako pohvalno oceno gre predvsem vse priznanje tudi domačemu nogometnemu klubu iz Kopra, ki je za to priložnost pripravil ogled v tovarni TOMOS in drugih znamenitosti v Kopru. Povrh vsega-je bila tudi organizacija tekmovanja samega brezhibna, tako da lahko trdimo, da je bilo po tej strani to prvenstvo doslej najboljše med vsemi. Še poseben poudarek je temu mladinskemu turnirju dala Zveza nogometnih sodnikov Slovenije, ki je prav tedaj izvedla seminar za nadarjene mlade sodnike, ki so hkrati sodili tekme mladinskega prvenstva. Zaradi vsega tega mladinska komis-: j a NZS meni, da je takšna oblika republiškega prvenstva najustreznejša, čeprav je v nasprotju s sklepi izredne skupščine NZS o tekmovalnem sistemu. MK NZS zato predlaga, da bi mladi slovenski n-ogome- Po domačih krajih Nogometaši zagrebškega Dinama so na povratku domov igrali prijateljsko tekmo v Osijeku z domačim Proleterjem in ga premagali 4:1 (2:0). Velemojster Fischer je prvi od udeležencev kandidatskega turnirja zapustil Beograd in z letalom odpotoval v München, kjer bo ostal nekaj dni. Z njim je odpotoval tudi glavni sodnik Go-lombek. Olafs so n potuje danes, sovjetski šahisti pa jutri. Benko pojde še v Sarajevo, kjer bo igral simultanke. TERAN IN NJEGOVI V TURINU Ekipa kranjskega Triglava z belo žogico je iz Müana potovala še v Turin, kjer se je pomerila z izbranimi igralci Piemonta. Kranjčani so tamkaj zmagali celo brez izgubljene točke z gladkimi 7:0. Igrali so v sestavi Teran, Tomc n Marušič. Odred : Labin 23:18 (10:8) V prvem kolu zaključnega dela tekmovanja za rokometni pokal je v nedeljo ljubljanski Odred gostoval v Labinu. Za Odred so igrali Albreht, Papež (10), Čretnik (4). Cešnovar, Sever (9). Pavčič, Vojska. Globokar, Cogurič in Ovsenik. Tekmo je dobro sodil Juhant iz Zagreba. V začetku je kazalo, da bodo domači, ki jih je vzpodbujalo okrog 300 živahnih gledalcev, enakovreden nasprotnik gostom. Vendar so se Odre do v ci po prvih 10 minutah igre otresli začetne nervoze in prevzeli igro v svoje roke. Brez težav so prihajali pred vrata domačinov, ki so se v skrajni sili bran-li le s prekrški Tudi Po odmoru je bila premoč Ljubljančanov očitna. Vendar so bili včasih premalo pazljivi in je domačim uspelo, da so dosegli razmeroma ugoden izid. ZENSKE: Lokomotiva (Zgb.) : Piran 16:4 (9:1). Trento. — Na tradicionalnem teku po mestnih ulicah je zmagal naš atlet Mihalič, ki je pritekel na cilj skoraj 200 m pred drugoplasiranim Nemcem Konradom. Tretji je bil Subotič, deveti pa Bajič. Tudi v celoti je ekipa Partizana zasedla prvo mesto. Dunaj. — Na mednarodnem prvenstvu Avstrije v namiznem tenisu je zmagal med 108 tekmovalci Šved Larsen, ki je v finalu premagal Madžara Berczika 21:18, 21:13. 21:15. V finalu moških parov sta bila zmagovita Šveda Larsen in Mellstrom, ki sta premagala češki par Rychnanowski-Miko 21:17. 19:21, 21:17, 7:21, 21:17. V ženski konkurenci je bila prva Madžarka Koczianova, ki je v finalu odpravila Matejevo (M) 21:12, 21:15, 21:11. V igri mešanih dvojic sta bila zmagovalca Berczik-Koc-zian, ki sta v zadnjem srečanju gladko obračunala z nizozemskim parom Simon-Simon 21:15, 21:14, 21:14. PARIZ. — Odlični francoski sprinter črnec Abdu Seye je baje izjavil, da se bo po končanih rimskih olmpijskih igrah spet vrnil v športno panogo, s katero kakor so letos (po podzvezah, v izločilnem polfinalu in finalu)- Druga pomembna prireditev tega republiškega odbora je bilo državno prvenstvo mladinskih republiških reprezentanc od 12- do 19. julija v Mariboru, prvenstvo je odlično uspelo, čeprav bi bila slaba povezanost med prireditelji in NZj lahko odločilno vplivala na celotno izvedbo. Pri rediteljskim sposobnostim posameznih članov mariborske nogometne podzveze jn članom UO ter MK te podzveze gre zato vsa zasluga, da je bilo j prvenstvo zaključeno v splošno zadovoljstvo. Posebno zahvalo zaslužita zlasti tovariša Vladimir Kosi in Janez Rabenšu ter mariborski športni delavci. Tudi s športnimi merili je to prvenstvo dalo dobre sadove kljub nekaterim zapoznelim ukrepom (nova starostna meja), toda neogibno je seveda pokazalo tudi nekatere slabosti, ki so prišle na dao. tudi v posebni POLJSKA — JUGOSLAVIJA V ODBOJKI Drevi na GR! Drevi bo v veliki kongresni dvorani na Gospodarskem razstavišču ponovno srečanje odbojkarskih reprezentanc poljske in Jugoslavije. Jugoslovani so v nedeljo z zmago v Osijeku pretrgali vrsto dolgoletnih porazov proti Poljakom, ki so postali skoraj že tradicionalni. Zaradi isga poraza bodo poljski odbojkarji drevi gotovo zastavili vse moči in znanje, da bi poravnali račune. V predtekmi se bosta pomerili ženski vrsti Maribora in Ljubljane. To srečanje bo na visoki ravni, saj je znano, da je ženska odbojka v teh mestih zelo kvalitetna. Predtekma bo ob 18.30, glavna pa ob 19.30 uri. je začel — v nogomet. Pripravljen ga je baje sprejeti v svoje vrste — Reims. LONDON. — Nogometaš italijanskega kluba Juventus John Charles bo na jutrišnji meddržavni tekmi v Glasgow u vodil napadalno vrsto Walesa, ki se bo pomeril s Škotsko. OSLO. — Hokejska reprezentanca Švedske je premagala Norveško v dveh srečanjih 9:3 in 11:2. PARIZ. — Nogometno tekmo za evropski pokal med Wolverhamp-tonom in beograjsko Crveno zvezdo v Beogradu bo sodil nemški sodnik Otmar Bom. anketi med mladimi igralci, poglavitne ugotovitve iz nje so bile tele: priprave za tako naporno prvenstvo so b:le prekratke, trening sam pa je bil prenaporen glede na to, da klubska vodstva niso posvečala pripravi mladih kandidatov dovolj pozornosti že v rednem prvenstvu. Glede na ta dognanja in tudi dobljenih izkušenj strokovnega vodstva bo v prihodnje treba poskrbeti z-a nekatere novosti. Vodstvo reprezentanc bo moralo še naprej imeti vodjo in trenerja, ki naj bi kar najtesneje sodelovala in skrbela za reprezentančno ekipo med pripravami in tudi tekmovanjem. Določene naloge naj bi opravljal samo vodja. Tako bi razbremenjeval trenerja, ki bi se flahko zavzemal samo za strokovno vzgojo. — Praprave republiške reprezentance naj bi odslej trajale 15 dni; ves ta čas naj bi bil namenjen samo vigra-vanju moštva, medtem ko bi za telesno kondicijo mladih reprezentantov morali skrbeti klubi. Dalje naj bi določeni organi že prav od vsega začetka spomladanskega tekmovanja po pod-zvezah spremljali razvoj posameznih igralcev in jih usmerjali pri nadaljnjem delu. Zategadelj bi bilo tudi dobro, okrepiti MK s strokovnimi kadri — trenerji, ki naj bi bili iz večjih nogometnih središč (Trbovelj, Celja, Maribora). Enako koristno bi bilo še, odrediti čimprej stalnega trenerja mladinske reprezentance, ki bi lahko pravočasno prapravil načrt za vse nadaljnje delo in priprave. Veliko prida bi Imeli lahko tudi od številnejših prijateljskih srečanj, ki naj bi reprezentančno mladinsko enajstorico kar najbolje utrdilo za naporno zvezno mladinsko prvenstvo- Po SL kolu šahovskega prvenstva LBS R0RBEN0, TODA PREVIDNO Ljubljana, 2. nov. — Tretje kolo šahovskega prvenstva Slovenije je do kraja potekalo zelo borbeno, hkrati pa le zelo pazljivo. Zato ni čudno, da sta se Oj OTROČKA! AŠU JE MAMICA DOMA"?. EH, NA NORO VPRAŠANJE PRAV TAK ODGOVOR» do prekinitve samo dve partiji od petih končali z zmagami, O zmagi Trampuža nad Mišu-ro in remijem med Cudermanom in Kržišnikom smo že pisali. Puc je pozneje zabeležil lepo zmago proti Longerju. Bavdek in Šiška oziroma Vavpetič in Bajec so zaradi časovne stiske zašli v nejasen položaj, vendar se bodo v izenačenih pozicijah verjetno sporazumeli za remija- Germek ima v prekinjeni partiji z Vošpernikom v trdnjavski končnici kmeta več, Parma pa proti Drakslerju boljši položaj, vendar je na obeh frontah remi skoraj neizbežen. Lešnik si je proti Njegovanu že do pre-rini-tve zagotovil prednost kval it * e, tako da mu tudi tod kaže na zmago. Stanje po III. kolu: Germek 2 (I), Puc 2. Parma in Trampuž 1.5 O) Cuderman Longer in Va\'pe*Ič 1.5 Lešnik 1 (2). itd. Iz IV. kola se je do 19. ure končala partija med Kržišnikom in Vavpetičem remi. FA. Tudi naš naj do med nj mi Zadnji dan oktobra so praznovali po vsem svetu kot dan varčevanja in tudi pri nas smo lahko prebrali, da narašča število tistih, ki vlagajo svoje prihranke v hranilnice. Razveseljivo pa je, da je med vlagatelji vedno več najmlajših, cicibanov in pionirjev. Naj to pokaže številka iz Mestne hrar-nilnice ljubljanske, kejr je bilo z novim letom 16.400 malih vlagateljev, ki so imeli tedaj 136,602.107 din prihrankov, konec septembra leios pa je 17.856 pionirjev imelo v hranilnici 175,421.189 din. Mar ni to zares dokaz marljivega varčevanja? Doma, v majhnih hranilnikih, za katere so starši založili 500 dinarjev v hranilnici, se med mesecem nabira drobiž, svetli kovanci, ki malim varčevalcem pomenijo veliko bogastvo. Samo opazujmo jih, ko prinašajo v hranilnico polne nabiralnike in tam preštevajo denar. Nekako ponosni so :.n veseli- Da. marsikatera majhna »žrtev« je povezana s temi prihranki. Denar, ki ga je dal stric za čokolado ob rojstnem dnevu je romal v hranilnik in poleti, ko se je sladoled tako prilegel, je Često zmagala želja po varčevanju, in spet je bil v hranilniku dinar več- In koliko je še takih majhnih in podobnih reči, ki jim je naklonjeno otroško srce! Dinar, ki ga odrinemo svo;e-rau otroku za »hranilnik« 'ma ' veliko vrednost. Otrok si sča- I soma lahko kupi zanj kaj koristnega, nekaj, kar si je že dolgo želel — kotalke, smuči, ko- lo... Pregovor: »Zrno do srna pogača,« je še vedno v veljavi in tudi prav pri varčevanju otrok vedno znova dokazuje svojo resničnost. Varčevanje pa pomaga otroka tudi vzgajati. — Fant ali dekle, ki sta se v otroški dobi naučila varčevati, bosta tudi odrasla dvakrat obrnila vsak dinar, preden ga bosta izdala, saj se bosta zavedala njegove vrednosti. Znala bosia živeti v še tako skromnih razmerah in se prilagoditi vsemu-Pomanjkanje tega ali onega zanju -ne bo nikoli tako boleče, kot za tistega, ki je že od de-I tlnstva navaje-n, da so mu izpol- Pleten progast pulover Ko sem se nedavno v neki vasi pri Žužemberku pomenkoval z znancem, se nama je približala gruča otrok, ki jih najina prisotnost ni motila pri igri. »-Poglej,-* se je tedajci znanec domislil nečesa, »-kako je tistile fantek srečen med otroki!-» Pokazal mi je kuštravega fanta, ki se je ravno pripravljal, da bi se šel slepo miš. Znančevo opozorilo me je malce presenetilo. Med otroki nisem opazil razlike, vsi so bili srečni v igri. »■Boš videl,-* je nadaljeval, »ne bo minilo pet minut, ko ga bo poklicala.-* Zvedavo sem čakal, da bo fanta nekdo poklical. In res, z bližnjega dvorišča je prišla debelušna■ ženska, se ustavila nedaleč od otrok in jezno zaklicala: »Smrkavec, ti se potepaš, Mihec pa doma joče.. .* Fantek je prebledel. Iztrgal se je otroški družbi in zbežal proti domu. Ko je tekel mimo nasršene ženske, se je malce sklonil in se tako izognil nameravanemu udarcu. Tonček je pri teti dejansko za hlapca. Kaj vse ne zahtevajo od enajstletnega fanta! Zjutraj, preden gre v šolo. mora nakrmiti živino, počistiti hlev, nasekati drva, prinesti vodo in opraviti še prenekatero drugo delo. Da bi vse to lahko postoril pred odhodom v šolo. se začne njegov delovni dan že ob petih zjutraj, v času košnje pa še prej. Pomanjkanje spenja nadomestiti v šoli, kjer pouk naj-večkrat predremlje. Ko se vrne domov, mora na polje ali pa doma paziti na obroka. Teta pa že poskrbi za to, da ni pri otrokih brez dela. Razen pestovanja mu naloži še pranje plenic, ruženje fižola ali pa kaj drugega. Kn pa po večerji obroka zasmta. je Tončku dovoljeno, da sede za mizo in pri medlikavi luči napiše nalogo, če ga že prej ne premaga gpanec. Poučen o fantu, sem ga naslednjega dne, ko se je vračal iz šole, vprašal: »Tonček, v kateri razred pa hodiš?* »Nezaupljivo me je po&ledal, kakor bi ugibal, kaj pravzaprav hočem od njega, nato pa je odgovoril »v tretjega«. »Koliko si pa star?* sem naprej spraševal. »Saj ne vem več, sem že pozabil. Dvakrat sem zaostal: v prvem pa v tretjem.* »Torej bi moral hoditi že v petega?* »Joj, že v petega?* se je začudil. »Če boš Še naprej zaostajal, ne boš mogel iti v uk. Le pridno se uči!* »Joj,« je vzdihnil Tonček, »pa aako rad bi postal šofer. Moral bom delati v hosti kot ata. pa še pijanec bom... To pa že ne!* Na roki je imel opeklino. Vprašal sem ga, kje se je opekel. »Mast sem dal v ponev, da bi zabelil krompir, pa sem zadremal in se je polilo po meni,* je odvrnil. Prijel sem ga za roko in se delal, kakor da opazujem opeklino. V resnici pa sem gle- | dal njegove roke, ki so postale prezgodaj žu-Ijave in zgarane. Te roke lahko samo skrivaj primejo za igračo in se le redkokdaj spoprimejo z drugimi otroškimi rokami v ringa raja. »Zakaj pa se ne umivaš?* sem ga vprašal, ko me je spet nezaupljivo pogledal in mi odtegnil roko. »Saj nimam časa, če pa moram prati plenice, paziti na otroka in delati vse drugo...« »Zakaj pa se ne vrneš domov k očetu in materi?* sem še dalje zvedavil. »Saj bi šel rad domov. Mama bi rada videla, pa ata ne pusti. Rekel je, da me bo zdrobil v prah, če se bom vrnil domov...* Oj, ljudje, je planilo v meni, kaj ste storili z otrokom! Kdo bo odgovarjal tedaj, ko bodo sence prekrile vse, kar je dobrega in plemenitega v rujem? F. Šetinc Ta pulover krasi lena kombinacija barv zato ga lahko nosimo k vsak tmu kr lu ai: hlačam. Pulover je pleten v dveh odtenkih rdeče volne, v modri in beli volni. katere 20 pentelj meri 8 cm. Prose pletež trCtole: 9 vrst s svetiordečo volno, 1 vrsta be-lo. 9 vrst temnordečo. 1 vrsto belo ln 9 vrst s svetiordečo volno. 1 belo. in 9 vrst s temnordečo volno, modro. Popis je za prsno širino 110 cm. Proge pleteš v opisanem vzorcu in sicer desno tja. levo nazaj. Zadnji del začneš plesti ob stranskem levem robu. Nasnuješ 5 pentelj z modro volno in dodajaš v vsak; drugi vrsti 6-krat po 8 pentelj. 1-krat 59 pentelj. Natn ple- l teš ob tej strani brez dodajanja, na zgornji strani pa istočasno dodajaš za rokavni izrez. Dodajaš v vsaki drugi vrsti 4-krat po l pentljo, 1-krat 38 pentelj tako, da imaš skupno 182 pentelj jn si dosegla višino ramen. Sedaj dodajaš na tej strani za ramo in sicer v vsaki 4. vrsti po l pentljo 16-krat. da imaš skupno 198 pentelj. Sedaj pleteš naravnost na obeh straneh brez dodajanja. Ko imaš 28 cm, merjeno od nasnutka. je sredina zadnjega dela. Drugo polovico pleteš prav tako, le v nasprotni smeri. Prednji del pleteš od sredine proti stranskemu šivu. Nasnuješ s temnordečo volno 186 pentelj in pleteš 9 vrst. deseto vrsto pa pleteš s temnomodro volno in obenem pleteš gumbnice. Za gumbnice pleteš od vratu 7 pentelj. 3 pentlje snameš, nato 16 pentelj pleteš, zopet tri snameš in to ponavljaš do konca vrste. V drugi vrsti pa tam. kjer si pentlje snela, nanovo nasnuješ po 3 pentlje. Pleteš dalje 4 cm brez dodajanja nato pa na spodnji strani nasnuješ za rob 14 pentelj, istočasno začneš pri vratnem izrezu dodajati v vsaki četrti vrsti 3-krat po 1 pentljo, v vsaki drugi vrsti 3- krat Po 2 pentlji in nato še vsaki drugi vrsti 3-krat po 3 pentelje, da imaš skupno 198 pentelj. Kq imaš 3 cm merjeno od nasnutka, snemaš za ramo. Snemaš v vsaki 7. vrsti 10-krat po 1 pentljo, da imaš skupno še 188 pentelj. Pri 28. cm merjeno snemaj od nasnutka za rokavni izrez. Snameš najprej 28 pentelj, nato pa v vsaki 2. vrsti 2-krat po šest in še 10-krat po dve pentlji, nato pa v vsaki 4. vrsti 4-krat po 1 pentljo. Sedaj pleti do 37 cm višine brez dodajanja. Tu snemaj od spodnjega roba dalje 58 pentelj. nato pa v vsaki drugi vrsti 4- krat po 8 pentelj in še l-krat Po 6. Levi prednji del pleteš v nasprotni smeri prav tako. le brez gumbnic. Za rokav nasnuj na zgornjem robu 5 pentelj s temnordečo in pleti 9 vrst, nato pa 1 vrsto modro volno in potem naprej vzorcu Po opisu. Za dolžino rokava dodajaš v vsaki drugi vrsti 33-krat po 4 pentlje. Istočasno pa na desnem robu dodajaš za rokavni zrez. Dodajaš v vsaki Četrti vrsti 3-krat po 1 pentljo in v vsaki drugi vrsti 26-krat po 1 pentljo, da imaš skupno 168 pentelj. Sedaj pleteš spodnji del rokava brez dodajanja, zgoraj pa še vedno dodajaš za rokavni izrez. v vsaki tretji vrsti 8-krat po 1 pentljo, nato v vsaki četrti vrsti 4-krat po 1 pentljo, da imaš skupno 192 pentelj. Pleti dalje do 22 cm višine, merjeno od nasnutka, kjer je sredina rokava, drugo polovico rokava pleteš prav tako, le v nasprotni smeri. Drug rokav pleteš enako, le zaradi prog v nasprotni smeri. Vse dele polikaš, skupaj zašiješ in prišiješ gumbe. Spodnji rob puloverja upogneš 4 cm na notranjo stran in obšiješ. Rob pri rokavu upogneš tudi na notranjo stran 4 cm in obšij.eš. Iz vratnega i reza nasnuješ 138 pentelj in pleteš sem in tja desno 8 vrst. nakar snameš. M. M. I Prezgodnji žulji nili sleherno, še tako nespametno željo. Zanj bo kasneje še tako majhna odpoved pomenila veliko žrtev, ki jo bo težke prenašal. Zato je prav, da že zgodaj naučimo otroka varčevati in nje govo vnemo, ki jo kasneje kaže za to, tudi jemljemo resno in mu pri tem pomagamo. Se več Vzpodbujamo ga ter sčasoma naučimo, da bo znal tudi sam kaj zaslužiti. Za to je tolike, priložnosti. Z zbiranjem zdravilnih zelišč, borovnic, malin rabidnic, gob ali drugih gozdnih sadežev je moč zaslužiti kar lepe vsotice. Ozrimo se okoli sebe fci bomo videli, da je kar precej takih v vrstah mladine, ki si zaslužijo sami za šolske knjige, za obleko in obutev. Marsikdo dela med počitnicami v tovarni, študentje razvažajo mleko po domovih, njim pa so se pridružili že tudi gimnazijci. S tem si prislužijo denar, a se tudi naučijo delati ter jih ni sram ročnega dela. Prav to delo ima marsikdaj v naših očeh manjšo vrednost. Po drugi strani pa vidimo, posebno med dijaško in študentovsko mladina take, za katere morajo starši v celoti skrbeti in se za njihovo vzdrževanje celo zadolževati. Da, varčevanja je treba naučiti že majhnega otroka, saj je kasneje to vedno teže. To pa je predvsem naloga staršev in šole, k: otroka podrobno seznanja s pomenom varčevanja če naš otrok še ni med tistimi ki vlagajo'svoje prihranke, storimo vse, da se bo čimprej pridružil velikemu številu svojih tovarišev, saj bo tudi Sam imel pri tem veliko veselje. V. K. PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI IMA VSAK DAN MNOGO OBISKOVALCEV, KI PRIDNO PREBIRAJO ZANIMIVE KNJIGE ... Kdor nima izkušenj z otroki, se čudi, da morajo starši in vzgojitelji vse, kar povedo otroku, ponavljati stokrat. Nekateri svetujejo drastične metode, mi pa vemo, da nič ne pomagajo. Neštetokrat je treba ponavljati, kar želimo, da hi si otrok zapomnil, da preide obroku v navado. Vzgajati pomeni predvsem biti potrpežljiv in če nam včasih potrpežljivosti le zmanjka, se moramo zavedati, da je lepo vedenje za otrokovo bodočnost vsaj toliko vredno kot šolanje. Že majhnega otroka lahko navadimo, da potrka na vrata, preden vstopi. Tako ne moti staršev pri delu ali počitku. Temelji lepega vedenja so obzirnost ii) prilagodljivost v sožitju. Otrok naj obiskovalce prijazno pozdravi, jim ponudi roko in jim gleda v oči. Povejte mu tudi ime obiskovalca. Otroka lahko naučimo, da se gospodinji zahvali, če je bil kje na obisku. Za manjšega otroka storimo to osebno, ko pridemo ponj. Če dobi štiri — ali petletni otrok obisk, naj svoje majhne goste lepo pozdravi in se za prinešena darila zahvali, četudi mu morda niso posebno všeč. To ni hinavstvo, spada pa k dobri vzgoji, saj je bil namen dober. Večji otrok naj se za darila ali vabila zahvali pismeno. Pismo je tudi v dobi tehnike vljudnejše kot telefon. »Vzgoja je samoobramba,« je nekoč dejal G. B. Schaw. V tej ostri formulaciji je veliko resnice. Poznejša okolica ne bo proti otroku tako prizanesljiva kot starši. Zato naj se otrok odvadi preglasnega vpitja na cesti, v trgovini, v avtobusu, na vlaku, ker vsakdo tega ne posluša rad. Otrok naj odraslim ne vpada v besedo. To je sicer težko doseči spričo otrokove nestrpnosti, zlasti, £© imajo starši razvado, da stalno prekinjajo drug drugega. Če pride obisk pozno zvečer, so majhni otroci že tako v postelji, popoldne pa so zraven pri mizi. Preden jim določimo mesto, jim moramo povedati, da Seveda so vsi naši napori po | lepem vedenju jalovi, če daje- : mo otroku slab vzgiea. Živčna i mati vzgoji živčnega otroka. Če ! nimamo razumevanja za otroko- j ve zamisli, če so Še tako čudne, j kako moremo potem od njega j zahtevati, da razume nas. Kako , moremo od otroka zahtevati, da | se nam opraviči, če se nismo ! Zamisel, vredna posnemanja Trgovsko podjetje »Emona« v Ljubljani ima že nekaj časa v prometu naročilnice za prehrambene proizvode. Živila in gospodinjske potrebščine so na naročilnici napisani v razpredelnici, poleg teh pa tudi rubrika za navedbo količine posameznih živil, rubrika za cene in končne zneske. Količino navede potrošnik, ceno in znesek pa prodajalec v trgovini. Tako ima kupec pregled blaga, ki ga potrebuje, hkrati pa tudi njegovo ceno. Lahko kontrolira cene iz meseca v mesec, prav tako pa tudi porabo živil, saj gospodinja potem natanko ve, česa je naročila preveč ali premalo. Lahko pa kontrolira tudi končne zneske ter ugotavlja napake, ki se lahko vrinejo prodajalcu pri računanju. Iz samih številk, ki jih zapiše prodajalec na košček papirja v tistih trgovinah, kjer še niso uvedli takih naročilnic, gospodinja teže razbere cene posameznim artiklom, jih pozabi do prihodnjega meseca in z izpraševanjem moti prodajalca. Z naročilnico, kjer je to jasno navedeno, pa vse to odpade, olajšano pa je delo tudi prodajalcu, ki naročilnice prebere in mu ni treba sproti izpraševati kupca, kaj še želi kupiti. Seveda pridejo take naročilnice v poštev le pri mesečnem naročanju blaga, kar pa je nedvomno za vsako gospodinjstvo tudi bolj smotrno in ne nazadnje tudi bolj varčno. Zgledu trgovskega podjetja »Emona« bi lahko sledila tudi druga tovrstna podjetja in tako nedvomno izpolnila željo svojih potrošnikov. V. V. pred njim opravičil! v primeru, ko nismo storili prav. Nikoli pa ne smemo misliti, da smo nepogrešljivi. So ljudje, ki trdijo, da lepo vedenje ni najvažnejše, ker poznajo veliko manjvrednih ljudi z uglajenim vedenjem, pa tudi grobijan© z zlatim srcem. Prvo je morda res, vendar Pa ne more površn® plast dobrih manir nikogar slepit- dlje Časa. Resnično dobrosrčni ljudje se vedno lepo vedejo, četudi jim morda včasih spodleti kakšna nerodnost, kajti lepo vedenje je obzirnost, je sposobnost človeka, da se zamisli v položaj sočloveka. Mi se bomo pri svojih otrocih borili tudi proti takim nerodnostim. A. S. P. je na primer teta Mara bolehna, dedek Pa star in da oba nimata rada trušča. Vsekakor moramo preprečiti, da bi se otrok Čutil središče družbe Ln da bi goste na vse mogoče načine vznemiri aL izdelek »Mojca«* ie tudi dekliška obleka, ki jo vidimo na sliki in jo je manekenka pokazala na modni reviji. V Celju so pred nekaj dnevi priredili modno revijo otroške konfekcije, ki je bila v veliki dvorani Narodnega doma. Na njej so prikazali 70 izbranih modelov oblek za dečke in deklice raznih starosti. — Razen novoustanovljenega obrata otroška konfekcija »Mojca« so po nekaj otroških oblačil izdelali šivalnica »Kroj« Celje, Konfekcija iz Rogaške Slatine, Mestno krojaštvo Celje ter oddelek pletiljstva tovarne perila »Toper« iz Celja. Tako konfekcijo, kot jo je pokazala revija, bo izdelovala »Mojca« v naslednji sezoni. — Modeli so originalni, praktični in kar je najvažnejše — njihova cena je dostopna finančni moči povprečne družine. S tem pa ie nedvomno tudi dosežen zaželeni smoter. Nova izdelovalnica otroških konfekcijskih oblačil naj bi v glavnem izpolnila vrzeli v trgovski mreži na območju celjskega okraja in seveda čim bolj prispevala k izbiri otroške konfekcije. Po novem letu bo imela »Mojca« v Celju tu- Perilo posušimo v kopalnici, če nimamo drugega primernega prostora. Nad kadjo montiramo ogrodje iz nerjaveče kovine ali lesa, ki ga prepletemo z vrvico. S preprostim škripcem ta okvir spustimo ali dvignemo otroške konfekcije di lastno prodajalno, kar bo omogočilo prodajo po lastni ceni. Neposredne prodaje pa bodo potrošniki nedvomno veseli. F. K. S kromiranih palic brisače ra polzijo. Da to preprečimo, c taknemo na sredino in konce palic gumijaste obroči "S LEPEGA VEDENJA IZ NAŠIH KRAJEV S E J fi OBEH ZBOROV OBLO NOVO MESTO Sprejeli so več odlokov Da stanje v kmetijstvu na področju novomeške občine ni zadovoljivo, je bilo razvidno Iz poročila sveta za kmetijstvo im gozdarstvo, ki so ga obravnavali v prvi točki dnevnega reda seje obeh zborov 27. oktobra. Načrt setve v pogodbenem sodelovanju v letu 1958-59 ni bil dosežen in je bil zlasti nizek v pridelovanju hibridne koruze. Poraba umetnih gnojil v zasebnem sektorju lastništva se Je sicer povečala, vendar je še vedno manjša kot na državnih posestvih. Plan kooperacije v kmetijstvu je bil do srede oktobra dosežen pri belih žitih le z 48 odstotki, pri pitanju telet do enega j leta starosti s 17 odstotki, za I ostalo govejo živimo s 40 odstotki In pri prašičih s 37 odstotki. Te dni je praznoval petdesetletnico znani jeseniški kulturni delavec, direktor Mojstrske šole in vršilec dolžnosti direktorja Tehniške šole metalurške stroke, Polde Ulaga. Obiskali smo ga in pogovor je stekel. — Precej časa že vodite obe jeseniški strokovni šoli, ali lahko kaj poveste o uspehih in težavah, ki ste jih imeli? »Leta 1951 sem prevzel bivši metalurški Delavski tehni-kum, ki sem ga vodil do njegove ukinitve leta 1955. V tem času sem imel precej težav s financiranjem šole, vendar mi je kljub temu uspelo izvoditi šolo do konca, tako da jo je končalo skupno 92 tehnikov - metalurgov. Po ukinitvi tehnikuma naj bi Jesenice ostale brez strokovne šole te vrste, vendar smo ob močni podpori političnih organizacij in Železarne dosegli, da smo še istega leta ustanovili na Jesenicah Mojstrsko šolo kovinske in metalurške stroke ter delavski oddelek ljubljanske TSŠ. ki sta dali lani in letos svoie prve absolvente. Z letošnjim šolskim letom pa se je uresničila velika želja Jeseničanov. Ustanovili smo samostojno redno Tehnično šolo metalurške stroke (bivša TSŠ), ki je letos sprejela prve dijake z gimnazij in osemletk. Šola sedaj normalno dela in upam, da bo tudi r bodoče uspešno delovala, saj ima za to vse pogoje in zaenkrat ni videti kakšnih težav.« — Kaj pa Vaša kulturna dejavnost? »Ker je tako na Jesenicah kakor tudi v sami občini veliko pomanjkanje pevovodij, pomagam nekaterim pevskim zborom pri njihovem delu. Tako vodim mešani in pevski zbor jeseniške ,Svobode', mladinski zbor gimnazije in pevski zbor .Svobode* iz Žirovnice. Dela je dosti, posebno še. ker rad pomagam tudi na drugih področjih kulturno prosvetne dejavnosti.« — Za konec še kratko vpra-šanie: Vaš osebni konjiček? »Za moj osebni konjiček smatram novinarstvo, s katerim se zelo rad ukvarjam v kolikor mi le čas dovušča.« je zaključil pogovor tov. Ulaga. K. Razprava, ki je sledila poročilu. Je pokazala, da nekaterim odbornikom še vedno ni jasna smer razvoja kmetijstva pri nas in je zaradi lega njih vloga pri razvijanju socialističnih načel v kmetijski proizvodnji prej negativna, kot pozitivna. Tako je več odbornikov navajalo, da se kooperacija ne izplača, da so umetna gnojila in semena predraga, da je treba dati dva kilograma merkantilnega žita za kilogram semena in podobno. Pri tem jasno niso vzeli v obzir, da en kilogram dobrega semena vrže dvajset in večkratni donos, seme slabih sort pa največkrat do osemkratno posejano količino. Potrebno bo, da bo občinski ljudski odbor še večkrat razpravljal o problematiki kmetijstva v občini, prav tako pa tudi vse družbene organizacije. Kot v drugih predelih je kazno, da ekonomski zakoni počasneje delujejo v smeri pospeševanja dviga kmetijstva v krajih ob močnih potrošnih središčih, kot pa v odročnih krajih. To narekuje obravnavo kmetijske problematike v nekaterih predelih s širšega ekonomskega gledišča. Nadalje sta oba zbora na tej seji sprejela nekaj odlokov iz stanovanjskega področja. Tako je bil sprejet odlok o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine, ki podrobno določa, kakšne hiše se lahko zidajo glede na obseg, kakovost gradnje in drugo, kar naj zagotovi čimbolj racionalno gradnjo stanovanjskih hiš. Drugi odlok, ki je bil sprejet, določa, za kakšne gradnje se lahko uporabljajo družbena sredstva, določena za gradnjo stanovanjskih hiš in do kakšne višine. Tretji odlok omejuje pravico pri odpoyedi najemnih pogodb najemnikom, ki opravljajo zdravstveno, socialno, prosvetno, komunikacijsko ali komunalno javno službo, ter od- poved najemne pogodbe družbenim organizacijam. Četrti sprejeti odlok obvezuje družbene in zasebne investitorje, ki grade stanovanjske, npravne, poslovne ali podobne objekte v Novem mestu in naseljih mestnega značaja, da plačajo posebni komunalni prispevek za kritje stroškov za komunalna dela. Višina prispevka za družbene investitorje je določena na 10 odstotkov predračunske vrednosti objekta, za zasebne investitorje pa znaša 150.000 din za eno stanovanjsko hišo, ali 100.000 din za vsako stanovanje v vrstnih in večstanovanjskih hišah. (r) Nova trgovine? konfekcije Ljubljana, 2. okt. — Dane# je tovarna konfekcije »Partizan« iz Beograda odprla na Mestnem trgu št. 20 lokal, katerega je arhitektonsko opremil ing. arh. Tavčar. JT pogovoru s predstavniki tovarn© in ljubljanske poslovalnice smo zvedeli, da je ta prodajalna samo začetek velike trgovske hiše (3 nadstropja!, ki bo imela poleg prodajaln tudi prikrojevalnico. 2e danes lahko kupec dobi izdelana oblačila, za katera so si sposodili krojači modele od pariških in italijanskih modnih kreator-i jev. V bližnji bodočnosti bodo prodajali tudi polizdelke, katere bodo po želji kupca v nekaj urah izgotovili. Ta oblačila so 1 izdelana iz najboljšega domačega in uvoženega blaga, ter v izbiri ln velikosti, katere uporabljajo naj več je tuje tovarne konfekcije. O kvaliteti izdelkov te tovarne priča tud' izvoz v druge države, ki je v lanskem letu dosegel 1 milijardo deviznih dinarjev. Sladka smetana v četrtlitrskih steklenicah Uprava »Ljubljanskih mlekarn« se mora za zaščito potrošnika pred nevestnim delom nekaterih svojih poslovodkinj v svojih poslovalnicah, trgovinah ter restavracijah posluževati različnih ukrepov. Izkazalo Se je, da kaznovanje kršilk ni imelo velikega uspeha, zato so morali ubrati drugo pot. Eden izmed takih ukrepov je bila prepoved kuhanja mleka iz steklenic v mlečnih restavracijah. Mleko v steklenicah je namenjeno samo za prodajo ter ga ne smejo pretakati. Drug ukrep je Prvi številki »Filmskega obzornika« Filmska komisija pri Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani Je pričela izdajati za potrebe filmskih svetov pri kinematografih na podeželju in za filmske klube na ciklostilu razmnoževani FILMSKI PRIROČNIK. Doslej sta izšli prvi dve številki. Prva je posvečena filmskim klubom, organizaciji filmskih sekcij in klubov ter metodam dela v njih. Drugi zvezek pa obravnava filme na ozkem traku v naši filmski dejavnosti ter objavlja kratke opise vsebine in oceno za 16 jugoslovanskih ln 54 tujih filmov, ki so na ozkem traku in so vsi bolj ali manj kvalitetni. Filmski priročnik bo izhajal občasno v izdaji Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani. e. k. bila zavrnitev sprejemanja blaga, ki ga poslovalnice niso mogle prodati in, ki se je navadno z« pokvarilo. Tretji ukrep pa so izvedli te dni, ko so uvedli prodajo sladke ometane v četrtlitrskih steklenicah. Dogajalo se je namreč — kljub posredovanju inšpektorjev »Ljubljanskih mlekarn«, da so prodajalke mešale v smetano mleko ter tako zmanjševale odstotek maščobe. Smetana iz »Ljubljanskih mlekarn« vsebuje namreč 38% do najmanj 33 odstotkov maščobe. V prodajalnah pa &o inšpektorji ugotovili tudi 23, 19 in 15% maščobe v z mlekom zmešani smetani. Kazni so bile brez pravega učinka, zato je bil ta ukrep potreben. Nadzorstvo je zdaj v veliki meri prepuščeno potrošnikom samim, ker prodajalke steklenic ne bodo smele odpirati. Prav tako naj bi na delo poslovalnic pazili tudi potrošniški sveti, da se ne bi zgodilo, kot se je zgodilo s potrošniškim svetom s terena Rožna dolina, ki je po pregledu poslovanja poslovalnice v Predjamski ulici 8 poslal poročilo upravi »Ljubljanskih mlekarn«, da je vse v redu, le da poslovodkinja n! mogla več let na dopust takrat, kadar je želela. Kot da se ni zgodilo nič drugega?! S. I. Jesen je na Pohorju zelo lepa. Zato je zadnje nedelje na Mariborski koči (1080 m) ob lepem vremenu precej gostov. — (Foto M. Kos.) PRAMEN SVETLOBE ČEZ VELIKO DOLINO Brlavkam so odpovedali pokorščino Prebivalci vasi okrog Velike Doline so pred letom odpovedali pokorščino »brlavkam*, kakor pravijo petrolejkam, ki že stoletja gospodujejo v Ponikvah. Brezju. Lazah, Korit-nem. Gaju in Cimiku. Dolgo so ljudje mislili, da bo tako ostalo za vse večne čase, mnogi pa so celo menili, da bi bil greh, če bi bilo kako drugače. Po vojni so odmevi novega časa vse bolj v r odira V tudi v te vasi Čedalje glasnejša je bila želja po elektriki, le da hkrati z njo ni rosilo tudi prepričanje, da si je na- predek treba graditi predvsem z lastnimi silami. Zaradi tega . je bila elektrika nemalokrat j že pred durmi, potem pa je že ; vedno prišlo kaj, kar jo je od-I gnalo. Pred letom pa se ljudje ; niso več ozira li okrog 'Sebe, če j bo od kod prišla milost, tem-! več so kar pljunili v roke in se zagrizli v delo. Sedaj so v vaseh okrog Ve-| like Doline že tako daleč, da že lahko na prste štejejo dneve. kdaj bodo prižgali električno luč. Takrat bodo šle i »brlavke* v pozabo, komaj ' kdaj se jih bo kdo še spom- nil. Prijetne kmečke izbe bo napolnila svetloba, pri kateri bo ob večerih moč brati knjige in časnike ali pa pisati šolske naloge. Iz razpetih bakrenih žic bo prišla sila, ki bo poganjala stroje. Radio bo ljudem približal svet,' iz katerega so sedaj prihajale novice z veliko zamudo. Vsa dela, razen strokovnih, so vaščani opravili sami. Skopali so jame, dvigali drogove, razpenjali im. napenjali žico, gradili transformator in drugo. Razen dela so ali pa še bodo prispevali tudi denarna sred- it ljubljanskih ulic so zginili zadnji sledovi tramvajskih tračnic. Tudi pred pošto, v središču,» je dobila Ljubljana drugačno podobo z razširje no cesto, po kateri je vsak dan večji promet. N o ve obrtne delavnice v Šiški Prejšnji teden so v volilnih enotah terenov Sercerjevo in Litostroj zaključili z zbori volivcev. Iz poročil odbornikov je videti, da so v šišenskih podjetjih povečali delovno storilnost, da začrtane naloge vestno izpolnjujejo, V LJUBLJANI »Potreboval sem prejico ciklamne barve,« je začel pripovedovati tovariš, ki se je oglasil včeraj v našem uredništvu in nam pokazal tudi tri klobčiče prejice in dva računa. »En klobčič sem kupil v poslovalnici ,Galeba* v Stritarjevi ul. 6: kjer so mi ga zaračunali 105 din, dva prav taka, znamke Beka 8,10 gramov, 95 jardov, pa nekaj minut kasneje v poslovalnici ,Ga-leba* na Mestnem trgu 21, in zanju plačal 180 din. Verjemite, da sem bil presenečen nad to razliko, čeprav ni večja kot 15 din pri enem klobčku. Najbolj pa me preseneča to, da sta obe poslovalnici v sklopu enega podjetja, se pravi .Galeba«. Preprosto ne morem razumeti, zakaj taka razlika za enako blago, v tem primeru za prejice, med poslovalnicama; ki imata isto upravo ...« prav takšna Je stanovanjska Izgradnja v občini, graditev komunalnih objektov itd. Volivci pa so nakazali več pomislekov glede odpiranja novih delavnic - z obrtno dejavnostjo in vključevanjem vajencev v delo. Delavnice za obrtno dejavnost (kleparske, elektromehanske, mi-^ zarske in druge) so začeli graditi v bližini Unitasa; tako hočejo sedanje. ki so raztresene po občini, spraviti pod isto streho. Znano pa je, da se zaposleni delavci iz dosedanjih podjetij vozjjo na delo iz Kamnika, Domžal, Vrhnike in drugih okoliških krajev. Ker bo novo delovno mesto zanje še bolj oddaljeno od prejšnjega, obstaja upravičena bojazen, da bodo delavnice ostale brez delavcev, ker zanje ne bo stanovanj. Podobne težave so z vključevanjem vajencev! Vsem obrtem primanjkuje vajencev, ker pa jim ne morejo nuditi stanovanj jih tudi sprejeti ne morejo v uk. Prav to pomanjkanje pa narekuje gradnji vajeniškega doma v Šiški. Zanimivo je bilo tudi poročilo šolskega odbora šišenske Šole, ki so jo odprli letošnje leto. Tako je moral šolski odbor v svojem osemnajstmesečnem delovanju izdelati programe za posamezne šolske stopnje, razrede, kabinete, delavnice in druge prostore, da je lahko uredil tudi notranjo opremo. Načrte zanje je napravil član šolskega odbora Franc Šalamun. Prav tako je šolski odbor ob pomoči občinskega sindikalnega sveta zaprosil šišenska podjetja za prispevek k vzgojnim in učnim sredstvom. Na takšen načn je šola dobila klavir, kinoprojektor, delavniško orodje in drugo. Z odprtjem šole pa so nastala nova nerešena vprašanja: uresničiti bo treba zahteve volivcev po telovadnici, telovadnem igrišču, šolskem vrtcu, šolski kuhinji in drugo. Zaenkrat šele napis na vratih — 29. novembra pa bodo odprli vrata prve samopostrežne trgovine v Ljubljani IS v vi.. un«a .r.'švi;« dit c‘..ulova bodo avtomobilist, in motoristi. ki ;z dneva v dan — ;n to popolnoma upravičeno? — jad> kujejo glede pomanjkanja rezervnih delov za svoje »konjičke«, vendarle prišli na svoj račun. V prostorih »Sloven.ja-avtc: na Prešernovi ulici 40 bodo i. decembra odprli trgovino na drobno kjer oo-do v zato preurejenem oddelku prodajali rezervne dele tudi ;-a vozila ostalih tvrdk k; jih zasiopa podjetje »Slovenija-avto«. m Razstavo »Zgodovinski razvoj živih bitij« v ljubljanskem Naravoslovnem muzeju si je v enem tednu ogledalo že ekrog tisoč ljudi. Med obiskovalci je bilo največ Šolske mladine iz Ljubljane. m V obeh ljubljanskih porodnišnicah se je v soboto in nedeljo rodilo štirinajst deklic in šestnajst dečkov. B Univerzitetni svet je izvolil devet novih izrednih in honorarnih profesorjev, štiri na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, dva na Fakulteti za splošno medicino in stomatologijo ter po enega na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in na Filozofski fakulteti. j _ m Občinski ljudski odbor Ljub-ljana-Rudnik Je sklenil na zadnji seli, da bodo zbori volivcev za to občino med 8. in 15. novembrom Na njih bodo razpravljali o izpolnitvi družbenega plana, o šolskih odborih, o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti in poravnalnih svetov ter p drugih lokalnih vprašanjih. , .. , B Čeprav Je novo gimnazijsko poslopje v Šentvidu nad Ljubljano komaj dograjeno, se je v njem že zbralo toliko dijakov, da je redni pouk vedno boli otežkofen. Da bi vsaj delno povečali število prostorov, ki jih bodo prihodnje leto potrebovali še več kot letos, je šolski odbor te šole sklenil, dk se bo zavzel za to. da bi stavbo dvignili za eno nadstropje. B V Stanežičah pri Šentvidu bodo odprli novo obrtno podjetje »Cementnine«, ki bo izdelovalo iz umetnega kamna terace, obloge za stene, betonske okvire za okna, police, betonske cevi itd. Delavnice bodo v barakah, v katerih je imela doslej skladišče »Semenarna«. Podjetje, v katerem bo zaposlenih spočetka petnajst kvalificiranih delavcev, pozneje pa petdeset, bo po predvidenih podatkih že v prvem poslovnem letu imelo nad dvajset milijonov dinarjev prometa. m Prebivalci občine' Ljubljana-Rudnik so sklenili, da bodo obnovili dom na lepem izletniškem kraju na Kuraščku. Z gradbenimi deli so že pričeli in tudi les za stavbo bod preskrbeli sami. Na pomoč Jim je priskočil tudi Občinski ljudski odbor, ki je za to gradnjo vzel pri Mestni hranilnici dva milijona dinarjev posojila. IS Odkar sta se združila »Ljub-ljana-transport« in »Sap Turist« je novo podjetje v nedeljo odlično prestalo prv0 skupno preizkušnjo. Lokalni promet je bil spričo prizadevnosti osebja tako odlično organiziran, da smo prepričani, da bodo poslej skupni nastopi imeli še več uspehov. 22 trolejbusov in 44 avtobusov je namreč na dan mrtvih brez vsake nezgode prepeljalo 220.000 potnikov. ¡B Včeraj so prišli v Ljubljano trije člani Centralnega sveta pionirjev Sovjetske zveze. ki so pri nas gostje Zveze prijateljev mladine Jugoslavije. V Ljubljani jih je sprejela predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Olga Vipotnik. V Klubu poslancev so se gostje ter predstavniki in sodelavci ZPM Slovenije razgevar-jali o dejavnosti naše pionirske organizacije. Po obisku v Beogradu in Zagrebu se bodo sovjetski gostje zadržali v Ljubljani dva dni in si ogledali razne otroške ustanove in šole. Na Bizeljskem ne bodo pili kislice Velika stiskalnica v kleti kmetijske zadruge Bizeljsko I ima te dni dovolj dela. Vinogradniki prodajajo grozdje takoj ob trgatvi, zadruga pa v kleti, kjer ima tehnične možnosti in izkušene kletarje, pridobi iz odkupljenega grozdja prvovrstno kapljico. Take zasebnik ne more naprešati, ker nima niti priprav niti dovolj strokovnega znanja. Naprava za merjenje stopnje alkohola v moštu zraven stiskalnice je kazala okoli 20 stopenj. -To pa ni slabo,« sem omenil upravniku kmetijske zadruge, ki je bil v kleti zaradi odkupa grozdja. »Ne, ni slabo, to je več, kot Požar V nedeljo ponoči je v gospodarskem poslopju v Klečah 32, ki je last gospodarja Matije Selana, izbruhnil požar. Ogenj Je upepelil v pol ure leseno gospodarsko poslopje. Pravočasna gasilska intervencija pa Je preprečila, da se požar ni razširil na stanovanjsko hišo. Škodo cenijo na milijon di-I narjev. siva, saj znaša predračun 19 milijonov din, od občine in podjetja »Elektro« pa so dobili samo nekaj manj kot 6 milijonov din. Vse drugo pa bodo zbrali sami vaščani, večidel takoj, nekaj pa s posojilom v hranilnici. Toda ni jim žal velikih naporov, ker se zavedajo, da jim bo elektrika olepšala in olajšala življenje. Hvaležni so tudi Kmetijski zadrugi na Jesenicah, ki jim je pomagala pri prodaji lesa in jim tako omogočila začetek elektrifikacij e. Prebivalcem vasi okrog Velike Doline želimo, da bi zares že 29. novembra zasvetila elektrika in oznanila začetek vsestranskega napredka! —ne smo pričakovali. S trgatvijo smo počakali in se je bogato izplačalo.« Pri tem je potegnil iz žepa tabelo in ugotovil, da bo imelo vino iz mošta, ki ima 20 stopenj, 13.3 maliganov. — Dnjgod pa tarnajo nad slabim pridelkom in kakovostjo,« sem še omenil. »Sami so krivi. Vprašajte našega izkušenega kletarja, pa vam bo povedal, da je zadnje dni pridobilo grozdje dnevno po eno stopnjo alkohola. Tisti neučakanci, ki so trgali prezgodaj, in takih je veliko, so s tem zapravili velike količine sladkorja in s tem seveda tudi kakovost prdelka. Zdaj pa bodo tarnali in ponujali kislico. Mi imamo pa že sedaj kupca za celotno zmogljivost naše kleti.« Da ni težko dobiti kupca za tako kapljico, kot jo ima bizeljska vinska klet kmetijske zadruge, bo rad priznal vsakdo, ki jo je poskusil. »V bodoče se bomo še v večji meri usmerili na predelovanje grozdja v naši kleti, ker le tako lahko dobimo res pristno pijačo. V ta namen pa potrebujemo večjo klet, ker nam te zmogljivost 20 vagonov še zdaleč ne odgovarja,-sta še povedala upravnik in kletar. Na področju Bizeljskega je okoli 500 hektarov vinogradov, kar pomeni ob normalni letini vsaj 400 vagonov vina. Kmetijska zadruga ima 7 hektarov lastnega vinograda, od tega polovico v terasni ureditvi. Letos so prvič pospravili sorto »rizvanc«, to je križanca zelenega silvanca ¡n laškega rizlinga. Kaže, da bo križanec imel vsa dobra svojstva -staršev«. Bizeljska kmetijska zadruga ima kooperacije tudi v vinogradniški proizvodnji. Skupno ima takih pogodb za površino 83 hektarov. Zadruga daje kooperantom na kredit vsa agrotehnična sredstva, ki jih potrebujejo v vinogradu, zadružniki pa se zavežejo, da bodo ob letu prodali zadrugi pridelek. V pogodbeno sodelovanje je obvezno vključeno tudi zavarovanje proti toči. Do 21. oktobra na Bizeljskem še niso vsega potrgali. Pred kletjo kmetijske zadruge so se ustavljali vozovi. Vinogradniki so pričeli spoznavati, da je za njih bolj ugodno, če prodajo grozdje, kot pa mošt ali vino. Zato je čedalje več takih, ki prodajo pridelek takoj ob trgatvi. Nia posestvu -Rdeča Zvezdana Bizeljskem so povedali, da glede količine in kakovosti vinskega pridelka letos ne bo slabše kot lani. Ker jim je primanjkovalo trgačev, so jim priskočili na pomoč člani nekaterih sindikalnih podružnic in tudi pripadniki JLA. Tako so z združenimi močmi pospravili pridelek. Vinogradništvo in živinoreja sta glavni panogi kmetijstva na tem območju ter zato tudi na prvem mestu v perspektivnem načrtu kmetijske zadruge. Glede načrtne obnove vi- nogradov in saditve priznanih sort kot osnove za večji pridelek ob manjših proizvajalnih stroških, so tudi na Bizeljskem do sedaj resda veliko zamudili. To zamujeno bo treba čimprej nadomestiti in se lotiti načrtne obnove vinogradov v okviru kmetijske zadruge. Pogoji za pridelovanje kakovostnega grozdja so tu zelo dobri. Kmetijska zadruga je dala izdelati načrte za novo vinsko klet z zmogljivostjo 200 vagonov vina. kar bi za potrebe tega področja zadoščalo. Bizeljčani so letos spet dokazali, da je pridelek, zlasti pa njegova kakovost, v veliki meri odvisen od volje vinogradnika. Prav bi bilo, da bi se te resnice naučili tudi vinogradniki v drugih krajih. Da ne bi zaradi neutemeljene neučakanosti zavrgli tone sladkorja, ki jim ga nudi jesensko sonce, kakršnega je zlasti letos obilo. P. Roman ič * « Tovarna volnenih izdelkov Majšperk skrbi vsestransko za svoje delavce in uslužbence. Sedaj štipendirajo 20 ljudi na Univerzi ter na srednjih in industrijskih šolah. Letos urejajo sanitarije, kei dosedanje niso ustrezale predpisom. Zaključujejo tudi gradnjo novega skladišča za goriva. Na sliki: Skupina delavcev Tovarne volnenih izdelkov Majšperk zapušča delo. (Foto; M. Kos). Da bo več biaga m boljša izbira Kaj pripravljajo v Šoštanju in Velenju Z naglim razvojem industrije v Šoštanj skl občini se je razumljivo spremenila tudi socialna struktura ljudi. Sedaj je v tej občini Le še 20 cdstoikov kmečkega prebivalstva. Te spremembe in pa višja življenj-Bika raven so neposreden vzrok za večje povpraševanje po industrijskem blagu in živilih. Najbolj je to očitno v rudarskem Velenju, kjer danes živi blizu 7000 ljudi, kjer gre še za BRALCI NAM PIŠEJO Mizar v muzeju Arheološki oddeiek ptujskega muzeja je v bivši dominikanski cerkvi, ki so jo zgradili leta 1235. Torej je tudi zgradba sama kulturni spomenik. V tej stavbi ima tuidli zasebni mizar svojo delavnico. Pred leti je bila v njej tudi družbena obrtna mizarska delavnica, ki pa se je preselila drugam. Prostori namreč zanje niso ustrezali, muzej pa rabi vse poslopje zase. Enako velja za prostore, ki jih ima zasebni mizar, ki pa se doslej ni hotel preseliti drugam. Delavnico ima v prvem nadstropju, v njej pa tudi stroje. Kdo bo odgovarjal, če se zgodi nesreča, ker bo v stari stavbi zaradi obratovanja strojev kaj popustilo? Zasebni mizar in pristojni občinski organi bi morali upoštevati tudi potrebe muzeja za povečanje arheološkega oddelka. Pri Ormožu so izkopali v zadnjih letih mnogo predmetov za katere pa muzej nima dovolj prostora, da bi jih ustrezno razstavil in omogočil obiskovalcem, da si jih ogledajo. Kaj je torej važnejše: razširitev muzeja ali zasebni mizar, ki bi se lahko preselil tudi drugam? J-k I neskladje med razvitim gospo-; darstvom in stanjem trgovine, ‘ obrti in gostinstva, katero ne ustreza potrebam ljudi tega j kraja. Trgovina je z vsakdanjim | življenjem tesno zvezana in za-j to si sedaj prizadevajo, da bi • delno že v naslednjem letu odpravili razne vrzeli Seveda je bila nezaloženost v trgovini, pomanjkanje sadja in zelenjave in še marsikaj drugega, pred letom dosti bolj boleča. V središču novega Velenja že pripravljajo trgovske lokale za živilski center, kjer bodo prodajalne mesa in rib, sadija, zelenjave, kruha, peciva, mlečna restavracija s prodajalno mleka ter slaščičarna z bifejem. S tem bo Velenje dobilo drugi živilski center. Neprimerno odgovornejše pa je oskrbeti zadostne količine kmetijskih pridelkov čez vse leto. Ljudski odibor občine Šoštanj je za to nalogo zadoilžil trgovska podjetja BAZEN v Velenju. VELMA Velenje, podjetje MERKUR Šoštanj, trgovino Sad je-zelen java Šoštanj ter kot proizvajalca, kmetijsko gospodarstvo Sailek pri Velenju. Za izvajanje načrta o preskrbi bo Ob.LO izvedel nekatere ukrepe. Sedaj je tudi že znano, kakšne količine kmetijsikih pridelkov bo treba oskrbeti za normalno oskrbo prebivalcev v Velenju in Šoštanju, kar podjetjem omogoča realno planiranje prometa, pravočasno sklepanje pogodb s proizvajalci ter raznimi podjetji. Kot neposreden proizvajalec bo imelo posestvo Saiek v preskrbi Velenja pomembno vlogo. S tem v zvezi bo posestvo preusmerilo proizvodnjo v pridelovanje zgodnje zelenjave in v mlekarstvo, (posestvo bo imelo 200 krav mlekaric). S kruhom in pecivom ne bo težav, ker zmogljivosti pekarn še zadoščajo, le izbiro in kakovost naj bi izboljšali. V Velenju in v Šoštanju pripisujejo vlogo za pravilno izvajanje načrta preskrbe, potrošniškim svetom in stanovanjskim skupnostim. Zategadelj bo z njihove strani potrebno več iniciative in predlogov. F. K. Te dni so mladinci in mladinke aktiva mladih zadružnikov Mu- j Ijava ter mladinci in mladinke ' obrata modnih oblačil »Krka« skupaj s člani sindikalne podružnice modnih oblačil »Krka« zasadili krampe in lopate v zemljo, da skopljejo jarke za glavni vod vodovoda iz Ivančne gorice na Muljavo, Kompolje, Potok in Krko. S tem bo tudi to kraško območje dobilo dobr0 in zdravo pitno vodo. — Foto: Erjavec — Stična. V NEKAJ VRSTAH KRANJ — Prejšnji teden so imeli v Kranju ustanovne zbore osnovnih organizacij ZROJ. Vseh osnovnih organizacij bo v občini 13. Po združitvi oficirjev in podoficirjev v enotno organizacijo bo v občini organiziranih 1139 rezervnih oficirjev. COL — 76-letni Jože Černigoj in njegova 71-letna žena Filomena sta te dni praznovala v krogu svojih otrok zlato poroko. V soboto popoldne so prebivalci delavskega naselja v Podutiku pri Bokalcih blizu Ljubljane ob majhni in prisrčni slovesnosti odprli novozgrajeni vodovod. Doslej to naselje sploh ni imelo čiste pitne vode, saj je 20 hišnih lastnikov uporabljalo vodo iz povsem dotrajanega vodnjaka. Zato so volivci na zadnjem zboru sklenili, da bodo zaprosili ObLO Ljubljana-Vič za sredstva, da bi podaljšali vodovod od Doma za onemogle v Bokalcih do njihovega naselja. Občina je prošnji takoj ustregla. Prebivalci pa so na pobudo Pavla Tanka, sedlarja v pivovarni Union, v rekordnem času 12 dni izkopali več kot 800 m dolg in nad meter in pol globok jarek za cevi in pri tem premetali 1600 kub. m zemlje. — Na sliki: gospodinje z zanimanjem opazujejo eurek čiste vode. ki bo odslej polnila njihova vedra in verjetno niti ne opazijo, da stoje nad starim preživelim vodnjakom. I MIREN PRI N. GORICI. V podjetje »Apnenica in kamnoseški :z-j delki« bodo postavili novo peč za j žganje apna. Gradnja nove peči, l kj bo imela zmogljivost 30 ton dnevno, bo stala približno 46 milijonov denarjev. Proizvodnja apna se bo dvignila na 10.000 ton letno, zvišana vrednost proizvodnje pa bo znašala približno 65 milijonov. MIRNA PEC — Lan, ustanovljeni obrat pletiljstva v Mimi poči se kar lepo razvija. V kratkem bodo obrat še povečali. Dosedaj je pletlljstvo poslovalo v sestavu Tkalnice v Šmihelu. Po sklepu občinskega ljudskega odbora pa se je obrat osamosvojil. OTOČEC — Prihodnje leto bodo pričeli; graditi hotel v Otočcu. Stal bo v bližini bencinskih črpalk podjetja Petrol ob avtomobilski cesti. Občinski ljudski odbor Novo mesto je dal jamstvo za najetje kredita za gradnjo tega turističnega objekta, ki bo prvi na I>olenjskem. BOJSNO PRI BREŽICAH — 29. novembra bodo odprli osnovno šolo. Sredstva sta prispevala okraj in občina. Zelo požrtvovalni so bili tudi vaščani, ki so doslej opravili okrog 900 ur prostovoljnega dela, 255 nr prevozov z vprežno živino itd. Sedaj pride na vrsto vodovod, ki ga bodo vaščani zgradili z lastnimi sredstvi. DOBOVA — V tem kraju hi bilo nujno treba urediti cestno razsvetljavo. Dobova namreč postaja vedno večje naselje, kjer je tudi cestni promet čedalje živahnejši. SLOVENSKE KONJICE -- Na posvetovanju predstavnikov gospodarskih podjetij, kmetijskih zadrug In političnih organizacij v Slovenskih Konjicah so razpravljali o delu novo ustanovljene delavske univerze. Večerna politična šola Je že pričela z delom. NOVO MESTO — Na predlog plenuma občinskega odbora SZDL in v soglasju z delavskimi sveti posestev, je občinski ljudski odbor sprejel sklep o priključitvi posestev Trška gora, Družinska vas, Klevevž, Struga in Šentjernej h kmetijsko gospodarskemu posestvu Novo mesto. S tem so podani pogoji za večjo načrtno proizvodnjo na teh posestvih, kar dosedaj zaradi razdrobljenosti in drugih razlogov ni bilo možno. Kmetijsko gozdarsko posestvo ima po priključitvi 240 ha njiv. 48 ha sadovnjakov, 18 ha vinogradov. 738 ha travnikov ter 730 košenic. Med drugim bo posestvo z dograditvijo hlevov redilo približno ti- hotela »Golobar«. Gre za to, da bo gradnja potekala tkladno z urbanističnim načrtom. Razširili bodo program adaptacij gostinskih objektov. ZAGORJE — Preteklo soboto je v Zagorju gostovalo društvo slepih »Jereb« iz Ljubljane. Z njihovim nastopom je bilo občinstvo zelo zadovoljno. — Pred. kratkim so pričeli graditi nov plavalni bazen v Potošiki vasi. Gradnjo vodi poseben gradbeni odbor, ki skrbi za to, da bo baeen, na splošno željo vseh Zagorčanov, čimpreje dograjen. ČRNOMELJ — Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora so razpravljali o osnovah za sestavo družbenega plana za prihodnje leto. Razen tega so na seji sprejeli še odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti v Črnomlju in Kanižarici, predpis o urejanju stanovanjskih vprašanj in odlok o ustanovitvi komunalne uprave. VINICA — Tu so nedavno končali z gradnjo stanovanjskega bloka, v katerem so štiri sodobno opremljena enosobna m dve družinski stanovanji za učiteljstvo. SEVNICA — Te dni so začeli obnavljati valjčni mlin, katerega zmogljivost bodo znatno povečali, razen tega pa ga bodo preuredili tako, da bo delo avtomatizirano. Zgradili bodo Se večji silos in mehanizirali razkladanje vagonov. SENOVO — Pri rudniku so v okviru Delavske univerze organiziral] 3-mesečni kopaški tečaj, ki ga obiskuje »1 rudarjev. Razen tega pa se je 37 odraslih, med njimi tudi rudarjev, prilasilo v šolo za odrasle, ki bo začela z delom te dni. MMS8II Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Medvode razpisuje po členu 164. zakona o javnih uslužbencih na veterinarski postaji v Medvodah delovno mesto veterinari a- ( Pogoj; Veterinar z nekaj let prakse. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje vložite do 15. novembra 1959 pri občinskem ljudskem odboru Medvode. R Zdravstveni dom Nova Gorica sprejme takoj; — fizioterapevta in — pom. pisarniškega referenta. Pogoji; Ustrezna strokovna izobrazba. Temeljna plača po zakonu o javnih uslužbencih. Položajna plača pa po pravilniku o plačah zdravstvenega doma. Ponudbe pošljite — Upravi zdravstvenega doma Nova Gorica. R V Šentvidu so odprli klub Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Ljubljana-Šentvid je odprl v soboto NESREČE Maribor. 2. nov. V Laporju pri Poljčanah se je pripetila težka prometna nesreča, pri katerj je motorist B M. podrl 75-ietnega pešca Antona Kovačiča, ki je podlegel poškodbam. Pešec je nenadoma prečkal cesto pred motorjem. M o tor: sta so s težkimi telesnimi poškodbami pripeljali v bolnišnico. Šofer podjetja »Transport« Maribor B. B. ie med Zlatoličjem in Staršami zarad- utrujenost, zaspal za volanom. Zavozil je na desno stran ceste, podrl cestn: smernik ter se skotalil po pobočju in obstal na njivi s kolesi navzgor Na gospodarskem poslopju Jožeta Skrbiša iz Leviča je izbruhnil požar. Skoda znaša 230 tisoč dinarjev. Motorist J. K. je brez vozniškega izpita voz:’, z Rogoze proti Hočam. Pr srečanju z drugim motoristom je zadel pešca M. S. Oba so s težkimi telesnimi poškodbam. pr.p i;uli v bolnišnico Sinoč. ob 19.10 le vozniku oseb-pega avtomobila S. S na Dupltn-S3d cesti odletelo sprednje desne ; kolo. Pri tem sta bili njegova žena ih hčerka telesno poškodovali. Na avtomobilu je za 6o tisoč {}in škode. M. K. 24. t m. svoje klubske prostore. Pri lepo pogrnjenih mizicah in dobri udeležbi je otvo-ril prvi klubski večer predsednik občinskega sveta Svobod m PD tovariš Lovro Si-mnovič. V klubu naj bi se zbirali vsi člani društev, vseh sekcij in sodelovali pri sestavljanju programov za klubske večate. Klub ima prostore v čitalnici Svobode, ima na razpolago televizijo in radioaparat, tako da se ne bo nihče dolgočasil. Tov. Simnovič je želel, da bi bili vsi večeri polni obiskovalcev, da bi se počutili kar najbolj sproščeno. Večer je bil prijeten, navzoči so razvili med seboj zelo zanimive debate iz vsakdanjega. političnega in kulturnega življenja. Zastopniki posameznih društev so z zanimanjem sledili večeru, ki nuj bi jim ; pomagal razvijati tudi na vasi klubsko življenje. Sentvidčani pa z zanimanjem pričakujejo prihodnjega klubskega večera. soč krav in pitalo 1000 telet, pozneje pa še znatno več. BOVEC — Posebna komisija Je pregledala lokacije, ki pridejo v poštev za gradnjo novega hotela. Zedinili so se, da bo nova stavba v neposredni bližini dosedanjega Župnija v Medani v Brdih naznanja sorodnikom, duhovnikom, prijateljem in znancem, da je v nedeljo. 1. novembra 1959 v 84. letu starosti in v 59. letu in pol maše vanj a po daljši bolezni umrl gospod JOSIP MILANIČ župnik, častni dekan. rojen 7. oktobra 1876 v Vojščici na Krasu. Pogreb bo v torek, 3. t. m. ob 10. uri na medanskem pokopališču. Časten mu spomin*. Razpisna komisija pri ZAVODU ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LRS. Ljubljana, Dimičeva 12 razpisuje uslužbensko mesto KEMIČNEGA TEHNIKA Zaželena je praksa, vendar je lahko tudi začetnik. Plača po dogovoru oziroma po plačnem pravilniku. Vloge vložite v 15 dneh pri Zavodu. R 2elezniško transportno podjetje Ljubljana razpisuje delovno mesto KURJAČA PARNE KURJAVE v svojem upravnem poslopju v Ljubljani. Moša Pijadejeva 39. Plača po tarifnem pravilniku. Reflektanti za to mesto naj predložijo svoje prošnje občemu oddelku uprave ZTP Ljubljana. Zglasijo se lahko tudi železniški kurjači-upokojenci za honorarno zaposlitev. R Umrl je naš dragi mož, oče, stari oče PAVEL JEŠE železniški uradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 4. novembra ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah. 2alujoči: žena Ika, sin ing. Pavel, hči Jelena, snaha Pavla roj. Pavlič, vnučki Mirjana, Goran in Darko Tacen, Banja Luka, Jesenice, dne 2. novembra 1959. .KOMPAS; AVTOBUSNI IZLET tu, PLITVIČKA JEZERA v nedeljo 8. novembra. Otvoritev nove avtomobilske ceste Karlovac— Slunj—Plitvice—Vrhovlne. Ogled PLITVIČKIH JEZER, največjega jrirodnega parka v Jugoslaviji. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri. po-/ratek v Ljubljano okoli 21. ure Za izlet veljajo POSEBNE ZNIŽANE CENE. Prijave sprejema ooslovalnica v Ljubljani * Hkrati opozarjamo delovne kolektive, organizacije in društva DA ODOBRAVAMO ZA AVTOBUSNE PREVOZE POSEBEN 15 V* POPUST. Zahtevajte brezob-vezne ponudbe in ostale informacije v najbližji poslovalnici KOMPASA LJUBLJANA—BEOGRAD Turistično m avtobusno podjetje KOMPAS v sodelovanju z avtobusnim podjetjem LASTA obvešča javnost, DA JE PODALJŠANO OBRATOVANJE REDNE EKSPRESNE AVTOBUSNE PROGE LJUBLJANA—ZAGREB—BEOGRAD jn obratno. Iz Ljubljane vsak dan ob 10. url in povratek iz Beograda ob 7.30 uri. Vozovnice lahko kupite v predprodaji v Ljubljani v poslovalnici. KOMPASA že nekaj dni pred potovanjem. Na avtobusni progi vozijo moderni, turistični avtobusi v katerih je potovanje prijetno, varno in udobno in ki SO OGREVANI. m n lugih si ŠOFERJA C kategorije sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani s takojšnjim nastopom službe. Naslov v ogl. odd. K 354-1 GLAVNEGA skladiščnika sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Pogoji; ustrezna strokovna izobrazba in daljša praksa v skladiščnem poslovanju. Naslov V ogl. Odd. K 5352-1 ZARADI SELITVE nujno prodam eno dragoceno starinsko omaro in eno • dvodelno svetlo omaro. Naslov v ogl. odd. 14045-4 USLUŽBENCA za vodenje skladiščne kartoteke sprejmemo. — Mogoč je takojšnji nastop služ-be. Naslov v ogl. odd. K 5353-1 TRGOVSKO PODJETJE »SVILA«, Ljubljana, Trubarjeva 1. sprejme trgovske pomočnike-ce. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. K 5189-1 AVTO FIAT 1100, leto 53, odličen, ugodno prodamo. Ogled v torek od 13.—15. ure za vodo pri Centralni lekarni. 13655-4 VELETRGOVINA »Ali’ operaio«. Trst, Viale D’Annunzio 6. obvešča. da ima v zalogi največjo izbiro oblek, jopičev, vetrnih jopičev. hlač, srajc, pletenin ter raznih drugih predmetov po na.1-ueodneših cenah. Obiščite veletrgovino »Ali’ operaio«. K 4859-4 BREZPLAČEN BO IZLET V TRST s prihrankom pri nabav; zimske garderobe v manufakturni trgovini MAGAZZINI ALLA STA-ZIONE. via Cellini 2 (pred glavno postajo), z veliko izbiro moške. ženske, otroške konfekcije, perila. plaščev. vsakovrstnih bund. dežnih plaščev, športnih, vetrnih jopičev, dežnikov, nogavic. S tem odrezkom vam priznamo poseben pooust. -4 CIGARETO »REKORD« standardne kvalitete kadite tud* vi — popularna cena 55 din. K 4996-4 CIGARETO »FILTER« zelo dobre kvalitete smo dali v prodajo. — Duvanski kombinat, Titograd. »i ANO VAN Ji. v luu. a.uiiw, tričlanska družina za popoldansko pomoč. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd 14027-9 MOŠKI. razočaran v zakonu želi spoznati žensko od 35 do 45 let. s svojim lastnim domom. Ponudbe pod »Obrtnik« v ogl- ».MO uiosK-o avokoio ▼ Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 14020-1# ZAMENJAMO dve. novi, enosobni stanovanji za komfortno dvosobno stanovanje s kabinetom Ponudbe pod »Vseljivo'takoj« V Ogl Odd. 140»*-9 CAS0PISN0-ZAL0ŽNIŠK0 IN TISKARSKO PODJETJE »KULTUR A« BEOGRAD, MOŠE PIJADA ŠTEV. 29, III. NADSTROPJE Telefon 39-362 Tekoči račun 101-707/1-77 Kmalu bo dotiskana brošura: REFORMA SISTEMA FINANSIRANJA GRADITVE IN KORIŠČENJA STANOVANJ Brošura obsega gradivo s seje Predsedstva Zveznega odbora SSRNJ in zakonske predloge Zveznega Izvršnega sveta Zvezni ljudski skupščini: REFERAT LIDUE SENTJURC ZAKLJUČKE PREDSEDSTVA PREDLOG ZAKONA O FINANSIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE S POJASNILI PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STANOVANJSKIH ODNOSIH (POPRAVLJEN TEKST DELA V. S POJASNILI). Brošura ima v prilogi: METODOLOGIJO OCENITVE VREDNOSTI STANOVANJ — TOČKOVANJE. V brošuri je tako zbrano najvažnejše gradivo glede na stanovanjsko graditev. Brošura ima 125 strani. Cena 200.— din casopisno-zalozniSko in tiskarsko podjetje »KULTUR JI« BEOGRAD, MOŠE PIJADA ŠTEV. 29, III. NADSTROPJE Prosimo Vas, da nam takoj pošljete . primer- kov brošure REFORMA SISTEMA FINANSIRANJA GRADITVE IN KORIŠČENJA STANOVANJ. Znesek din ........ za te brošure sem vplačal na vaš tekoči račun 101-707/1-77, »KULTURA«, Beograd. Prosimo, da pošljite knjige na naslov:_ - . Datum Podpis 5414 Kmetijsko-strojno proizvodno remontno podjetje SREMSKA MITROVIČA, MATIJE IVANIČA ŠTEV. H. TELEFON 54 IZDELUJE VSE VRSTE VENTILOV ZA MOTORJE TRAKTORJEV IN AVTOMOBILOV IZ NAJBOLJŠEGA UVOZNEGA IN DOMAČEGA JEKLA - KVALITETA ZAGOTOVLJENA, CENE SOLIDNE. Sklepamo pogodbe za 1960. leto do 16. novembra 1959. leta. 5216 K 4993-4 AVTOMOBILISTI, POZOR! Pre-proge za avto in prevleke sedežev dobite izgotovljene ali po naročilu: Friškovec 5. Ljubljana (Tabor). 13216-11 GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejme takoj Ing Bitenc. LjuoHana. Tu-gomerjeva 13. 14915-1 POMOČ v gospodinlstvu dva do trikrat tedensko iščem. Ing. Bat-telino, Ljubljana, Aljaževa 35. 13607-1 USLUŽBENKA želi honorarno popoldansko zaposlitev v centru. — Ponudbe pošljite v ogl- odd. pod »Dogovor«. 13796-2 BOJLER TIKI 80 litrov prodam. Ogled: gostilna Triglav, Ljubi j a-n a-Most e. Zaloška cesta. 14006-1 VETROBRAN, nemški, dele za NSU-Primo-D 150 ccm. nemško, moško športno kolo prodam — Gornji trg 22-1. 13848-4 SOBO nujno potrebujem. Ponudbe v ogl. odd. ood »Dogovor«. 13811-9 POTREBUJEM 200.000 posojila za obrt. Garancija — obresti. Ponudbe pod »Obrtnik« v ogl. odd. 14019-11 VARUHINJO k dve leti stari punčki iščem za dopoldne. Plačam 6000 din. Mogarinovič, Bičevje 5 (pri bencinski črpalk5 na Viču). 14037-1 GOSTINSKO PODJETJE »RIO«, Ljubljana. Titova c. 4, sprejme tri kuhinjske pomočnice. 14032-1 TOČAJA, točajko, mlajši, potrebujem takoj. Bife »Vitez«. Ljubljana, Breg 20. 14028-1 PRODAM dobro ohranjen FIAT-600. ima prevoženih 20.000 km. Cena 700.000 din. PASIC, Zemun. Božidar^ Adžije 10. K-4 KOLO, novo. moško, italijansko. prodam. Splitska 6. 14033-4 PRODAM mlado, lepo psičko, dobro čuvajko in prtljažni voziček. skoraj nov, poceni. — Streliška 10. Vrbinc. 14029-4 MOPED ZÜNDAPP, radiogramo-fon (glasbena omarica) in ceneno moško . dvokolo. prodam Medvedova 20. od 14. do 17. ure 14023-4 PRODAM staro, dobro ohranjeno spalnico Naslov: Dolenjska c 140. Kocijančič. 14022-4 ISCEM prazno ali opremljeno sobo. Po možnost; tudi pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe no d »Cimprej« v ogl. odd. 14038-9 ZAKONCA z otrokom nudita stanovanje in hrano ali plačilo zb dopoldansko ali celodnevno pomoč v gospodinjstvu Naslov v osi. odd. 13980-9 SOBO, prazno, oddam. Ponudbe pod »Študentu« v ogl. odddelku • OGLAS • V »DELU« • USPEH! PRODAMO po ugodni ceni ali oddamo za prenos osnovnih sredstev TRAKTOR STEYER s prikolico TAM, 3 tone. zelo dobro ohranjen. — Naslov v oglasnem oddelku. — Ogled možen vsak dan. 5284 Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK«, LJUBLJANA, Celovška 135 razpisuje aaslednja delovna mesta: 1. VODJE RAZVOJNEGA SEKTORJA Inženir kemije ali magister farmacije z daljšo prakso pri raziskovalnih delih, poznavanje razvojnih problemov v industriji in znanje tujih jezikov. Družinsko stanovanje zagotovljeno, osebni dohodki po dogovoru, 2. EKONOMISTA za izdelavo Investicijskih elaboratov, s prakso prt takem delu. 3. MOJSTRA DELAVNIC v Mengšu (oddelek za vzdrževanje) — mojstrski Izpit in praksa v industriji. Prijave s kratkim življenjepisom (za delovno mesto pod 1 navedite tudi samostojna strokovna dela), pošljite na naslov podjetja do 30. novembra 1959. 5094 Zadružna poslovna zveza LR Slovenije OBRAT: »AGROKOMBINAT« Ljubljana razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SEKRETARJA pravnik s prakso v gospodarstvu 2. 2 VERZIRANIH KNJIGOVODIJ OSNOVNIH SREDSTEV IN INVESTICIJ 3. 2 MATERIALNIH KNJIGOVODIJ 4. BLAGAJNIKA 5. 2 ADMINISTRATORJEV ?od 2.—5. popolna srednja šola z večletno prakso v samostojnem vodstvu navedenih poslov. Plača po dogovoru ^rijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov podjetja do 10. novembra 1959. ZAHVALA Ob nepričakovani in hud; izgubi naših dragih m nepozabnih staršev JOŽE 1 A in JOŽEFE MODIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jih v tako velikem številu spremili na njihovo zadnjo pot. — Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, govorniku za poslovilne besede. lovcem za častno spremstvo, duhovščini, pevcem, ter vsem. ki so nam izrazili sožalje, pomagali in nam bili v uteho v mučnih trenutkih. Vsem najlepša hvala. Sinovi in hčere Modic ter ostalo sorodstvo. Torek KOLEDAR novembra: Silva Za gradbenega ing. je diplom.-ral Popovič Veljko. — Čestitajo znane: in sorodni. NOČNA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom SISKA: Dr Jenkole Rozalija. Černetova 31. tel. 22-831. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-800. Zdravstveni dom BEŽIGRAD; Dr. Setina Miloš Velikovška 5, tei 31-281. V odsotnosti zdravnika kl’č.te tel. LM. 30-800. Zdravstveni dom MOSTE: ZD Moste. Prvomajska ll. tel. 31-359. V odsotnost: zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom VIC: Dr. Jež Janez Prešernova 36/IV. tel. 32-740. Zdravstveni dom RUDNIK; Dr Lobe Franc. Njegoševa 25. tel. 31-541. V odsotnosti zdravnika klič.te tel LM 20-500. Zclravs • v ?r.i dom CENTER: Dr Pupp s Hubert. Miklošičeva 24. tei. 39-151. Za obiske otro.< ista tel. številka. Zdravstveni dom MOSTE sporoča da bo v dneh 4.. 5. in 6. nov. 1.95r> obratovala za vse območje Zdravstvenega doma - Moste samo dežurna ordinacija v Zdrav- : 8tvenem domu Ljubljana — Mo- ; ste. Prvomajska 11. m sicer dopoldne od 7. do 12. ure. popoldne od 14. do 18. ure. Prosim ■. da upoštevate to začasno omejitev zdravstvene službe v omenjenih dr.eh. V soboto, ene 7. n. 1559. pa bo zopet redna zdravn.ška služba Sekcija brivcev in frizerjev v Ljubljen obvešča vse članice in čir.ne. da bn danes prvi strokov-n. sestanek (v torek 3. nov. 1959) ob 20. v Vajenski šoli. Veselova ul. 2. soba 4 (I. nadstropje). Vsi vabljeni! KROSAN je znan preparat za zaščito krompirja pred gnitjem. Poceni, izdaten in koristen tud-; za sc.r.enrk; krompir. Dobite ga v zadrugah semenarnah in drogerijah. NOVOST! BELO LiClLO »EVELINE« ru t: ustnice pred razpoka-njen ;n sušen:; m :n omogoča, da samo z enr, barvo ličila in z uporabo belega !;č.la naredite vse ni-ar.se ban.' na ustnicah. Ne Speco madežev z bencinom. •* V ■ v. 5 ;a;no čist: in ne pu-okrog madeža. oioodusce REPORTER DRAMA LJUBLJANA ToreK. 3. nov., ob 15.30; Kose-Bud- juh.i; »Dvanajst porotnikov«. _ Abonma A. (Preostale vstopnice £o že v proaaj;.) Sreda r nov . ob is.39. Fischer; ►Prosti cun« Acoama B. (Pre-ostaie vstopn.ce so že v prodaje) Četne k 5 nov. ob 15.30: Rose -Budjunn- »Dvanajst porotnikov«. Dtjašk: abonma I. (Stojišča so v prodaj:.) Cb ^a.30: Shakespeare; »Kar hočete« Predstava Akademije za igralsko umetnost Izven in za pocerei¡e (Vstopnice so že v F nov.. >b 15.: Bor; »Zvezda 'j Zaključena pred- — 'o - .T.r.dZijo v Kranju. 1 rita A Kurent.) C • • ' ‘ o ca; »Yerma--. Abon- 1 t:- • V^ -ra igra S. Cesnik. P: c stale vstopnice so v proda- Sobota. 7. nov., ob 19.30: Lorca: »Yerma« Izven in za podeželje. (Viktorja igra S. Cesnik.) Nedelja. 8. nov., ob 19.30: Delane-yeva: »2ivljenje v zagat:«. Izven in za podeželje. (Josephine igra M. Novakova.) — Mladini neprimerno. OPERA Torek, 3. nov. ob 19.3o Verdi: »PLES v MASKAH«. Gostovanje Jožeta Gostiča. Abonma red U. Sreda. 4 nov. ob 19.30 Egk; »REVIZOR«. Abonma red E. (Veljajo vstopnice od 23. oktobra). Četrtek. 5. nov. ob 19.30 Verdi: OTHELLO Gostovanje Jožeta Gostiča Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji). Petek. 6 nov. ob 15.30 Egk: »REVIZOR Abonma Petek popoldanski. (Vstopnice tudi v prodaji). Sobota, 7. nov. ob 19.30 Prokofjev: »PEPEBKA*. Abonma red P. (Vstopnice tudi v prodaji) Nedelja 3 nov ob 19.30; Gounod: FAUST Gostovanje talibanskega tenorista Augusta Vicentinija — Izven in za podeželje (Vstopnice so po cer.2h od 1000 din navzdol že v prodaji v Operi). Uperne abonente redov u in t vljudno obveščamo o zamenjavi predstav za torek 3. in sredo 4. t. m. Nocojšnja predstava »Ples v maskah« bo za red U. »Revizor«, prvotno napovedan na nocoj, pa b0 uprizorjen Jutri, v sredo. S i tem tudi popravljamo tiskovno j napako v včerajšnjem »Delu«, ki • Je objavil za torek »Ples v ma-J skah« za red M. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Torek. 3. nov. ob 16.30: I. m W Flrner; »Kukavica« Zaključena predstava za IEV. Ob 2u 1 ;n VV Firner: »Kukavica« Abonma Mladinski II. Sreda. 4. nov . ob 20: Max Fnsch: «Dobmik ¡n požigalci» Abonma red Sreda Vstonnice so tudi v prodaji Četrtek. 5. nov. ob 20.30; Priestley •Steklena kletka«. Abonma TSS — I. Petek. 6. nov., ob 19.3o; Držič — •Trlpče de Utolče« Abonma Kar-tonažna tovarna Sobota. 7 nov., ob 20; Priestley: •Steklena kletka« Abonma Kolektivi D Nedelja 8. nov., ob 2u Držič: — »Tri-pče de Utolče« Izven Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom. Sreda. 4. nov. cb 16: »Tri vesele« slovenske enodejanke Iz prejšnjih časov s pesmijo in plesom: Levstik: »Juntez«. Vošnjak: »Resnica bode v oči«, Ogrinc: »Kje ;e meja«. Reci F. popoldanski. Vstopnice so tud: v prodaji Predprodaja vstopnic pr; gleda-i ški biagajm v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov trg št. 2 Četrtek. 5. nov., ob 17. uri- J. Kainar; »Zlatolaska«. Delno ’ zaključena predstava za otroke članov sind. podruž. podj. Lek in Semenarna. Ostale vstopnice so v prodaji. Sobota, 7. nov., ob 17. url; J. Do-beic: »Dva potepina«. Delno zaključena predstava za otroke članov sind. podruž. podj. TOPS in Elektronabava. Ostale vstopnice s0 v prodaji. Ob 20.30 uri: J. Dobelc: »Dva potepina«. Večerna predstava je namenjena odraslim. Nedelja. 8. nov., ob ll. uri: O. Wilde: »Srečni princ«. Ob 15. uri: J. Malik: »2ogica Marogica«. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja. 8. nov., ob 17. uri: F. MilčLnsk; : »Dve veseli zgodbi«. Predprodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva c. 36 od 1C.—12. ure in pol ure pred začetkom predstave pri gledaliških blagajnah. Rezervacije na telef. 32-020. (od 10-—12. ure). PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 3. nov., ob 16. B Nušlč »Žalujoči ostali«. Izven. Petek. 6 nov ob 20: B Nušlč »Žalujoči ostali«. Izven Nedelja. 8 nov. ob 16: B Nušlč: •Žalujoči ostal;« Izven. Vstopnice lahko dobite v pisarni gledališča od 9 do 12. ure dnevno, ter na dan predstave od 13. do 15. ure Lahko jih pa tudi telefo-nično rezervirate na telefon 355. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 3. nov. ob 19.30: Bratko Kreft: »Krajnski komedijanti. — Gostovanje v Velenju. Sreda. 4 nov., ob 15: — Bratko Kreft: »Krajnski komedijanti«. — Zaključena predstava za šolo tz Hrastnika Četrtek. 5 nov. ob ll: Pavel Go-Lia: »Sneguljčica«. — Zaključena predstava za šolo iz Zreč. Ob 15: Pavel Golia- »Sneguljčica«. — Zaključena predstava za šolo lz Sp. Hudinje. Petek, 6. nov., ob 15; — Bratiko Kreft; »Krajnski komedijanti«. — Zaključena predstava za IKS In III osnovno šolo. »MALI ODER« Slovenskega ljudskega gledališča CELJE Sreda. 4. nov. ob 11: Erwin Syl-vanus: »Korczak in otroci«. — Zaključena predstava za gimnazijo — v mali dvorani Narodnega doma. Sobota, 7 nov., ob ll: Erwin Syl-vanus- »Korczak ln otroci« — Zaključena predstava za gimnazijo — v mali dvorani Narodnega doma. Ponedeljek. 9 nov., ob 20: Erwin Sylvanus: »Korczak -¡n otroci«. — Izven V mali dvorani Narodne-ea doma PReonudniR Slovensko geološko društvo vabi na občni zbor. ki bo v sredo 4. novembra ob 16.30 uri v Matematični predavalnici univerze P V sredo 4. novembra bo preda-i val v balkonski predavalnici uni-I verze kot gost geografskega inštituta naravoslovne fakultete, profesor moskovske univerze Jullan Sauškin »O delu Geografske fakultete na moskovski univerzi«. Začetek predavanja ob 11. uri. Vstop prost. P slovenska akademija znanosti :n umetnosti v Ljubljani in Geografsko društvo Slovenije vabita na javno znanstveno predavanje, ki ga bo imel Julijan G. SAUSK1N, profesor Geografske fakultete Univerze v Moskvi v dvorani SAZU. Novi trg 3-1. v sredo, dne 4. novembra 1959 ob 18. uri. Tema: Prirodni tn ekonomski rajon; Sovjetske zveze P H i fi 0 »» Vlliij <■-.» i u..tli KINO UNION: amei ourvni cinemascope film »SONCE ZNOVA SIJE« Režija Henry King Igrajo Tyrone Power, Ava Garuner, Mei Ferrer in Errol Flynn Tednik F. N. 44. Predstave ob i5. 17.30 in 2u. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnicam zvišana za 20 din. Ob 10 matineja amer. filma »MOJIH 6 KAZNJENCEV« KINO KOMUNA: jug. einemasc. film »SAM«, Tednik F. N. 44. Piedstave ob i5. 17, 19 in 21. KINO VIC: ital film »POSTOPAČ«. Predstave ob 15 17. 19 in 21 KINO SLOGA: jug. film »VIZA ZLA«. Tednik F. N. 44. Predstave ob 15. 17. 19 m 21. KINO SOCA; amer. oarvni film »VELIKAN« 11 der Predstave ob 15, 17, 19 m 21. KINO SISKA: amer barvni film »VELIKAN« l. del. Predstave ob 15. 17. 19 tn 21. Danes zadnjič. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—ll ure ln od 14 ure dalje PROSVETNI FILM — ISKRA: Novosti — jugosl. film »CRNE RUTE« — angl. film »ZVEZDE IN CRTE« — amer. film »PODARJENI PONY«. TRIGLAV: amer. barv. einemasc. film »OSVAJALEC«. Tednik, v glavni vlogi; John Wayne, Susan Hayward. Predstave: ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. LITOSTROJ: itar. tlim »SIRO- MAŠNI, TODA LEPI«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič. KAMNIK »DOM«; češki film »SOLA OČETOV«. KRANJ »Storžič«: švedski film •NASMEH POLETNE NOCI«, Ob 15.50. 18 in 20. Zadnjič. KRANJ »TRIGLAV«; amer. film »PLAMEN OPOLDNE«, ob 19. KRANJ »SVOBODA«; amer. barv. i ¡im »CASANOVA«, ob 17.30 in 19.30. RADOVLJICA; ital. film »LUCI VARIETEJA«, ob 20. BLED: franc, film »LJUBEZEN JE NA KOCKI«, ob 20. JESENICE »RADIO«; franc.-nem. barvni film »POT V RAJ«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«; amer. barv. einemasc. film »POSLEDNJÌ LOV«, ob 16, is in 20. KOR. BELA; meh. film »SERENATA A V MEHIKI«, ob 19 NOVO MESTO »KRKA«: jugosl. češki barv. film »ZVEZDA POTUJE NA JUG«.. TRBOVLJE DEL. DOM: ameriški barv. einemasc. film »OBRAČUN V TABLE ROCKU«. HRASTNIK »SVOBODA II«: jugoslovanski film »V MISIJI MIRU IN PRIJATELJSTVA« ob 17 in 19. PTUJ MESTNI KINO: franc. oin. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«. ob 18 in 20. M. SOBOTA »PARK«; ital. film »KRIK«, ob 17.30 In 20. 2ALEC: franc, film »ULICA SANJ«. ROG. SLATINA: japonski barvni film »KONJ FANTOM«, ob 19.30. POSTOJNA »ZARJA«; jugosl. film »VETER JE PONEHAL PRED ZORO«, ob 18 in 20.15. ŠEMPETER pri Gor. »SVOBODA«: ruski barv. film »TIHI DON«. PIRAN »GARIBALDI«; sovj. barv. film »PLAMEN NAD STEPO«. Ob 16, 18 in 20.15. PORTOROŽ; amer. barv. cinemascope film »ULICA FRIDERIK 10«. Ob 17.30 n 19.30, Dežurna lekarna: Torek, 3. nov. 1959 lekarna »Center«. Gosposka ul. 12. KINO: UNION; ital. jug. cin. barv. film: »DUBROVSKI«. PARTIZAN: franc. cin. film: »TISTI, KI MORA UMRETI«. UDARNIK: amer. barv. film: »VABILO NA PLES«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 3. nov., ob 19.30 uri; Švara; Slovo od mladosti (Prešeren) Red LMS — ZELENI. Sreda. 4. nov., ob 19.30 uri: Lev-stik-Kreft; TUGOMER. Red LMS — PLAVI. Tugomer — Marjan Bačko, Grozdana — Mija Men-cej. RADIO: 5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—9.00 Domači napevi; 9.00— 14.40 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.40—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17JO Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci; 18.00—24.Oo Prenos sporeda RTV Ljubljana. dl v Ljubljane DNEVNI SPORED ZA TOREK Poročila; 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, L.UU. 10.30, 22.00, 23.0«. 24.00. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan giasben. spored) — vmes od 6.3^ do 6.40 Reklame. 8.05 Jutranji spored solistične glasbe. Pančo Via-digerov; Račenica — Anton Lavrin; 5 balkanskih plesov — Parico Vlauigerov; Vardar — Ive Lnotka-Kaiinski: 2 istrska plesa 8.35 Od íoxtrota do rumbe. 9.uo Uio pu klasičnih mojstrih — Ca W. G.ück: Evgenija na Tavr:a uvertura — Luigi Bocchenn. Koncert za violoncelo m orkester v B-duru (Antonio Janigro; violončelo) — L. van Beethoven: Prva simfonija. 10.10 Iz arhiva zabavn» glasbe. 11.00 Operni dvospevi — j Massenet: Duet Manon m Dts Grieuxu ;z 1. dej. opere Manon — G. Puccini; Duet Butterfly in Pm-kertona .z i. dej. opere Madame Butieíriy — L. Janaček; Duet Cerkovmce in Štev« iz opere Je-nufa. lil.30 Oddaja za otroke; a) Alvaro Yunque; Steklenica mleka; b) Petnajst minut z otroškim zborom RTV Ljubljana. 12.00 Cate-rina Valente m Silvio Francesco. 12.15 Kmetijski nasveti — Lojze Hrček: Razdalja sajenja v sodobnih sadovnjakih. 12.25 Alpski zvoki Jtiroiske popevke ih plesi). 12.45 Poje ženski zbor »Svoboda«, Celje, vodi Tone Tržan. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igra Ms»-riborski godalni ansambel. P. I. C3jkovski: Jesenska pesem — F. E. Bach; Pomladno prebujenje — J. B. Foerster: Andante cantabde; Ailegreto — E. Grieg: Elegija. 13.50 Operetni zvoki. 14.10 Slovenske narodne v pnredbah za glas in klavir. 14.25 Zanimivosti in znanosti in tehniko. 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.1-5 Reklame in zabavna glasba. 15.40 Naši popotniki na tujem — Janez Lenasi: Avstrijski kamnolom — mednarodna kiparska delavnica. 16.00 Izbrali smo vam. 17.10 Razgovor z volivci. 17.20 Aram Ha. čaturjan; Koncert za violino in orkester (David Ojstrah in orkester Philliarmonia pod vodstvom avtorja), 13.00 Iz zbornika spominov. 18.20 Na obisku pri slovenskih mladinskih skladateljih, II. — Marjan Kozina. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih, 19.00 Obvestila. reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Zbor RTV Beograd p. v. Borivoja Simiča. 20.20 Radijska igra — Alexandre Rivemale-Henri Colpi: Slon v hiši (prva izvedba). Režija; Mlrč Kragelj. 21.30 Milko Kele-men: Simfometta (orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic). 21.45 Domači vokalni solisti- Anica Zubovič, Gabi Novak, Marijana Deržaj, Dušan Jak-šič, Ivo Robič ln Vice Vukov. 22J5 Iz jugoslovanske komorne ustvarjalnosti. 5. oddaja; L. M. Škerjanc: Sonata za klavir v Es-duru (H. Horak-Cas). Miloje Milojevič: Sonata za violino m klavir op. 36 (L. Pfeifer — P. Sivic). 23.10 Zabavni koktajl. TELEVIZIJA Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV postaje. TOVARNA KOLES »R 0 G«« LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA 72 zaposli takoj: 1. varnostnega tehnika, 2. mizarje 3. več nekvalificiranih delavcev (moških) Interesenti naj se zglase osebno v sekretariatu podjetja. 5395 N. vrTTO Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »SPLOŠNA PLOVBA« PIRAN razpisuje naslednja delovna mesta: 1. knjigovodje(-kinje) - konterja, 2. dopisnika za tuje jezike, 3. zobne asistentke Pogoji: pod 1. ekonomska srednja šola in najmanj pet let prakse v finančnem knjigovodstvu; pod 2. da obvlada dopisovanje in pomorsko terminologijo v angleščini, po možnosti tudi v nemščini in italijanščini; pod 3. potrebno strokovno znanje in praksa. — Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. — Nastop takoj ali po dogovoru. 5415 tMAJ/ 28 IV-8 V 1358 »INTERTRADE« podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva inozemskih tvrdk proda osebni avto znamke Opel Record, Izdelave leta 1953 Prednost za nakup imajo gospodarske in družbene organizacije. Ponudbe pošljite v sekretariat podjetja. 5263 Kemijskega tehnika s prakso v galvani in metalurškega tehnika s prakso SPREJMEMO. Ponudbe pošljite pod: »RAZGOVOR«. 5211 Večje trgovsko PODJETJE V LJUBLJANI s p r e j me takoj ali pozneje: ŽENSKO TRGOVSKO IZOBRAŽENO MOČ (po možnosti z nekaj komercialne prakse) za prodajni oddelek SKLADIŠČNIKA za skladišče v Poljn pri Ljubljani MLAJŠO MOČ lahko tudi začetnica z znanjem strojepisja, za knjigovodstvo Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Stalna služba«. 5266 GRAND HOTEL »UNION« V LJUBLJANI razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoj: višja strokovna iz->brazba z večletno prakso. Plača po tarifnem pravil-oiku. — Prijave pošljite la upravo podjetja s krat-cim življenjepisom oziro-na opisom dosedanjega Jela. — Nastop službe s l. januarjem 1960. 5232 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih r&s-merij pri aEKTROTEHNIčNEM PODJETJU »ELEKTROTEHNA«, LJUBLJANA, PARMOVA CESTA ŠTEVILKA 33 -azplsuje naslednja delovna mesta: 1. STROJEPISKE 2. ADMINISTRATIVNE MOČI 3. SKLADIŠČNIH DELAVCEV Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev in šolske Izobrazbe pošljite na upravo podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. 5247 INDUSTRIJA STEKLA — PANČEVO Prevzema vse količine steklenih drobcev, cken-skega stekla vseh debelin, kakor tudi litega (ornament) stekla brez primesi kremenca iuisga izvora. — Cena od 15 dinarjev za kilogram franko natovorjeno v vagonu ali kamionu. — Toleranca 4 odstotke primesi. Najmanjša dobava 10 ton, natovorjeno v vagonu ali dobava s kamionom. -- Priznamo kamionski prevoz po železniški tarifi 13/b. 10-tonski položaj, z uradnim merjenjem. Interesenti naj se obrnejo naravnost na INDUSTRIJO STEKLA, PANČEVO pismeno ali po telefonu štev 632 od 6, do 14. ure. 5276 UPRAVNI ODBOR podjetja ELEKTRARNE TRBOVLJE razpisuje mesti: 1. STROJNEGA INŽENIRJA 2. ELEKTROINŽENSRJA Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dosedanjo zaposlitvijo pošljite na UPRAVO PODJETJA. AVT0TURISTIČN0 PODJETJE »SLAVNIK« KOPER — PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA SPOROČA CENJENIM STRANKAM, DA JE OPUSTILO skladiSCe na gosposvetski cesti st. 13 ter je odprlo novo skladišče za zbirno in kosovno službo na Cankarjevem nabrežju štev. 25. SEDANJA TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA SKLADIŠČE V LJUBLJANI JE 21-375. priporočamo se cenjenim strankam. AVT0TUR1STIČN0 PODJETJE »SLAVNIK« KOPER — PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Komisija za sprejemanje in odpuščanje uslužbencev in delavcev ELEKTRARNE VUZENICA razpisuje delovno mesto VODJE IZMENE Pogoji: absolvent Srednje tehniške šole — eiektro odsek — s 3-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Ostalo po dogovoru Prošnjo z navedbo kratkega življenjepisa pošljite na naslov: ____ _________ ELEKTRARNA VUZENICA, Vuzenica 5064 Izdaja Id tiska Časopisno podjetje DRLO — Credntttvo: Ljubljana, Tomšičeva altca Itcv 5. telefoni 23-622 do 23-526 - Oglasni oddelek i Ljubljana, Titova eesta 7. telefon 21-896 - Naročnlnski oddelek Ljubljana, Titova cesta 5, telefon 20-463 — Poštni predal 29 — Brzojavni naslov: DELO Ljubljana, Elro račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704/ 1-367 Me*e*na naročnina SW> <1fn Robopliov ne vračam» S .:rA ai-ipi» ji r f. Î75.;> rii5tÍ4¿ JSžŽCŠittil Mačk je napel oči in zagledal živino, temnejši madež na temnem obronku, -Rad bi vedel zakaj?« -Po mojem so zaduhale Indijance.» -Kaže kaj nanje?« -Ne. Če se le ne oglašajo kot volkovi.* -Mar ni že čas za drugo stražo?« -Vsak hip nastopi.« -Kdo je mimo tebe še zunaj?« »Holdridge. McBee in Patch so pri živini. Summers je hotel za r.ocoj številnejšo stražo.* -Dobro.- -Surners je rekel, da Indijanci, ki se namenijo krast, včasih oponašajo volkove.* -Dobro pazi!« -Dejal je. da je bil temu že sam priča, da pa Kawi tega prejkone ne bodo počeli. Baje so prestrahopetni,- -A kljub temu dobro pazil- -Bom. Dirk pravi, da je treba biti tostran Kawe na moč previd, :. /Ida; smo že na ozemlju Delatvarov.« -Delaua; rov d »Ja, toda pr: Pawneejih moraš biti še bolj pre- viden.* »Mar ve Summers prav vse?« »Jojmel* je menil fant. »Rekel bi, da le ne ve vsega, gotovo pa ve zelo mnogo.« Mačku sta bila Summers in Brownie povšeči. ali vendar je brez pomisleka rekel: -Po tem razgovoru bi mislil, da nima razen Sum-mersa nihče pameti.« Brownie ni odgovoril. S spoštovanjem fanta do starejših je molčal, ali Mack je navzlic temu vedel, da se čuti prizadetega, to pa je tudi hotel doseči. Zvezda se je spustila po zahodnem nebu in Brow-lie je, vesel, da je pogovor zavil drugam, vprašal: »Se vam ne zdi, da je zvezda pristala v Oregonu, gospod Mačk?« Prej ko je utegnil Mack odgovoriti, je na oddaljenem koncu črede počila puška. Pok je zamrl v rezki, napeti tišini. Brownie je vzdignil puško. -Indijanci! Indijanci!« -Cuj!« Kar je slišal Mack, so bili kriki v taboru, kriki križem po temi. Slišal je rožljanje volovskih verig in glasen dirindaj. Daleč onkraj črne živinske gmote je brizgnila ogenj še ena puška in preglasila vpitje. Živina se je jela vzpenjati na noge. Mack je videl, kako se je ya-čela bližnja ži na trgati. Stala je mračna v noči, glasno puhaje skozi nozdrvi. Dalje proč so se pričeli robovi gmote redčiti. Začul se je g!as Lija Evansa: -Brownie? Kje si, Brownie?« -Tukaj. Tukaj, ata.« Evans je pristopil težkih korakov, sledila mu je skupina moških. Vnovič je prasnila puška. Mack je slišal strel, zatem pa topot parkljev. Temna zaplata se je valila v črno, a začetek te črte je bežal in vlekel za sabo ostanek. Nekdo je kričal: Gledala ga je spredaj, kako je hodil ob težkem vozu ali dvojni vpregi in kdaj pa kdaj počil z bičem. Kadar se je morala karavana ustaviti, je odšel naprej na čelo in pomagal drugim čez plitvine ali navkeber, pri tem pa si je oblatil obleko, se naprašil in ves oznojil. Ni mnogo govoril, a nikoli glasno in ukazujoče kot Tadlock, pa je vendar prispeval še več kot svoj delež k delu. Brownie je bil največkrat zadaj pri kravah. Kadar se je karavana vzpenjala navkreber, ga je sem ter tja videla. Tedaj mu je pomahala, odgovoril pa ji je samo z majhnim gibom, zakaj sedaj je bil že mladec in se je sramoval kazati svoja čustva. Toda navzlic temu je opravljal moško delo. Zavoljo tistih petnajstih glav, ki jih je bil vzel Lije zraven, mu ne bi bilo treba biti tako daleč zadaj z živino; toda delal je tudi za Mačka, ki je imel štirideset glav ali še več, da si je nekaj malega zaslužil. Rebeka je mislila, da Mack ne bi mogel dobiti zanesljivejšega pomočnika. ■ Rebeka je s palico, s katero je stopala, vzpodbodla prvega vola. Hotela je ostati blizu Liju. Včasih je dopustila, da je vprega majčkeno zaostala, ampak danes, ko je veter tako žalostno zavijal in jo je vse telo bolelo ln se jep roti njeni volji lotevala malodušnst, je hotela ostati poleg njega Tod, ob Modrem Missouriju bi imeli vsi prašne obraze, če ne bi bilo prejšnjo noč deževalo. Vozovi na repu so morali prenašati prah, pa so se zategadelj dan zb dnem menjavali v vrsti; tisti z repa so se premaknili naprej, prednji pa nazaj. Ozrla se je okrog sebe in opazovala pokrajino. Potovali so po nestalni deželi Vrstili so se gozdovi in griči, potlej pa prerije, ki so najbrž ležale blizu Skalnega gorovja Nato so prišli spet gozdovi in apnenčasta tla pa veliki griči vzdolž Velikega Vermiliona. Tukaj se je je proti njeni volji lotevala malodušnost, je hotela popotovati dalje in v hostah je bilo drevje redkejše. Vsekakor pa tega ni bilo moči z gotovostjo reči, zakaj jutri se lahko razgled znova zapre. Veter, ki je pihal, ni bil podoben vetrovom v domačih krajih. Bolj stalen je bil in bolj peklenski, valil se je z zahoda, kakor da mu ni konca. Upogibal je drevesa, žvižgal preko golega pobočja in divjal spodaj po debreh, kakor da hoče vsak hip navaliti na karavano. Kljub temu pa so ljudje govorili, da to ni še nič. »Le počakajte, da pridemo dalje,« so govorili. Toda bilo je že dovolj. Bilo je že več ko dovolj. Bila je vesela, ko se je morala karavana ustaviti. Globoko si je oddahnila in si podrgnila skelečo zadnjico, ne da bi se bila koo ve kako brigala za to, če jo kdo gleda ali ne, nato pa pristopila k Liju, preden bi šel pogledat, zakaj so se ustavili. Rekel je: Popazi na živino! Boš, Becky?« »Počakaj, Lije! Ni treba, da bi ti vse opravljal. Bi se lahko malo pomenila?» Pričel se je upirati, kot je pričakovala, tedaj pa jo je pogledal in rekel: »Ja, seveda! Kaj pa je narobe?« »Le pomenila bi se rada, to je vse.« »O čem?« »C čemer koli.« »Cudna.se mi zdiš, Becky. Stavim, da si utrujena.« »Cisto dobro se počutim.* »Zakaj pa hodiš, namesto da bi se vozila?» »Povsem dobro se počutim. Le veter je kriv in vse ostaio- »Si postala malodušna?« -Majčkeno.- -Nimaš vzroka za malodušje. Vse je v najlepšem redu. Samo pomisli, da ie tako. pa se ti bo pri prid zazdelo prav.« > LEDOM gSfešFlŽMA IS»-TREBA Bife' -MILOVATI, KO NA ZAMRZNE Rl fe^ftAZAKAJ LED G¿V V / JE PRED MNOGI W fjj èSOVRAŽNIKI. V dom yW?- j - ŽIVAL "V KONSERVI" Gl PO MEHKEM DNU PN. ¡ M! IN DRUGIMI SLASCIC t PRAVZAPRAV NAJBOLJ AT LhiErV: »• ¿i LLL^íiéHi MIW MUSTER 29. Preden se je Maja spomnila Kasandrinih naukov in odgovorila na zastavljeno vprašanje, jo je premagala radovednost. »Kako se imenuje ta krasna cvetlica? Bodite tako dobri in mi povejte!-« je zaprosila kar je mogla prijazno. Hrošč je zazibal bleščečo svetlo glavo na prsnem oklepu in si ogledal Majo od vrha do tal. Zasmejal se je. 30. »Gotovo ste šele včerajšnja?« je vprašal in sc zabaval ob Majini nevednosti. »Oh, doma se mi nihče ne bi smejal, poučili bi me,« je pomislila Maja in se zavedla hroščeve nevljudnosti. Da, čebele so se lepše vedle. A tudi hrošček je bil dober in prijazen — ko je zagledal na Majinih licih rdečico zadrege, ji je začel razlagati. ttari mojstri gotskih pisanih oken najbrž ne bi ugovarjal) pridobitvi našega časa... Na razstavi umetnih snovi, ki j« kila oktobra v Dusseldorfu, so pokazali med drugim tudi barvasta okna iz umetnih plastičnih snovi. Pravijo, da jmajo prednosti pred steklenimi: barve še bolj žarijo, obde je lažja, nerazbijejo se in zlahka jih je mogoče umivati 28. Potem se je Maja domislila rosne kaplje in malce v strahu vprašala: »Ali je bila krogla vaša? Zelo žal mi je, da sem jo vrgla v travo!« »Rosno kapljo mislite?« je vprašal hrošč in se nekam pomilovalno namuznil. »Zaradi nje si nikar ne belite glave. Jaz sem se že napil, moja žena pa ne pije vode, ker je bolehna. Po kaj ste prišli?« nmnnrannHininnnumniniiiniiiiinHffliinHiiMuiramimnBinnnHiiiiiffiiiHmiiainfifirainiifflifaniiiHmniuiiiiiiiuminniiuiJiHiiiiiininan] A V Mexico City ju se priprav-# ljajo na izvedbo enega naj-£ večjih projektov današnjega £ časa. Poskusili bodo »vzdig-£ niti« pogrezajoče se glavno f mesto dežele. 2e precej časa namreč živijo prebivalci šti-£ rimilijonskega mesta neneh-£ no v strahu pred veliko ne-£ srečo. Inženirji so ugotovili v zadnjih letih zelo natančno, kje se mesto najbolj pogreza. Najhuje je v mestnem središču. Tam stojijo drogovi, na katerih opazujejo pogrezanje, že tri do sest metrov nad ravnijo iz leta 1890. V marsikateri hiši zijajo široke razpoke in mestne ulice postajajo valovite; nekateri nebotičniki se že občutno nagibajo. Dani so bile posledica pogrezanja velike poplave. Velemestne ulice so bile podobne prekopom in ljudje so se prevažali po cestah s čolni. Poplave so na-rtale zato, ker so odvodni kanali že tako pogreznjeni, da voda ne more več odtekati. Z velikimi napori je uspelo delavcem in vojakom doseči, da se ni razlila voda še iz osrednjega odvodnega prekopa. Raziskave so pokazale, da so gradili mesto Mexico City na nekdanjem barju, ki je pokrito le s tankim slojem zemlje. Hotelske skrbi Kakor pišejo zahodnonemški listi, so imeli hotel:, restavracije in drugi gostinski obratna ozemlju Zvezne republike leni 11.5 milijarde mark prometa. S tem se je gostinstvo povzpelo na prvo mesto. &a njim je energetsko gospodarstvo z 11 in premogovniki z 9 milijardami prometa. Na nočnem zboru so hotelirji in gostilničarji razpravljali o pomanjkanju osebja kot o prvem problemu gostinstva. Pod vrhnjo plastjo je le dvajset odstotkov trdnejše gmote, in sicer ognjeniškega pepela. Vse drugo je voda. Na tej »smetani« stoji mesto, ki ima precej stavbnih velikanov, med katerimi so tudi 180 metrov visoki nebotičniki. Zavoljo velikanskega pritiska kamnitih gmot se mestni temelji čedalje bolj pogrezajo. V zadnjih desetletjih so črpali iz dneva v dan več vode za potrebe štirimilijonskega mesta neposredno izpod mesta. Redke gmote So imele čedalje manj vode in so Se tako krčile. Oba vzroka, pritisk od zgoraj in izsuševanje pod vrhnjo plastjo zemlje, povzročata, da se pogrezne zdaj mesto vsako leto za 25 do 40 centimetrov. Zelo pozno so se lotili v nevarnem položaju najpotrebnejših ukrepov.Rastoči industriji so prepovedali črpati vodo izpod mesta. Napeljali so zelo dolge in drage vodovode, s katerimi so spet namakali podzemlje. Toda kljub temu se Mexico City še zmeraj pogreza. Prav težka je mogoče najti zgradbo, ki še stoji popolnoma pokonci, vse se nenehno pomika. Nekatere visoke zgradbe so se celo že nekoliko zasukale okoli navpične osi. Velemesto se nikakor ne more rešiti strahu pred veliko nesrečo. Strah pa povečuje še tamkajšnje praznoverje; prebivalci se namreč še zmeraj bojijo azteških bogov. Pravijo, da se stara azteška božanstva maščujejo, ker so jim uničili starodavno mesto Tenochtitlan, na katerega razvalinah je ustanovil zavojevalec Cortez 1521 glavno mesto »Nove Španije«. Da bi rešili ogroženo mesto gotove pogube, je po mnenju strokovnjakov ena sama zanesljiva oziroma mogoča pot. Morali bi poskusiti, da bi povzročili v podzemeljskih slojih nasprotni pritisk, ki bi se lahko upiral teži milijonskega mesta. Projekt so izdelali zelo podrobno in uresničili naj bi ga z naj- ! sodobnejšimi tehničnimi sredstvi. Uredili bodo velika mestna jezera, v katera se bo stekala dragocena voda z okoliških pogorij. Na mestnem obrobju bodo zgradili mogočne črpalne naprave, ki bodo potisnile zajeto vodo s pritiskom 200 do 300 atmosfer v podzemeljski blatni sloj. Upajo- da bodo tako počasi vzdigovali mestne temelje z mestom vred. Seveda se bo mesto vzdigovalo zelo počasi; pra- vijo, da bi pomenilo velik uspeh, ko bi z nenehnim črpanjem zvišali ravne za kak milimeter na dan ali pa vsaj obdržali mesto na sedanji ravni. Načrti za kasnejšo prihodnjost govorijo o tem, da hi potiskali v pbdjemlje cementno kašo, ki bi se strdila z ogn J* eniškim pepelom v beton. Količino cementa, ki bi bila potrebna za to, bi bi-l0 | mogoče označiti le z astronom-l skimi številkami. OkfDfs^ PODOBE IZ NARAVE - ' ©1959. . y7 Walt-DìjntyProductions " „ World Rights Reserved PO NA Zl- -RIBNIK, VARU-Ml . V MED LE-IN VODNO G LAJE DOVOLJ. KISIKA VODNE, ULIJE/* ZA SKOLJ KAZIM A JE ZANJO. ČAS. h D». / Floyd Mahannah — Hvala za kozarec vode, za njen naslov .pa bom vprašal v poštnem uradu. — Ulica Comstock 607. Dva bloka od tod proti zahodu. Nato se obrnite proti jugu. — Hvala! Neznanec se je obrnil proti vratom. Roy je zamišljeno gledal vrata, ki so se zaprla za plavolascem. Ta hladni obraz? Ali naj to pomeni, da bo doživela Sara kaj neprijetnega? Ali pa je hotel neznanec preradoved-nemu novinarju preprosto zapreti usta? Precej časa je Roy premleval to vprašanje, nato pa je sedel za delovno mizo. Poldrugo uro kasneje je že imel pred seboj članek za naslednjo številko lista. Ura je kazala pol sedmih. Bil je čas, da odide, da se stušira in gre nato po Saro. Ko pa je pokrival pisalni stroj, je spet potrkalo. Tokrat je bil Billy Dillon, desetletni sin lastnika Sarinega stanovanja. — Dober dan, Roy, je pozdravil deček. — Dober dan, kaj pa se je zgodilo? — Zelo rad bi to vedel! Odšla je! — Kdo? — Sara! Rekla mi je, naj vam nesem tole pismo. Roya je prevzela zla slutnja, ko pa je odprl pismo, je čital: Moj dragi! sovražim poslavljanje, zato bom kratka. Rada bi se s teboj poročila — rada iz vsega srca — toda ne smem onesrečiti tvojega življenja. Zato sem se odločila in odšla. Vse je bilo čudovito, pa čeprav ni dolgo trajalo. Na svidenje in mnogo sreče, Sara. P. S. Prosim, ne išči me in ne obračaj se na policijo. Ta me že tako išče. In zdaj, hitro me pozabi! Roy je pismo ponovno prečital. Roka mu je drhtela. Pogledal je Billyja: — Kdaj ti je dala pismo. — Od tega je že precej.-Najprej je pripravila kovčke, nato mi je dala pismo in štirideset centov. Rekla mi je, naj vam ga ob pol sedmih nesem domov. Ko pa sem "videl pred vrati vaš avto, sem si mislil... — Ali je odšla sama ali je bil kdo z n.io? — Oho, odšla je s fantom v modrem fordu. — V katero smer? — Proti Glavni ulici. — Ali si videl fordove tablice? — Da, tablice so iz Kalifornije. — In številko, se je spominjaš? Billy je odkimal. — Na številko nisem pazil. — In kakšna je bila, vesela, žalostna, kot po navadi? — Smejala se je, hitro je govorila, bila je zasopla. — In kakšen je bil fant? — Nič posebnega, kot vsak fant... — Ali je imel belo srajco, tako tanko, da si skoz njo videl tetovirane prsi? Billy je prikimal. — Smejal se je, toda čudno. Niti najmanj ni bil simpatičen. — Ali misliš, da bi se tvoja mama spomnila številke forda? — Ne. Danes je bolna. Vstala je samo toliko, da ji je Sara izročila ključe, _potem pa je zopet legla. Billy je še trenutek počakal, ko pa je videl, da gleda Roy zamišljeno v pismo, je spregovoril: — Rad bi šel v slaščičarno kupit limonado. Roy je prikimal, ne da bi ga pogledal. Ko je Billy odšel, je še enkrat prečital pismo. »Pozabi me hitro...» Odprl je telefonski imenik na straneh, kjer so naročniki razporejeni po poklicih. Plavolasec mu je rekel, da je na bencinski črpalki zvedel, da dela Sara v Weekly News. Po osmem pozivu mu je dolgočasen glas Larsa Horstmanna odgovoril: — Seveda se fanta spominjam. Ko sem mu napolnil bencina, mi je pokazal fotografijo in vprašal, če žensko poznam. Takoj sem spoznal Saro, čeprav je na sliki imela črne lase. Kdo je bil fant? — Ali ste videli avtomobilsko tablico? — Bila je kalifornijska! — Pa številka? — Številke nisem pogledal. Zakaj? — Nič posebnega, hvala, Lars! iii.iiiiiiiUiiiu V miinchenski samopostrežni avtomatski restavraciji si flMAfftlifi ne natakajo kokte iz stekleničk. Človek zavrti le mit* ša nastavi kozarec pod pipo. Seveda dobi le toliko pijače, kolikor plača avtomatu. Premogovnik v Savi Kmetje Iz vasi Otok prj Samoboru v zagrebškem okolišu so postali rudarji, čeprav nimajo rudnika. Premog dobivajo iz reke Save; ta bogati vodni »premogovnik« jim prinese ysak dan veliko premoga, ki pride v vodo iz separacij v Trbovljah in Zagorju. Seveda je Sava zaradi tega kar črna In Je izgubila stari okrasni pridevek »srebrno penasta Sava«. Tak je položaj že pol stoletja. V tem razdobju je bilo že precej tožbarjenja in sporov, ker taka voda pač ni koristna za turizem in ribištvo, pa tudi kmetijstvu škoduje premogovni prah, ki ga raznesejo poplave po njivah. Zadeva seveda še ni urejena. Medtem so pa kmetje iz Otoka tudi na dobrem. Ti vodni rudarji zaslužijo zelo dobro. Na plitvinah izkopljejo vsak svoj »jašek« in Čakajo, da se jama napolni s premogom. Potem naložijo premog v čolne in ne zgodi se tako redko, da nabere kdo na dan tisoč kilogramov premoga. Ta premog je kakovosten, brez primesi, iep0 ogla j en, okrogel in v Zagrebu ga zelo cenijo. Od kmetov ga ne kupujejo samo zasebniki, temveč tudi nekatere tovarne in hoteli. Plačujejo ga po 4000 din tono in tako se to »rudarsko delo« brez rudnika dobro izplača. Kmetje iz Otoka priznavajo, da nalovijo v Savi letno tudi do 50 vagonov premoga. (M. B.) NASER PIŠE SCENARIJ Poročajo, da piše egiptovski premier Gamal Abdel Naser scenarij za film o sueških dogodkih. ATOMSKE NOGAVICE V skladu s tem, da po svetu čedalje bolj uporabljajo svetlobne ali pa svetleče se učinke prj tekstilu, usnju in kozmetiki, je začela ena izmed največjih tovarn sintetičnih izdelkov v ZDA proizvajati svetleče se nogavice. Izdelovali jih bodo iz posebnih najlonskih niti v raznih barvah, MARIO LANZA DVAKRAT POKOPAN Truplo slavnega pevca Maria Lanza so pokopali dvakrat: najprej v Rimu. potem so ga pa odkopali in prepeljali v Ameriko, ker so se njegovi starši odločili, da ga bodo pokopali na hollywoodskem pokopališču. Zahteva staršev ni v skladu s pokojnikovo željo, ki je hotel biti pokopan v Neaplju ob grobu svojega umetniškega Ideala Carusa. NI MOGEL DELATI V LABORATORIJU Salomonu Lefschetzu. enemu največjih živečih matematikov, so podelili naslov častnega doktorja sorbonnske univerze. Učenjak je profesor na vseučilišču v Mehiki. Po vsem svetu je znan po svojih postavkah glede nelinearnih diferencialnih enačb. Posvetil se je matematiki, ker Je kot fant izgubil pri nesreči v laboratoriju obe roki do laktov in tako ni mogel več delati v laboratoriju V PRID MIRU Straža pred londonsko palačo Buchingham ne koraka več pred ograjo, temveč za njo. neposredno pred rezidenco an- gleških vladarjev. To spremembo so uvedli zaradi tega, da bi obvarovali stražarje pred hudomušnimi, včasih pa tudi hudobnimi mimoidočimi, ki so si vneto prizadevali, da bi spravili zapete stražarje iz tira. PRAVIJO, DA SE NI ZLAGAL Bogata londonska lady je priredila piknik in povabila nanj tudi igralca Keana. V gozdu je dobil vsak izmed udeležencev svojo nalogo pri pripravljanju obeda. Keanu je lady ukazala, naj oskubi goske. Ko so se vsi ostali vrnili iz gozda z vodo in drvmi, so našli Keana, ki je kvartal za denar z dvema damama. »Toda gospod Kean,« se je razjezila lady, »rekla sem vam. da oskubite gosi«. In Kean je mirno odgovoril: »Saj to vendar delam« DOLGA POT Vodnik Ivo Markešič. ki Je letos končal srednjo ekonomsko šolo v Dubrovniku, je prehodil za časa šolanja 8.137 km. Po rednem osemurnem delu ie šel Markešič vsako popoldne z vrha hriba Srdja v šolo. Pot s hriba in nazaj ob kakršnem koli vremenu in ponoči je bila zelo naporna, toda kljub temu ni manjkal Markešič niti enkrat pri pouku in končal 1e šolo kot najboljši dijak NAJVEČ JI RADAR V Portoricu bodo zgradili največii radar na svetu Ante. na bo visoka 300 m in z radarjem bodo zaznali nredmet s prostornino enega kubičnega metra na razdali! ?5.nno kilometrov PRETIRANA VNEMA Povsod na svetu Je navada da vojak salutira, ko sreča starešino. Joe Palatse. narednik v nekem manjšem kraju v Arizoni v ZDA, je p$ v prizadevnosti vendarle malo pretiraval. Ko se mu je približal neki častnik, ga je pozdravil s tako naglim sunkom roke, da si Jo je izpahnil v ramenu. Morali so ga prepeljati v .bolnišnico. UKRADLI SO TUDI VARUHA Uglednemu vaščanu v bavarskem Vilsibburgu so neznanci kradli jabolka. Mož pa Je namestil na jablano magnetofon. Brž ko Je kdo potresel drevo, je magnetofon začel delovati in začul se Je nizek glas: »Ne kradi, nič ni skrito tudi v največji temi!« Nekaj dni kasneje je izumitelj moral ugotoviti, da so mu ukradli tudi magnetofon. JE 2E TAKO! 2ena znanega francoskega komika Femandela je kupila novo moško srajco in ko jo 1e doma razvijala, se Je razjezila: »Koliko teh preklenskih bucik pa 1e v vsaki novi srajci?« Fernandel 1e odgovoril: »Zmeraj ena več kolikor človek misli, da 1ih 1e.« TALJA SE BOTVINTK NE BOJI Svetovni šahovski prvak Mi-hail Botvinlk je bil pred kratkim na turneji po Zahodni Nemčiji 1n Švedski Ko se Je mudil v Hamburgu, je imel intervju z donlsnikom nekeea tamkajšnjega lista. Na vprašnle. kaj misli o srečanju za svetovno prvenstvo, ki bo drugo leto. Je Botvinik odgovoril: »Priznam, da sem bil zaskrbljen, ko je vodil po prvi polovici kandidatskega turniri a Keres. Ne vem. če bi se dobro orebil na srečanju z njim Ko pa 1e prispela novica. da je prevzel vodstvo Talj in da bom dobil njega za nasprotnika mi je odleglo. Sedaj vem. da bom obdržal naslov svetovnega prvaka v šahu 5o 75 tr; leta.« od vsepovsod 1 2 3 ¡I 5 L & 7 6 S 5 10 11 12 13 ft S 15 15 17 16 r VODORAVNO: 1. luža, 6. švicarski fizik, raziskovalec atmosfere Iln morskih globin (August). 8. kemični znak za erbij, 9. stara plo- Iskovna mera, 10. etiopski plemen-sk, poglavar. 12. osebni zaimek, 13. ljudski naziv za rudarja, 15. šumnik ;n sičnik, 16. del, frag-P ment, 18. igralec. S NAVPIČNO: 1. italijanska film- ska igralka (Isa). 2. kratica za 9»loco citato« (na navedenem mestu). 3- moško ime. 4. barva igralnih kart, 5. prireditelj, urejevali lec. 6. sodobni slovenski slikar — ■ krajinar (Lojze). L ptica pevka, Sli. odkritelt cepiva proti otroški paralizi. 14. znoj 17. osebni za- 8 trnek. REŠITEV ZADNJE KRI 2 ANKE § VODORAVNO: L mrk. 4. &ga, 7. Aar, 8. rop. 9 upi, 10. ala, U. sl Ratimir, 13. Ilirija. 14. alk, 15. ut» |®^16. Co, 17. ti. ZUNANJA POLITIKA Pisma o Kitajski med ZDA in SZ Oktobra sta Eisenhower in Hroščev izmenjala več pisem o Daljnem vzhodu in Kitajski — Znanih je le nekaj podrobnosti iz prvih dveh pisem WASHINGTON, 2. nov. (Reuter). Kitajsko vprašanje je bilo oktobra v središču zelo pomembne izmenjave osebnih pisem, med predsednikom Eisenbowerjem in predsednikom Hruščevim. V Washingtonu pravijo danes, da se je razprava o vprašanjih Daljnega vzhoda začela med obema državnikoma med bivanjem Hruščeva v ZDA. Za zdaj so znane samo nekatere podrobnosti iz prvega pisma predsednika ZDA in odgovora Hruščeva. Tu pa ni bilo mogoče ničesar zvedeti o tem, ali se bo izmenjava pisem še nadaljevala. V uradnih krogih danes poudarjajo, da se E senhower lo Hrušč e v še nista sporazumela o raznih straneh kitajskega problema. Njuna razprava c vprašanju Kitajske se je začela z zahtevo Sovjetske zveze, naj se ameriške čete umakne to j F or može. Ameriški predstava-k je odgovoril, da se ameriške čete ne morejo umakniti, dokler Kitajska ne spremeni rjo- Konferenca v Ženevi Izjava sovjetskega zastopnika, da bi izvedli skupno podzemeljsko jedrsko eksplozijo ZENEVA^.2. nov. Danes popoldne je bila v Ženevi 131 geja tripartitne konference o prekinitvi jedrskih poskusov. Na seji, ki je trajala 20 minut, so razpravljali o dokumentih, ki so jih že prej predložili konferenci. Prihodnja seja bo jutri popoldne. ki jo je ocenil ko*. m¿T na Daljnem | je politike, nevarno z< vzhodu. Na sestanku z novinarji ob zaključku obiska Hruščev,* v ZDA je predsednik Eisenhower potrdil vesti, da so amerHieo-sovjetska nasprotja v zadavi presojanja položaja na Daljnem vzhodu slej ko prej velika. tr; dni po odhodu Hruščeva iz ZDA pa je poslal predsedniku sovjetske vlade osebno poslanico, v kateri se zavzema za sovjetsko intervencijo v Pekingu, da bi LR Kitajska opustila svoj načrt, o uresničenju svojih političnih ciljev s silo. To poslanico so izročili Hru-ščevu 30. septembra, prav v tienutku, ko je odhajal Iz Moskve v Peking na proslavo obletnice kitajske revolucije. Zahodni opazovalci v Washingto-nu so takrat z optimizmom pripomnili. da je HrušČev v ne- Sovjetski zastopnik na konferenci o prekinitvi jedrskih poskusov Carapkin je danes izjavil. da Sovjetska zveza ne bo soglašala z ZDA in Veliko Bri- Semjon Carapkin Naše ladje za Indonezijo Džakarta, 2. nov. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Indoneziji Stane Pavlic je obiskal danes člana ožjega kabineta dr. Lejmena. in s© z njim sporazumel, da bo Indonezija kupila pri nas 10 manjših trgovskih ladij in ladijsko opremo v skupni vrednosti okoli 6,5 milijona dolarjev. Pogodba bo podpisana v nekaj dneh. Nasution poziva upornike k vdaji Džakarta, 2. nov. Kakor poroča časopisna agencija Antara. je indonezijski obrambni minister general Nasution danes ponovno pozval upornike, ki se skrivajo v planinah In džunglah, naj se vdajo. Ce ne bodo odložili orožja, je dejal, jih bo armada uničila. Proslave obletnice ustanovitve 10. pehotnega polka v Garutu, kjer je govoril general Nasution, se je udeležila tudi delegacija JLA. ki jo vodi generalni polkovnik Kreačič. Zasedanje Sobranja Sofija, 2. nov. (Tanjug) — V Sofiji se je danes začelo četrto redno zasedanje Narodnega sobranja Bolgarije. Poleg drugega je Sobranje sprejelo dopolnitev zakona o davkih in taksah, na podlagi katere bodo od prihodnjega leta dalje vsi aktivni borci proti fašizmu in kapitalizmu ter njihovi otroci docela oproščeni šolskih ta les. Pričakujejo,‘da bo jutri v Sobranju govoril zunanji minister Lukanov. Karermanlis pojde v Rim Atene, 2. nov. (Tanjug) Nocoj bo tu uradno sporočili, da bo predsednik vlade Karamanlis skupaj z zunanjim ministrom Averofom 9. novembra odpotoval v Rim na uradni obisk. Z italijanskimi državniki se bosta razgovarjala o sodelovanju obeh dežel, zlasti o medsebojnih gospodarskih odnosih. tanijo o skupnih podzemeljskih eksplozijah. »Tu bomo obravnavali opustitev vseh vrst jedrskih poskusov-«, je rekel Carap-kin, »ne bomo pa odpirali vrat drugim. Mi nasprotujemo vsem poskusom ne glede na to. kako so organizirani«. Britanski minister za zunanje zadeve je pretekli teden p(red-lagal, naj bi organizirali skupne sovjetko-ameriško-britanske podzemeljske eksplozije. Semjon Carapkin je to izjavil novinarjem pred začetkom današnje seje konference o opustitvi jedrskih poskusov. Sporazum o Nilu med ZAR in Sudanom Kairo, 2. nov. (Reuter). ZAR in Sudan sta dosegla »popoln in za obe strani zadovoljiv sporazum« o vprašanju razdelitve voda Nila in drugih problemih, o katerih so predstavniki dežel razpravljali, je izjavil nocoj po radiu Ondurmana vodja sudanske delegacije na pogajanjih general Mohamed Farid. Istočasno je minister za kmetijstvo ZAR Kajsuni novinarjem v Kairu izjavil, da bodo v torek podpisali končni sporazum o vodah Nila ter o nekaterih trgovinskih in finančnih vpra-I sanj ih. kem govoru v Pekingu opozarjal na to, da je treba uporabo sile kot metode za poravnala nje sporov opustiti. Trdijo pa. de je Hruščev v svojem odgovoru predsedniku Eisenhower-ju opozoril na bivanje čet na Formoz-i kot na glavni vzrok sedanje napetosti na Daljnem vzhodu. Poudaril je tudi, da ie LR Kitajska pripravljena mačeti miroljubna pogajanja m ureditev vprašanja Tajvana, brž ko b:- se ameriške č*te umaknile s tega otoka. Kitajska vlada namreč meni, da je tajvansko vprašanje Izključno notranji kitajski problem, ki se vanj nobena tul a dežela nima pravice vmešala*, in da zato Peking ni dolžan, d & bi opustil tudi morebitno uporabo sile za osvoboditev wga kitajskega otoka, spremenjenega spričo bivanja ameriških čet v Čangkajškovo trdnjavo Odgovor. Hruščeva analizira tudi sovjetsko stališče o tem vpraSanju. tako da ga primeria s sovjetskimi'- gledišči o vprašanju Nemčije. Hruščev je tud1 poudaril, da sovjetska viada enako pripoznava. obe nemški državi, vzhodno in zahodno, ker sta obe sad razcepljenost ir. razdelitve, do katere je prišlo po drugi svetovni vo^ni. Hruščev je poudaril, da zato problema Tajvana ni mogoče primerjati z nemškim vprašanjem. Na Kitajskem je divjala državljanska vojna in ondi 'e bila uresničena revolucija. fa-ko da ima zakonita vlada v Pekingu pravico zahtevati prir>o-znanje popolne suverenosti ^ad vsem kitajskim ozemljem. Te dni Je na obiska v ZDA predsednik Gvineje Seku Ture s soprogo predsednik Eisenhover s soprogama — Na sliki: Seku Ture in Ob peti obletnici bojev Izjava zunanjega ministra začasne alžirske vlade dr. Lamina Debagina — Uspešne akcije alžirske armade — Tunizijski predsednik Burgiba o možnostih za pogajanja KAIRO, 2. nov. (Tanjug). Ob peti obletnici osvobodilne borbe alžirskega naroda je zunanji minister začasne vlade dr. Lamin Debagin izjavil, da je alžirska vlada pripravljena pogajati se s Francijo. Pogajanja naj bi zajela predvsem vprašanje uporabe načela samoodločbe na zdravih in pravičnih temeljih. Debagin je poudaril, da bi morala pogajanja sloneti na enotnosti alžirskega ozemlja, nikakor pa ne na odcepitvi kateregakoli njenega dela v korist Francije. Ce bo Franclja nadaljevala svojo politiko vojne v Alžiriji, P0 KONGRESU KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V FIRENZAH Prezgodaj za točne napovedi OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Rim, 2. nov. (Po telefonu). Po kongresu v Firenzah je nastopilo trenutno premirje, katerega je delno vzrok kopica praznikov v začetku tega meseca, delno pa pričakovanje prve seje novega nacionalnega sveta krščanskodemokratske stranke. Politični opazovalci namreč menijo, da bo mogoče napraviti točne prognoze glede bodoče politike in bodoče vlade šele potem, ko bo sestavljeno novo vodstvo stranke. Bivši sekretar Moro. ki je na kongresu v Firencah dobil največ glasov in bo verjetno še nadalje ostal sekretar stranke, je p-'-nudi; roko sodelovanja vsem strujam stranke, ponudil jim je namreč mesta v direkciji VzrokcTv za tc njegovo potezo je več Poleg tega. da je bil njegova stalno deklarirana želja enotnost stranke, je ne- liko od »fanfanijevcev« orez stvarnih socialnih programov. Moro se verjetno zaveda dejstva, da je kljub zmagi njegove struje na kongresu prevlad o 74 »o razpoloženje za politiko levega centra In bi zaradi tega obstojala resna nevarnost, da stranka zdrsne popolnoma na desno, če bi novo vodstvo ostalo orez dejanskih nosilcev politike .eve- stvo. da je njegova umirjena dorotejska struja zmagala na kongresu tud! /.ato. ker je nastopala z gesli antifašizma in socialne politike čeprav zs raz- dvomno važen faktor tudi dej- | ga centra, t. j. brez «»fanfanijevcev«. Toda med tem ko so predstavniki socialistične struje »Rlnovamento« že obljubi!’ sv°je sodelovanje v vodstvu stranke, pa Fanfani še ni dal odgovora. Fanfani se verjetno boji, da bi njegova opozicija zvodenela in bi Izgubila možnosti za revanšo, če bi se vključil v vodstvo stranke. Prva konkretna akcija, v kateri bo desnica skušala uveljaviti svojo voljo in izzvati pritisk na vlado, bo vprašanje Gronhcijevega obiska v Sovjetski zvezi. Desničarski tisk namreč že sedaj zastopa stališče, da bi bilo treba ta "obisk dobro pripraviti in bi se zaradi tega ne mogel uresničiti prej kot prihodnjo pomlad, čeprav je želja predsednika republike, da bi odpotoval takoj, to je pred koncem leta Sklep o tem bo sprejela vlada na seji, ki bo še ta teden. »Unita« v tej zvezi poudarja, da bo imel zunanji minister pri obravnavanju tega vprašanja možnost pokazati, če je njegova zelja po pomlrjenju iskrena- w PRED ZAHODNIM SESTANKOM V PARIZU Živa diplomatska dejavnost Še pred konferenco državnikov bo na Zahodu vrsta dvostranskih diplomatskih in državniških srečanj PARIZ, 2. rov. (AFP). V Parizu danes pravijo, da bo zahodna konferenca predsednikov vlad zaključena v dveh ali štirih dneh Predsednik Eisenhower je namreč zahteval od predsednika De Gaulla, predsednika Macmillana in kanclerja Adenauerja, naj bi delo te konference pospešili, da bi se že 23. novembra lahko vrnil v Washington. Uradno sporočilo o sklicanju konference štirih zahodnih državnikov so objavili sinoči v Washingtonu, Parizu. Londonu in Bonnu. Predsednik Eisenhower se bo sestal z Macmilla-nom, de Gauliom in Adenauerjem v Parizu 19 novembra. Na tej konferenci, sklicani z namenom »proučiti vprašanja, o katerih naj bi zahodne države razpravljale s predsednikom sovjetske vlade Hruščevom«. bodo sodeiovaLi tudi zunanji ministri štirih zahodnih dežel Datum in dnevni red konference najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda, ki Oo sklicana bržčas na pomlad v Ženevi, bo pravzaprav glavna tema tega pripravljalnega sestanka zahodnih državnikov, ki se bo začel čez 17 on j v Parizu V Parizu poudarjajo, da so zahodne dežele, članice Atlantske zveze. izrazile zadovoljstvo spričo tega srečanja in tu je že čutiti zelo obsežne priprave na celo vrsto drugih diplomatskih srečanj in sestankov med Delegacija SZDLJ v New Delhiju New Delhi, 2. nov. Delegacija SZDLJ, ki jo vodi Miieotije Popovič, je danes uradno obiskala ministra za delo in planiranje Nanda In ministra za razvoj vasi in zadružništva Deja Delegacija ae je nekaj ur jjogovi--jala z indijskima ministroma In se seznanjala z aktivnostjo in problemi ter načrti teh dveb zelo važnih resorjev za ediisk. gospodarstvo. Sinoči se je d^e^aclja sesta a tudi z bivšim predsednikom kongresne stranke Debarom, a katerim se je prav tako laij časa razgovarjala. Cez dan se je Mlienttje Popovič sestal z 20 pomemonejši-ml delhijskimi novinarji-urad niki In glavnimi uredniki. Indijski novinarji so se zelo zanimali za jugoslovansko oceno mednarodnih, dogajanj, za notranji razvoj Jugoslavije ter ra možnosti nadaljnjega razširjenja gospodarskega sodelovanja med Indijo In Jugoslavijo. zahodnimi državniki. Srečanje zunanjih ministrov dežel, članic Atlantske zveze 15 novembra v Parizu, bo eno izmed vrste srečanj, ki bodo v novembru napolnile diplomatski koledar na Zahodu. Število nameravanih dvostranskih srečanj in med seboj - n ih obiskov je namreč zelo veliko. in v njem je izražena pozornost. s katero pripravljajo tako zahodno konferenco predsednikov vlad., kakor tudi morebitno srečanje najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda. 2ivahno izmenjavo gledišč na medsebojnih obiskih bo začel pravzaprav britanski zunanji minister Selwyn Lloyd, ki pride v Pariz 14 novembra. Malo pozneje obiščejo London italijanski državniki, potem pa prispe tja tudi kancler Adenauer. Le ta bo obiskal tudi Pariz. la poglavarja države, da odide v Moskvo pred koncem leta.« piše Unita, *bl Italija dobila tudi v okviru zahodnega sveta večji pomen, kajti v tem primeru bi imela tudi Italija kaj povedati na zahodni vrhunski konferenci, ki bo sklicana za drugo polovico decembra.« (Italija na to konferenco namreč ni vabljena). Jutri se bo v Rimu sestal centralni komite komunistične partije, ki bo razpravljal o sklicanju kongresa in o tezah, ki iih je za kongres pripravila posebna komisija, pričakujejo, ds bo kongres verjetno šele proti koncu j-anuarja, kajti pokrajinski kongresi se bodo začeli šele po sedanjem zasedanju centralnega komiteja, ko bodo odobrene teze. Aca Stanovnik Indijska nota Kitajski New Delhi, 2. nov. (AFP). AFP poroča iz dobro obveščenih krogov, da je Indija sinoči poslala Pekingu novo noto, ki | se naniaša na nedavne incidente v Ladaki in na kitajsko-indijske odnose. Ti krogi pripominjajo, da je predsednik Ndhru v noti, ki je zelo obširna in za katero je značilen odločen ton. ponovil zahtevo po umiku kitajskih čet iz Ladake in odškodnini, ki naj bi jo Kitajskia plačala žrtvam incidenta z dne 21. oktobra. Predlog sklada OZN za pomoč aerazvitim državam New York, 2. nov. (Reuter). Posebnemu skladu ZN za pomoč nezadostno razvitim deželam so predlagali, naj odobri 23 milijonov dolarjev za uresničenje 31 projektov v raznih deželah je izjavil Debagin, bomo zahtevali vojaško in materialno, pomoč vseh protikolonialističnih sil, kakor tudi sodelovanje prostovoljcev iz bratskih arabskih dežel. V tej zvezi se je Debagin zavzel za bolj konkretno in odločnejšo pomoč arabskih dežel Alžiriji ter poudaril, da imajo te dežele mnogo petroleja in pomembne prometne zveze, torej močno sredstvo pritiska na imperializem. »Associated Press« poroča, da so alžirski borci danes opravili več napadov in diverzij in tako obeležili začetek šestega leta boja za neodvisnost Alžirije. Po vesteh, ki prihajajo v glavno mesto, so na več krajih eksplodirale bombe, en vlak je iztiril, na več krajih pa so uporniki pretrgali vode električnega -.oka visoke napetosti. V alžirskih gorah se nadaljujejo spopadi med uporniki in francoskimi četami. Tunizijski predsednik Burgi- ba je izjavil, da se je obzorje alžirsko-francoskih odnošajev znova stemnilo in da ne vidi možnosti za skorajšnja pogajanja. AFP poroča, da je predsednik Burgiba rekel, da je bil še nedavno optimist, ker sta deklaracija generala de Gaulla z dne 16. septembra in odgovor začasne alžirske vlade z dne 28 septembra kazala na možnost, da bi ubrali pot pogajanj in tako zaključili vojno v Alžiriji. Zal, je rekel tunizijski predsednik v govoru ob proslavi petletnice boja za neodvisnost Alžirije, niso storili nobenih ukrepov in obzorje se je znova stemnilo Prepričan pa sem, je pripomnil, da bo Alžirija prej ali slej dosegla neodvisnost. Čim pozneje se bo to zgodilo, tem več težav bosta morali premagati obe strani. Večino svojega govora je Burgiba posvetil pojasnjevanju tunizijske pomoči alžirskim upornikom ln poudaril, da Alžircl brez orožja lahko prihajajo Pa tunizijsko ozemlje. Dotaknil se je tudi nekaterih incidentov med tunizijskimi oblastmi in alžirskimi uporniki, in rekel, da so bili posledica akcij neodgovornih elementov. Konec poletov s Fioride? Na Eisenhowerjevo zahtevo bodo nadzorovali vsa letališča na Floridi — Rmeriška letala sodelujejo pri iskanju majorja Cienfuegosa WASHINGTON, 2. nov. (Reuter). V Washingtonu so spo-točili, da so na vseh letališčih v Floridi storili ukrepe, da bi preprečili .nedovoljene polete na Kubo«. V sporočilo ministrstva pravosodja je poudarjeno, da bodo uslužbenci za priseljevanje poskrbeli za izpolnitev te odredbe. V to namen bodo imeli na razpolago posebna letala. V Washingtonu poudarjajo, da so storili te ukrepe na zahtevo predsednika Eisenhowerja, ki je zahteval stroge uporabo zakona za letala, namenjena na Kubo. Nad sto letal, med katerim*. So tudi enote ameriškega letalstva, je danes pospešilo Iskanje pogrešanega letala, s katerim ja potoval komandant kubanske vojske major Camillo Cienfue-gos. Vojaško letalo kubanskega vrhovnega poveljstva je Izginilo pred nekaj dnevi in še zmerom ni z-nano. ali se je ponesrečilo ali pa je bilo prisiljeno spustiti se zunaj ozemlja Kube. Dosedanje iskanje, ki ga je vodil osebno predsednik Castro, je bilo zaman. Vlada ZDA je včeraj pozitivno odgovorila na prošnjo Kube, naj tudi ameriška letala nad vsem Karibskim p-rdročjem iščejo pogrešano letalo, da bi preverili domneve d morebitni nesreči. Iranski šah v Jordaniji Araan, 2 nov. (Reute-r) Iranski šah Riza Pahlevi je prispel nfc uradni obisk v Jordan. Med štiridnevnim bivanjem v tej deželi bo imei politične razgovore in podpisal bo kulturno konvencijo med obema deželama- V spremstvu jordanskega kralja bo potem obiskal nekatere kraje dežele, med drugim luko Akabo, Jeruzalem in gradbišča tovarn na obalah Mrtvega morja. Neskladnost v splošnem razvoju Petletno obdobje od sklenitve londonskega sporazuma (5. oktobra 1934) omogoča, da z zanesljivo roko potegnemo črto pod dosedanjo bilanco ob ključni ugotovitvi, da je bila kompromisna ureditev tržaškega vprašanja v trajnem interesu obeh neposredno prizadetih strani. Sorazmerno naglo poglabljanje medsebojnih vezi v zadnjih letih pospešuje nastanek novih vrednot, ki postopoma ustvarjajo kvalitetne spremembe v celotni strukturi jugoslovansko-italijanskib odnosov. Tesno sodelovanje (samo na gospodarskem področju je bilo v tem kratkem času sklenjenih v obojestransko zadovoljstvo okoli 70 sporazumov in konvencij) Je ustvarilo solidno podlago za zboljšanje medsebojnih stikov na estalib območjih, pa tudi prt reševanju kompleksnih (spričo svojih raznoterih posebnosti) ln skrajno občutljivih manjšinskih vprašanj. Novi odnosi med obema državama namreč tudi na obmejnem področju kljub zaviralnim težnjam neozdravlji-vo nacionalističnih in klerikalno konservativnih krogov postopoma oh* Ilkujejo strpnejše splošno vzdušje. Ne glede ua ta nedvomno splošno pozitivni vidik ln nekatere ukrepe (gradnja slovenskega kulturnega doma, nedavna otvoritev slovenskega denarnega zavoda v Trstu) pa vendar, stvarno vzeto, reševanje odprtih manjšinskih vprašanj zaostaja za ravnijo odnosov, ki sta Jih obe državi že dosegli na drugih območjih. Nujno Je bilo očrtati ta širši okvir, da bi lahko stvarno vrednotili dosedanje napore, dosežke in težave v delu mešanega jugo-slovansko-ltalijanskega odbora, ki naj bi kot posvetovalni organ olajšal sporazumevanje med obema vladama glede recipročne manjšinske zaščite. Njegovo dosedanje delo, ko so na zadnjih dveh zasedanjih rešili več pomembnih dvostranskih vprašanj. Je potrdilo, da Je to dragocen instrument, ki lahko ob obojestranski dobri volji in razumevanju izkrči zapreke, ki danes še onemogočajo, da bi vse določbe Posebnega statuta tudi tvorno zaživele. Tržaški Slovenci soglasno opozarjajo (številne resolucije, ki so Jih sprejeli ob 5. obletnici ion donskega sporazuma), da je dosledna ln integralna uveljavitev teh določb (izmed skupno okoli 90 določb Posebnega statuta Jih izvajajo tretjino, nekaj delno, medtem ko polovico sploh ne, če se omejimo na sumarno statistiko» osnovni pogoj za rešitev še odprtih vprašanj. Prvi stvarni korak bi bila praktična uveljavitev, oziroma tudi formalna uzakonitev Posebnega statuta (Priloga n Spomenice o soglasju), s čimer bi odpravili sedanje protislovje med dejanskim stanjem in formalnopravnim položajem, ko nekateri organi (sodišča) odrekajo temu sporazumu sleherno pravno veljavo. Italija je sicer Izpolnila ostale določbe Spomenice (raztegnila je svojo upravo na bivšo cono A Tržaškega ozemlja •*» to področje praktično Izenačila z državnim ozemljem) razen bistveno pomembnega člena 4 Spomenice, ki uveljavlja Posebni statut. Ne da bi se spuščali v pravno stran vprašanja (okoli katerega se Je v italijanskih pravnih krogjh razvnela precejšnja polemika): ali bi bila za pravno uveljavitev Sporne niče potrebna še posebna ratifikacija s strani parlamenta, čeprav sta že obe zbornici ob sklenitvi tržaškega sporazuma izglasoval» takratni vladi zaupnico, ali pa bi zadostovala zgolj objava v uradnem listu, oziroma kak drug ukrep, je nujno te anahronistične razmere čimprej odpraviti, zlasti še, ker je naša država glede tega vse potrebno ukrenila, razen tega pa s stvarnimi določbami v svojem območju dosledno in lojalno izpolnila svoje obveznosti. Ta primarni ukrep bi olajšal rešitev ostalih perečih vprašanj, izmed katerih so nekatera že na nekakem železnem dnevnem redu zasedanja mešanega odbora. Kljub zagotovilom (sklep IV. zasedanja meš. odb.) še vedno ni urejeno vprašanje pravne sistematizacije slovenskega šolstva in osbbno-pravnega statusa vzgojiteljev na teh šolah. Seveda za rešitev ne pride v poštev nemara kaka nova varianta bivšega Rossijevega zakonskega osnutka (28. 12. 1956), ki so ga Slovenci v Italiji zaradi nekaterih očitnih diskriminacijskih določb (zahteva po posebni prošnji za vpis v slovenske šole in posebni deklaraciji o materinem jeziku» odločno zavrnili, marveč rešitev, ki ne bi delala razlik (kakor je bil to primer s cit. osnutkom) med tržaškimi in gori-škimi Slovenci, da ne omenjamo beneških Slovencev, ki so še vedno prikrajšani za temeljno človečansko pravico — pouk v materinem jeziku, torej ureditev, ki bi zagotovila stvarno enakopravnost slovenskih šol z italijanskimi in ki bi slovenske vzgojitelje docela pravno, materialno ln moralno izenačila z Italijanskimi kolegi, Nori zakonski osnutek naj bi, če obnovimo koncepcije, ki Jih Je že pred dvemi leti o manjšinskem šolstvu razvil Giovanni Gozzer, ustvaril dejanske in ne zgolj formalne pogoje enakopravnosti. Črtati Je treba neupravičene omejitve, če navedemo stališče tržaškega italijanskega avtorja tržaškega profesorja Carla Schtffrerja in obsodili sleherni pcizkns pritiska na slovenske starše. Vodilo zakonskega osnutka naj bi hHo, če se opremo na mnenje še enega italijanskega publicista (Carmela Capurria La Vari on e. 22. vn. 1939). da moralo slovenski otroci čutiti, da republika ščiti njihov*