JfhajB od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor bZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon 32-011 Tiska Železniška tiskarna v' Ljubljani POGLAVITNA SKRB VARSTVO IN VZGOJA MLADINE V naši zvezni in republiški ustavi, v statutih občine, krajevne skupnosti in mnogih delovnih organizacij smo otroku, materi in družini namenili veliko družbene skrbi. V »jih je govora o humanizmu, vzgoji in medčloveških od-»osih. Da bi se ta ustavna in statutarna načela uresničevala v vsakodnevni družbeni praksi, smo ob letošnjem ted-»» otroka v okviru mednarodnega dne otroka posvetili posebno skrb problemom varstva, vzgoje in izobraževanja otrok. V zvezi s tem smo zaprosili predsednico občinskega sveta Za socialno varstvo, tovarišico Ivanko KUKOVEC, da nam odgovori na nekaj vprašanj: Kakšne uspehe smo v po-Sledu družbenih sredstev dosegli na področju vzgoj-ne8a varstva na območju »aše občine v zadnjem času? Na področju vzgojnega varstva smo dosegli v pogledu družbenih sredstev lepe uspehe prav v zadnjem easu. Leta 1962 je bilo porabljeno 5,257.500 din samo za varstvo otrok. Ta vsota Pa se iz leta v leto veča. Napredovali smo že toliko, da ?e v novo zgrajenih nasel-J1h (žal ne povsod!) predvideva tudi varstvena ustanova. Seveda pa glede na kapa-eitete in finančne zmoglji-vosti morajo tovrstne ustanove nuditi varstvo v prvi vrsti socialno ogroženim ntrokom. Za osnovno dejavnost varstva otrok in mladinskega varstva je bilo da-dn iz sklada naše občinske Skupščine leta 1964 41,233.000 din, za investicije pa 5 mili-J°nov din. . Kje in v čem se po javi ja-J° največje ovire in težave na tem področju? Največje ovire pri delu na em področju so v glavnem redstva — predvsem pa Premajhno razumevanje 1 'ffie Prispevke honoriramo! vseh služb, družbenopolitičnih organizacij kot tudi samoupravnih organov. Več odgovornosti naj bi tu čutile tudi delovne organizacije! Ce hočemo doseči maksimalno produktivnost, morajo biti zaposlene delavke, skratka starši, v času zaposlitve brez večjih skrbi za svoje otroke. Kako nameravate te ovire zmanjševati oziroma odstranjevati? V prvi vrsti hočemo sistematično reševati vsestransko problematiko mladinskega varstva in varstva otrok, predvsem preventivno odstranjevati vzroke neprilagojene mladine, neurejenih družinskih razmer in konkretno reševati stanovanjske razmere socialno šibkih. V delovnih organizacijah in komuni je treba reševati stanovanjske probleme socialno šibkih članov kolektiva oziroma občanov enako, kot za strokovnjake. Dalje bo treba zgraditi še kak vzgojnovarstveni dom, kakor tudi varstvene ustanove za predšolske in šolske otroke. PREBERITE IN NAPIŠITE! • Ugotovite: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja? ® Napišite to v spodnji obrazec ali pa kar na dopisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • Izžrebali bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 dinarjev. Kakšni programi in načrti obstajajo na tem področju za naslednjih 7 let? V 7-letnem programu naše občinske skupščine predvidevamo na področju socialnega varstva naslednje: ® Analizirati dejansko stanje na vseh področjih mladinskega varstva in varstva otrok ter ugotoviti potrebe. @ Intenzivno skušati sanirati vzroke neprilagojenosti mladine, občinski skupščini predočiti reševanje stanovanjskih razmer za socialno ogrožene občane, delovnim organizacijam pa posredovati priporočilo občinske skupščine. • Povsod tam poudarjati potrebe in nujnost varstve-novzgojnih ustanov — predvsem krajevne skupnosti naj tu odigrajo svojo vlogo! ® Na podlagi medobčinskega sodelovanja zgraditi vsaj en vzgojnovarstveni dom za mladoletne prestopnike. • Uvajati oblike otroškega varstva šoloobveznih otrok v osemletkah. Seveda je treba šolam, predvsem novozgrajenim, omogočiti potrebne prostore. • Izdatki za mladinske in vzgojne domove največkrat kljub visokim zneskom, ki jih prispeva družba, ne dosežejo zaželenih uspehov. Zaradi tega bo treba v prihodnje razviti predvsem tiste oblike, ki bodo vsaj delno preprečevale nujnost oddaje otroka v vzgojni dom. V okviru otroškovarstvenih ustanov, ali njih oddelkov, je predvidevati posebne oddelke s specialno vzgojo za vzgojno zanemarjene otroke. S tem bomo dosegli: — zmanjševanje števila potreb oddaje v domu, — skladno delo s starši. • Glede na trenutno stanje in problematiko na omenjenem področju bo v letu 1965 potrebno planirati znatno večja sredstva kot 1964. — Izgradnja (čimprejšnja!) medobčinskega vzgoj-novarstvenega doma za vzgojno zanemarjeno mladino, s posebno obliko dela v tem domu. Nadaljevanje na 4. strani VSI SMO ODGOVORNI za zdrav razvoj otrok! Eno izmed osnovnih načel naše socialistične družbe je skrb za človeka. Človek je tisti, ki vse ustvarja in njemu so namenjene vse dobrine. Razumljivo je, da moramo to skrb razširiti tudi na družino delovnega človeka, ki mora biti kot celota udeležena pri delitvi dohodka. Že večkrat je bilo poudarjeno in prav je, da ob letošnjem tednu otroka in mednarodnega dneva otrok še enkrat poudarimo: neurejeno varstvo otrok negativno vpliva na gospodarski razvoj, ker zavira produktivnost in otežkoča enakopravno vključevanje moža in žene v gospodarsko in družbeno življenje. Razen tega tudi občutno vpliva na padec natalitete. Primerjava statističnih podatkov nazorno kaže, da smo po zaposlovanju žensk tretji na svetu, pri urejanju vzgojnega varstva otrok smo pa še vedno na predzadnjem mestu v Evropi. Dosedanja praksa je prav tako zelo nazorno in prepričevalno pokazala, da je ceneje pravočasno odpraviti vse negativne vplive na razvoj mladega občana, kot pa pozneje z mnogo manjšimi možnostmi in uspehi odpravljati razne duševne in telesne okvare otrok in mladine. Prav je, da zaradi tega poudarimo: za zdrav razvoj mladega rodu smo vsi odgovorni, saj nam ne more biti vseeno, kakšni bodo mladi ljudje, ki bodo za nami prevzemali naše delo in upravljanje. Nujno je torej, da že od rojstva posvetimo mnogo več skupne, družbene pozornosti in skrbi najmlajšemu rodu. Pavle Šegula NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej štivilki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa ................................. Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: Ing. ANTON KOVIC PRELOMNICA Pred nami je VIII. kongres ZKJ, ki bo nedvomno predstavljal novo prelomnico v zgodovini jugoslovanskih narodov. Zato smo zaprosili tovariša ing. Antona Koviča iz Litostroja, ki je izvoljen za delegata na tem kongresu, da nam odgovori na naslednje vprašanje: Katera so najaktualnejša gospodarska vprašanja, ki so sc izkristalizirala na območju naše občine v predkongresnih razpravah? Odgovor: Za predkongresno obdobje so značilne razprave, kako naj člani ZKJ v duhu naše ustave razvijajo samoupravne mehanizme, kako se naj v teh organih aktivno vključujejo v razprave o utrjevanju vloge samoupravnih organov in končno, kako naj na prav teh področjih svoje dejavnosti vplivajo s politično akcijo na utrjevanje novega sistema gospodarstva. Zakaj novi gospodarski sistem? Vrsta naših podjetij se že močno vključuje v mednarodno delitev dela oziroma v mednarodno konkurenco razvitih dežel z visoko produktivnostjo. To zahteva močno aktivnost vseh subjektivnih sil v smeri zboljševanja organizacije dela, predvsem pa razčiščevanja programov proizvodnje v mnogih gospodarskih organizacijah. Pristopanje k tem problemom je združeno z vrsto konfliktov, s katerimi se dnevno spoprijemamo na področju raznih, centralistično predvidenih instrumentov in predpisov. Vključevanje v mednarodno delitev dela zahteva večjo vlogo samoupravnih organov v naših gospodarskih organizacijah ,kakor tudi njihovo večjo samostojnost pri reševanju teh težkih in zapletenih problemov. Prav na tem področju so bili pred kratkim napravljeni odločni koraki s sklepi zadnjega zasedanja zvezne skupščine, ki urejajo vrsto problemov okrog deviznega poslovanja in večjega poslovnega vključevanja naših bank v poslovanje gospodarskih organizacij. V tem je tudi osnova novega gospodarskega sistema v smeri decentralizacije, ki se spoprijema z vrsto konfliktov in mnenj okrog starega centralističnega sistema, ki ga nekateri naši ljudje težko pozabljajo in se težko vključujejo v novo. Tu. so torej naloge članov ZKJ zelo velike. Kakšna je kratka ocena najaktualnejših gospodarskih nalog na območju naše občine? Za našo dejavnost tako v predkongresnem, kakor tudi v pokongresnem obdobju so osnovna vprašanja programiranja proizvodnje, organizacije dela, vključevanja v mednarodno delitev dela in utrjevanje novega gospodarskega sistema. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na razširjeno reprodukcijo, to je na naše šolstvo, socialno in otroško varstvo ter zdravstvo. Tem problemom moramo dati pravo mesto, ker bomo s tem sprostili vrsto neizkoriščenih kapacitet tudi v gospodarstvu. Po drugi strani pa bomo dosegli večjo uspešnost dela na teh področjih predvsem z resničnim nagrajevanjem po vloženem delu. Menim, da bi morali biti ob teh problemih zelo previdni, da se nam ne bi dogajalo kot v nekaterih drugih komunah, da so ob zaviranju gradbenih investicij te ustavili najprej prav pri takšnih objektih. Proletariziranje naše občine (kot posledice industrijskega razvoja) je odvisno predvsem tudi od močne komunalne ureditve, ki naj zagotovi slehernemu občanu primerno mesto in ugodno počutje po truda-polnem delu. Vsega tega pa ne bomo dosegli, če ne bo naša aktivnost v predkongresnem obdobju močno usmerjena v osvetljevanje in reševanje tudi teh problemov. Člani ZKJ v naši komuni se tega jasno zavedajo, kar je razvidno tudi iz mnogih razprav po naših delovnih kolektivih, osnovnih organizacijah itd. Globoka analiza vseh teh razprav, mnenj in pripomb članov ZKJ in tudi drugih občanov bo prispevala k oblikovanju naših razprav in stališč na zgodovinskem VII. kongresu ZKJ. Predlogi in pritožbe občanov KAKO JE S TRGOVINAMI? Tovariš urednik, v središču naše občine stalno narašča število prebivalstva. Imam pa občutek, da zelo zaostaja sodobna trgovska mreža in ustrezna postrežba z najraznovrstnej-šim potrošniškim blagom. Kaj menite Vi k temu? Odgovor: Direktor poslovne enote »Grmada« nam je na zgornje vprašanje poslal naslednji odgovor: Delovni kolektiv poslovne enote »Grmada«, ki je vključen v veletrgovsko podjetje »Mercator«, se zaveda, da je pomemben sestavni del življenjskega standarda tudi moderen način postrežbe potrošnikov v sodobno urejenih prodajalnah. Prav zaradi tega se resno trudimo, da uresničimo te zahteve. Oglejmo si nekaj rezultatov! Pred dvema mesecema je začela poslovati v novem stanovanjskem bloku na Celovški cesti 99 moderna samopostrežna trgovina. V njej so potrošnikom na razpolago raznovrstno špecerijsko blago, kruh, mleko, sveže meso, sadje in zelenjava ter drobni galanterijski predmeti. V bifeju te trgovine vas postrežejo tudi z raznimi pijačami, prigrizki in znano kavo »Mercator«. Na območju Šiške se torej nahajajo že tri sodobno urejene samopostrežne trgovine in sicer Dravlje, Tugo-merjeva in Celovška cesta 99, vendar to še ni vse! V najkrajšem času nameravamo adaptirati še dve trgovini klasičnega sistema in sicer v Černetovi 26„ ki bo v kratkem že začela redno poslovati na dvakrat večji površini kot doslej, potrošnikom bo nudila mnogo večjo izbiro blaga v samopostrežnem sistemu. Prodajalno »Kosovo« na Celovški cesti 144 smo prav tako že začeli adaptirati in preurejevati v samopostrežno in prodajno in sicer na trikrat večji površini kot doslej. Upamo, da bomo tako lahko potrošnikom nudili mnogo popolnejšo izbiro raznega špecerijskega blaga, delikates, sadja, zelenjave, mleka, kruha, svežega mesa in drobne galanterije. Iz navedenega lahko vidimo, da veletrgovina Mercator, poslovna enota Grmada, vlaga znatna sredstva kakor za gradnjo novih samopostrežnih lokalov, tako tudi za adaptacijo klasičnih trgovin v sodobne samopo- Nagrade za naše zvesle sodelavce Vedno več bralcev izpolnjuje tudi obrazec, ki ga objavljamo na koncu 1. strani vsake številke. Nekateri, ki ne žele rezati in uničevati lista, nam pošiljajo svoja mnenja o najboljšem in najslabšem članku oziroma sliki kar na dopisnici. Svoje mnenje o listu nam lahko napišete tudi na navaden papir ter ga skupno s svojim točnim naslovom vržite v naše nabiralnike, ki smo jih pritrdili ob vhodu v občinsko skupščino ter tudi v Šentvidu, Medvodah in Vodicah. Med doslej prejetimi odgovori na našo anketo so bili tokrat izžrebani: Marjan BERNARD, Verje 26, p. Medvode; Zvonko BERLOK, Aljaževa 22; Jelka DOBRAVEC, Šmartno pod Šmarno goro 49, p. Šentvid; Valerija KOROŠEC, Podjunska 17; Martina KNIFIC, Rakovnik 15, p. Medvode; Franci ROZMAN, Zagreb, v. p. 3658; Silvo ŠUŠTERŠIČ, Dvor 1, p. Šentvid in TABORNIŠKI ODRED DOBRE VOLJE, Šiška. Vsi omenjeni naj dvignejo po 1000 din nagrade na upravi lista, Celovška cesta 121, V. nadstropje, soba 24. ŠIŠENSKO VELEMESTO, saj ob 8-nadstropnih blokih v bližini občinske skupščine dobi človek res prave — velemestne občutke. Na sliki: Stanovanjski blok na Celovški cesti 99, ki ima v pritličju tudi sodobno urejeno samo- postrežno prodajalno in bife strežne namene. Skupna investicijska vsota, porabljena v te namene, znaša več kot 140 milijonov din. V samopostrežne prodajalne nameravamo preurediti še trgovine na Celovški cesti 30a, Medvedovi cesti 26 in Šišenski cesti 63 ter modernizirati oba potrošniška centra na Celovški cesti in v Tugomerjevi ulici. Seveda je to odvisno od sredstev, ki jih bomo imeli na razpolago. Z uvajanjem modernega samopostrežnega trgovanja želimo omogočiti potrošnikom večjo izbiro najrazno-vrstnejšega blaga in tudi prihranek časa pri samem nakupovanju. Jože Rencr zakaj in Čemu PODRAŽITEV NEKATERIH KMETIJSKIH PRIDELKOV Tovariš urednik, poletno zvišanje cen kmetijskim pridelkom, premogu in elektriki je vzbudilo med potrošniki precej razburjenja. Pojasnite nam, zakaj in čemu je bilo to potrebno. Odgovor: V kmetijstvu so bile še vedno cene administrativno določene in prav zaradi tega, ker kmetijstvu vse doslej takorekoč nismo dovolili, da bi povišalo cene svojim pridelkom in da smo ga hkrati napadali zaradi njegove nizke akumulativ-nosti, so se pojavljale vse večje težave. Zaradi vsega (Foto: Mario Vilhar) tega je bilo nujno odpraviti ekonomsko neenakopravnost raznih gospodarskih panog. Temeljno načelo samoupravljanja in njegovega nadaljnjega razvoja ter poglabljanja je, da postavimo vse proizvajalce — torej tudi v kmetijstvu — v tak ekonomski položaj, da bo skladno z drugimi lahko rasel življenjski standard njihovih delavcev. Nobenega dvoma ni, da so imele zlasti kmetijske delovne skupnosti premalo sredstev za razširjeno reprodukcijo, za oblikovanje svojega standarda ter je prav v tem vzrok za ekstenzivno gospodarjenje v tej gospodarski panogi. Kmetijstvu torej: več sredstev, več možnosti pa tudi več — odgovornosti. Postani tudi ti naš dopisnik! VEC obzirnosti Tovariš urednik, v Medvodah imamo nogometno igrišče, in sicer med cesto Ljubljana—Kranj, Soro in cesto proti stanovanjskemu haselju pod Svetjem. Okrog igrišča so zasajeni topoli in igrišče ima zelo lep videz. Kazi ga le steza, ki poševno vodi čez igrišče od glavne ceste proti stanovanjskemu naselju, ki je sicer prepovedana. Ali res prebivalci tega naselja ne morejo upoštevati opozoril NK Medvode ter hoditi le po poteh. F. R. Medvode v septembru letos PROSLAVIU SMO 30. OBLETNICO Ob proslavljanju 30. obletnice IV. pokrajinske konference KP za Slovenijo v mesecu septembru letos so se razgibale vse družbene in politične organizacije v naši občini, zlasti pa v Medvodah in bližnji okolici. Konferenca, ki je bila v septembru mesecu 1934 v gradu v Goričanah pri Medvodah, je pomenila mejnik v delu organizacij KP v Sloveniji. O tem je govoril na glavni proslavi , 27. septembra letos, pred gradom v Goričanah sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko. Njegov referat je objavilo v celoti »Delo«. Naši politični voditelji s tovarišem Edvardom Kardeljem na čelu v prisrčnem razgovoru * domačini, ki so se udeležili nedeljske množične proslave v Goričanah Predstavniki našega političnega življenja na množični proslavi pred goričanskim gradom MUZEJ IZVENEVROPSKIH KULTUR Grad v Goričanah je Zavod za spomeniško varstvo temeljito preuredil in re-noviral, zlasti je obnovil freske v viteški dvorani. Čeprav adaptacije še niso popolnoma dokončane, je le urejenih toliko prostorov, da je etnografski muzej že za 27. september razstavil del kitajskih in japonskih predmetov iz zbirke pokojne Skuškove. Tudi spominska soba, v kateri je bila IV. konferenca, je urejena. V njej so razstavljene fotokopije referatov s konference in slike nekaterih udeležencev, med njimi tudi tovariša Tita. 2e 6. septembra je izvedlo Poverjeništvo občinske gasilske zveze v Medvodah Javni nastop gasilskih društev na igriščih TVD Partizan. Razen članov so na tej prireditvi pokazali svoje znanje in spretnosti v gašenju požarov tudi mladi gasilci iz Sore. Športne, turistične *N KONCERTNE prireditve Dne 13. septembra je avto-nnoto društvo Medvode pri-fedilo motorizirano povorko jz Medvod v Goričane, pri kateri je sodelovalo 22 avtomobilistov in 14 motoristov. Po končani povorki so elani društva položili vence Pri osmih spomenikih pad-hh borcev, talcev in žrtev V nedeljo, 20. septembra, sta priredila tekmovanje TVD Partizan Medvode ter strelska družina. Pri tekmovanjih Partizana je sodelovalo nekaj društev iz drugih krajev. Ob tej priliki je imelo društvo namen odpreti prenovljeni dom. Ker pa del še niso dokončali, je bila otvoritev odložena na poznejši čas. Društvo je sicer za dozidavo prizidka pri domu in za napeljavo centralne kurjave dobilo dotacijo, vendar pa precej pomagajo tudi člani s prostovoljnim delom. Na predvečer glavne proslave, 26. septembra, je krajevni odbor ZB v sodelovanju z drugimi organizacijami priredil patrolne pohode iz posameznih krajev h gradu v Goričanah. Odziv za fašističnega nasilja v NOB ct-x®a ^ne Popoldne je turi-stično društvo Zbilje prire-do na Zbiljskem jezeri kmovanje s čolni in ljud-n*i raianie> zvečer pa be-esko noč na jezeru. . v soboto, 19. septembra kegljaški klub Medvod« organiziral tekmovanje \ JJogljanju, ki pa je trajal« i j ^ni- Tekmovanja so s« udeleži!! trije klubi, met luni tudi iz Podreče. Ot 3 uri istega dne je DPI voboda priredilo glasben oncert, na katerem je sodeloval harmonikaški orke-ter Svoboda iz Šentvid« Pod vodstvom tovariša Stojana Vidmarja. Nastopili s« udi člani Svobode Medvode m. učenci glasbene šol« Medvode. sodelovanje je bil izredno velik, saj so se pohoda udeležile celo organizacije iz Kamnika in Kranja. Tedaj se je zbralo preko 200 bivših borcev, oficirjev in podoficirjev. Patrole je pri gradu sprejel predsednik občinske Zveze združenj borcev. Istočasno so osvetlili grad reflektorji in rakete, na okoliških gričih so zagoreli kresovi, na gradu v Goričanah pa so zagrmel«J mogočne detonacije. Na tej prireditvi je bilo prisotnih okrog 1000 Medvodčanov in okoličanov. Tudi filatelisti so ob tej priliki lahko prišli na svoj račun. Turistično društvo Medvode je izdalo spominski pisemski ovitek, pošta pa poseben spominski žig. Pionirji-gasilci so pokazali s praktično vajo gašenje požara, da bodo sposobni čuvarji našega premoženja pred požarom in drugimi nezgodami GLAVNA PROSLAVA Glavna slovesnost v spomin 30. obletnice IV. pokrajinske konference KP za Slovenijo pa je bila v nedeljo, 27. septembra ob 9. uri. Proslave se je udeležilo preko 5000 ljudi. Prisotni so bili naši najvišji predstavniki: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Ivan Maček, Vida Tomšič in mnogi drugi. Pri programu sta sodelovali godbi na pihala iz Vevč in Litostroja, invalidski pevski zbor in gledališki igralec Saša Miklavec. Z zborovanja so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. OBČINSKA PIONIRSKA PROSLAVA Celomesečno proslavljanje 30. obletnice IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo je zaključilo nad 4000 pionirjev, ki so se vključili v proslavljanje te obletnice. Vsi pionirski odredi občine Ljubljana-Šiška so imeli svoje zborovanje pred gradom na dan pionirjev, 29. septembra. Zborovanje je priredila občinska zveza društev prijateljev mladine. Pripravljalni odbor je vsem sodelujočim organizacijam, vključno pionirskim odredom, podelil za sodelovanje spominske plakete. Pri pripravah za proslave in pri proslavah samih so organizacije v Medvodah sodelovale z veliko zavzetostjo. Tudi občani sami so sodelovali pri urejanju okolice gradu in poskrbeli za okrasitev svojih domov. Prav gotovo je bil pri teh akcijah soudeležen vsak občan. J. Ž. SKRB ZA POŽARNO VARNOST Preventivni pregledi tovarn, delavnic, gospodarskih in stanovanjskih zgradb ter odprava raznih pomanjkljivosti, so prav tako prispevali k večji požarni varnosti. Posamezna gasilska društva so v Tednu požarne varnosti prikazala strokovno usposobljenost svojega članstva z dobro izvedenimi dnevnimi in nočnimi vajami, predavanji, seminarji itd. Tudi pionirske in mladinske desetine gasilskih društev so se pomerile v občinskem tekmovanju v Vodicah. Gasilska društva so aktivna skozi vse leto ter stalno usposabljajo svoje članstvo za zaščito pred nevarnostjo požara. V svoje vrste pa vabimo še vse tiste, ki jih zanima in veseli gasilstvo, zlasti pa mladino in pionirje iz podeželskih predelov občine. Julijan Černe Več kot 4000 pionirjev iz vseh pionirskih odredov naše občine je svoj tradicionalni pionirski praznik 29. septembra letos proslavilo v Goričanah. S to množično pionirsko proslavo so bile zaključene proslave 30. obletnice IV. partijske konference v goričanskem gradu VARSTVO IV VZGOJA MLADI VE Nadaljevanje s X. strani Katere naloge so na področju otroškega in mladinskega varstva trenutno najvažnejše? Naj ponovim trenutno najpotrebnejše: — Krepko poudarjanje potreb po gradnji otroško-varstvenih ustanov v slehernem večjem naselju stanovanjske skupnosti. — Rešitev vsaj najnujnejših stanovanjskih problemov socialno šibkih občanov, s tem v zvezi seveda saniranje raznih neurejenih družinskih razmer in vzgojne zanemarjenosti mladine. Menite, da je še kaj, o čemer bi bilo potrebno informirati naše bralce? Ob tem pa ne morem mimo dejstva, da je občinska skupščina na področju zdravstvenega varstva otrok, počitniških domov, okrevališč itd. imela veliko razumevanja in dobre volje. Predvsem gre tu pohvala občinski zvezi DPM, ki je to akcijo začela in operativno vodila, se vsestransko trudila, da so bila omenjena dela v roku izgotovljena in domovi pripravljeni za sprejem zdravstveno šibkih otrok že letos. Na koncu še poziv delovnim organizacijam, naj z vso resnostjo pomagajo v reševanju problemov otroškega varstva in da številčno planirajo stanovanja tudi za socialno šibke člane kolektiva, zlasti za matere samohranilke! Ivanka Kukovec Zaščita ogroženih otrok Rejništvo je najprimernejša oblika zaščite otroka, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov ne more živeti v lastni družini. Z intenzivnejšim naseljevanjem na območju naše občine narašča tudi število družin, predvsem mater samohranilk, ki nimajo pogojev, da bi same negovale svoje otroke. To so pretežno nezakonske matere, ki so prišle z dežele, se zaposlile kot gospodinjske pomočnice ali nekvalificirane delavke v tovarnah in morajo družinam, pri katerih stanujejo, v zameno za ležišče pomagati pri gospodinjstvu. Oddaja v rejo se je pokazala primerna in učinkovita tudi v primerih, ko je bilo potrebno otroka odstraniti iz nezdrave družine, ki je ogrožala njegov razvoj. ŠTEVILO REJENCEV NENEHNO NARAŠČA Leta 1956 smo imeli le 23 rejencev, letos pa je v reji že 86 otrok, kljub temu, da je socialni službi v vseh teh letih v mnogih primerih uspelo odpraviti razloge za oddajo v rejo in vrniti otroke družini. Tako smo imeli v zadnjih štirih letih 90 novih primerov rejništva, izločenih pa je bilo v istem obdobju 51. Roditelji rejencev so pretežno delavci (94,8 °/o), največ družin pa je nepopolnih (75 «/o — od tega je 77 °/o otrok nezakonskih in 23 °/o iz razvezanih zakonov). 35 odstotkov otrok je v reji, ker roditelji nimajo primernega stanovanja ali imajo le zasilno ležišče. Pri ostalih je vzrok oddaje v rejo različen, največkrat nastopata dva ali tudi več vzrokov hkrati — neurejene družinske in stanovanjske razmere, alkoholizem, delo-mrznost, zaporna kazen, po- beg čez mejo, bolezen roditeljev (7), brez staršev sta dva rejenca. Poprečna mesečna rejnina znaša 10.600 din, najnižja 6000 (pri ožjih sorodnikih), najvišja 17.000 din, določena po starosti otroka. Poleg prispevka staršev je bilo lani izplačano iz proračunskih sredstev občine 7,332.000 din, letos pa bo predvidoma porabljeno 13,057.000 din. Med roditelji so tudi osebe, ki so družbeno tako neprilagojene, da so vsa prizadevanja socialnih delavcev neuspešna, v marsikaterem primeru pa je delo z roditelji otežkočeno, ker roditelji zaradi oddaljenosti rejniške družine otroka le redko obiskujejo. Čustvene vezi med starši in otroki so postopoma vse bolj rahle, s tem pa pri starših slabi tudi čut njihovih roditeljskih dolžnosti. TEŽAVE ZARADI ODDALJENOSTI REJNIŠKIH DRUŽIN Vsa leta se zaman trudimo, da bi dobili rejniške družine tudi v Ljubljani, v neposredni bližini roditeljev, vendar je večina rejencev še vedno v bolj ali manj oddaljenih krajih na podeželju. Na območju mesta oziroma naše občine nam je uspelo oddati le 17 rejencev. Ce je možno, namestimo otroka pri njegovih ožjih sorodnikih, če le živijo v urejenih razmerah. Ko iščemo rejniške družine, se večinoma zatekamo v Lukovico, kjer nam je pri izboru primernih družin v veliko pomoč patronažna sestra tamkajšnjega zdravstvenega doma. Poleg tega je tu že določena rejniška tradicija. Zaradi oddaljenosti od industrijskih središč stanovanjsko vprašanje tu ni ovira za sprejem rejenca, poleg tega je možnost pritoka denarnih sredstev iz kmetijstva znatno nižja, zato je tudi potreba po sredstvih rejnin. Oddaljenost rejniških družin pomeni občinskemu zavodu za socialno delo oviro pri nadzoru nad rejenci. Nujni so namreč pogosti KAJ PA MI? Tovariš urednik, v zadnji številki sem prebral kratko poročilo o desetletnem delovanju Lutkovnega gledališča v Dravljah. Tega jubileja se je spomnila samo mednarodna organizacija lutkarjev in nihče drug. Vsekakor menim, da bi bilo koristno, če bi v posebnem članku prikazali, kako je brez sredstev in javne pomoči začelo delovati draveljsko lutkarstvo in kako se je deset let vztrajno samoiniciativno razvijalo. To bi namreč lahko bila uspešna pobuda in šola tudi drugim, da se prav povsod tudi brez sredstev, toda z ustrezno dobro voljo in vztrajnostjo lahko zelo mnogo doseže. A. 2. ODGOVOR: V rubriki KAJ BOMO DELALI TA MESEC objavljamo kratek razgovor z vodjem draveljskih lutkarjev, tovarišem Edom Majaronom. Veselilo' nas bo, če bo ta razgovor dal pobudo za kvalitetnejše izkoriščanje prostega časa naših pionirjev in mladincev tudi v drugih krajih. Več vzgojnovarstvenih ustanov Način življenja naše družine se bistveno spreminja. Oče in mati sta zaposlena, otroci pa potrebujejo dopolnilno družinsko in družbeno vzgojo in oskrbo, ki jo lahko dobijo samo v vzgojnovarstveni ustanovi in šoli. Smo v položaju, ko so naše tozadevne potrebe očitno večje od dejanskih možnosti: Res pa je tudi, da naj nova delitev dohodkov ustvari tudi pri nas ugodnejše pogoje za hitrejše ustanavljanje vzgojnovarstvenih ustanov, šol, igrišč in drugih objektov, ki jih zahteva sodobna vzgoja in o katerih že precej časa razpravljamo na raznih konferencah in zborih občanov. Da bi se tudi naši bralci seznanili s trenutnim položajem in problematiko naših vzgojnovarstvenih ustanov na območju naše občine, smo zaprosili predsednico občinske komisije za vzgojnovarstvene ustanove, tovarišico Tončko ŠENK, da nam odgovori na nekaj vprašanj: Kakšne so kapacitete in zasedenost v vzgojnovarstvenih ustanovah na območju naše občine? Na območju naše občine je 7 vzgojnovarstvenih ustanov s skupno kapaciteto 631 mest za otroke od 6. meseca do 15. leta starosti. Vsi zavodi so zasedeni nad zmogljivost. V mesecu septembru je bilo vpisanih 737 otrok. Število dnevno narašča. Vzgojnovarstveni zavodi Litostroj, Zg. Šiška, Sp. Šiška in Medvode ne morejo sprejeti več novih otrok. TABORNIKI Vsi odredi naše občinske zveze tabornikov bodo imeli redne letne občne zbore do polovice novembra letos. Na njih bodo podali obračun letošnje dejavnosti, zveza tabornikov naše občine pa bo imela svojo redno letno skupščino do 10. decembra letos. Ana Kenk stiki s socialnim delavcem. Tudi rejniške družine se pri vzgoji svojih varovancev nemalokdaj znajdejo v težavah in dvomih ter si želijo in potrebujejo pomoči in nasveta socialnega delavca. Ti obiski pa v sedanjih pogojih ne morejo biti tako pogostni, kot je to potrebno, ker terjajo precej časa in so zvezani z znatnimi potnimi stroški. Dušica Divjak Tako je bilo zaradi pomanjkanja prostora odklonjenih okrog 30 otrok. Kako se razvijajo vzgojno varstveni oddelki za otroke izven matičnih ustanov (v stanovanjskih blokih itd.)? Vzgojnovarstveni oddelki za otroke izven matičnih ustanov se razvijajo premalo načrtno in organizirano. Zavodi, ki naj bi te oddelke upravno in strokovno povezovali, zvedo zanje šele, ko so prostori že dograjeni. Tedaj začnemo ugotavljati, da je potrebno še toliko in toliko dodatnih sredstev za adaptacijo in dopolnitev, kajti načrtovalec oziroma investitor je otrokom »določil« le dve ali celo eno premajhno sobo. Kako uspeva odpiranje vzgojnovarstvenih ustanov navzven, to je tudi za otro- ke, ki niso redni gojenci teh ustanov, a prebivajo v neposredni bližini? Pri delu z otroki, ki niso redni gojenci vzgojnovarstvenih ustanov, so zavodi poskušali pritegniti otroke k raznim oblikam dejavnosti. Izdelani so bili programi dela, starši in otroci so bili obveščeni, vendar je bil obisk zelo majhen. Na tem področju nismo dosegli posebnih uspehov. Morda smo se prehitro »utrudili«. Ali obstaja še kak problem, o katerem želite v tej zvezi opozoriti naše bralce? Še to: Na raznih razpravah o urejanju otroškega varstva preveč poudarjamo to vprašanje kot izključno problem zaposlene žene. Menim, da moramo govoriti o tem vprašanju z vidika družinske in družbene skrbi za otroke. Tončka ŠENK PROSTI CAS OTROK IN MLADINE Prva mednarodna konferenca UNESCO v Gre-noblu je bila posvečena problemom izvenšolskega in izvcnpoklicncga udejstvovanja otrok in mladine. Pri tem je bilo ugotovljeno, da v našem času niti družina niti šola ne moreta zagotoviti popolnega in harmoničnega razvoja in oblikovanja mladega rodu, zaradi tega je izvenšolska in izvcnpoklicna vzgoja mladih v njihovem prostem času neprecenljivega pomena. Prosti čas otrok in mladine naj bo spretno in nevsiljivo izkoriščen za zabavo in igro, vendar mora oboje vsebovati in posredovati elemente, ki bodo koristili mlademu rodu v poznejšem življenju. Ijali smo se po dolini roparskih vitezov, ki so nekdaj napadali koroške voznike, ko so se vračali iz Trsta oz. Benetk z izkupičkom za prodano rudo. Peljali smo se tudi mimo Miklovih in obiskali Velikovec, kjer je lep spomenik padlim bor-cem-partizanom. Bilo je toliko prekrasnih vtisov, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Tretji izlet smo napravili z avtobusom do Drave in nato s parnikom po dravskem jezeru. V triurni vožnji smo si ogledali tudi te lepote. Obiskali smo tudi naše MLADI ŠIŠKARJI ČUDOVITI IZLETI V prejšnji številki smo objavili prekrasne spomine na letovanje v zamejski Koroški. Zdaj objavljamo še izlete Prepotovali smo tudi vso Koroško ter se seznanili z raznimi zanimivostmi iz njene preteklosti, kakor tudi z njenimi lepotami. Predvsem smo si ogledali glavno deželno mesto Koroške 7- Celovec, kjer nas je sprejel naš generalni konzul. Obiskali smo tudi znameniti Minimundus ob Vrbskem jezeru. To je zanimiv mali svet, kjer so v lepih modelih prikazane razne zanimivosti iz vsega sveta. Po vodi plavajo modeli raznih ladij-velikank. Med griči hiti skozi predore miniaturna železnica. Tu so letališča z modeli raznih vrst letal. Ogledali smo si tudi znamenite stavbe in celotna naselja (seveda v lepih majhnih modelih) iz vsega sveta. Nato smo obiskali tudi Vrbsko jezero pri Celovcu. Lepote Koroške nam je zlasti odkril celodnevni izlet z avtobusom. Pot nas je vodila na grad Holmec, kjer se nam je odprl krasen raz-Sled po vsej Rožni dolini. Nato smo se peljali skozi Bistrico, Št. Jakob ob Baškem jezeru. Na kraju, kjer je pesnik v hrepenenju po domovini napisal pesem: Gor čez izaro, smo jo tudi mi zapeli. Videli smo grad Rožek. Povzpeli smo se nad Vrbsko jezero, tako da je Pred nami ležala 18 km dol-6a modra gladina tega jezera. Pot nas je nato vodila na Gosposvetsko polje. Tam smo si ogledali knežji kamen, na katerem so pred 550 leti ustoličili zadnjega slovenskega kneza. V gosposvetski cerkvi smo občudovali zgodovinsko pomembne freske, ki jih sedaj Ponovno odkrivajo. Vozili smo se mimo vrste gradov .najlepši med njimi Pn je nedvomno bil grad Nochostrovvitz. Visoko na strmem stožčastem hribu Srad kot orlovo gnezdo, pod njim v ravnini pa — slovenski kmet — tlačan. Pe- ŠTIPENDIJE za dijake Štipendije lahko dobijo ‘laki gimnazij, učiteljišč ,k srednjih tehničnih šol, ki »C,U° po končani srednji h nadaljevati študij v voj-J?1 akademiji, letalski aka-jftdfjj. vojnotehniški aka-emiji, letalskotehniški aka-"emijl in vojnotehniški aka-«emiji za zveze tehnične službe. razPisane štipendije hko zaprosijo dijaki vseh razredov v starosti od 15 do 19 let. Sprejeti kandidati bodo P ejemali štipendije v zne-od 9000 do 11.000 din in kratni dodatek za šolske Potrebščine v znesku 7000 do 10.000 din. , Štipendisti so dolžni po -?n5anem študiju na vojni akademiji ostati kot aktiv-m oficirji v JLA najmanj 10 S0Int,eresenti za razPis naj rosijo pri organu za na-d^p obrambo, kjer dobe vsa druga pojasnila. K. Prijeten izlet šišenskih pionirjev s parnikom po dravskem jezeru pri Velikovcu na Koroškem (Foto: Slava Žebre) sovrstnike iz koprskega okraja, ki so letovali prav tako z avstrijsko mladino pri Turnškem jezeru. Tudi na športna tekmova- nja nismo pozabili. Priredili smo celo lastno olimpijado, ' na kateri smo Šiškarji dobili kar 4 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti športni znački. LEPO UE BITI TABORNIK Osnovna enota — vod — je za tabornika mesto, kjer se s pogovori, se marsičesa nauči, zlasti pa tudi spoznava svojo izletih. Ves čas so se V zimskih, v polletnih počitnicah so bili taborniki na vodniškem tečaju na Planini pod Golico. Tu so si vodniki pridobili teoretično znanje za vodenje voda. Tega tečaja se je udeležilo iz Odreda Rožnik 6 tabornikov in tabornic, iz Odreda Šmar-nogorskih srn iz Šmartna pod Šmarno goro 8, iz Ra-šiške čete iz Utika pri Vodicah 1 tabornica in iz Odreda Novih gradiščarjev 2 tabornika. V pomladanskih mesecih so taborniki marsikatero nedeljo preživeli v naravi, pridno vadili in se urili v taborniških disciplinah, ki niso lahke. Vsebujejo določena znanja: signalizacijo (morse in semafor), orientacijo (po kompasu, potni in topografski znaki) ter postavljanje in podiranje šotorov, kar je vsekakor najpriljubljenejša taborniška disciplina. Letošnje tekmovanje za Čičov memorial, združeno z izletom v Iški Vintgar, je bilo 19. aprila. Našim tabornikom sreča ni bila preveč naklonjena. V skupnem plasmaju so se sovrstniki lahko o marsičem okolico in domovino. uvrstili šele v sredino lestvice. Izmed tekmovalcev iz Šiške pa so pokazali še kar precej znanja taborniki (ena ekipa) iz Odreda Novih gradiščarjev. Na medobčinskem taborniškem mnogoboju 24. maja letos pod Rožnikom na Večni poti so se ekipe Odreda Dobra volja uvrstile na prvo mesto, in to medvedki, ki so na okrajnem mnogoboju v Škofji Loki 31. maja letos zastopali Zvezo tabornikov naše občine. Istega dne je bilo tudi tekmovanje za tabornike A in B sku- KAJ BOMO DELALI TA MESECI Dragi pionirji in mladinci, na neštete vaše želje nadaljujemo z dajanjem pobud za bolj zanimivo in veselo izrabljanje vašega prostega časa, za skupne igre po posameznih stanovanjskih blokih, ulicah, naseljih in vaseh. Sami dopolnjujte program iger z lastnimi, kakor smo vam nasvetovali že v prejšnji številki. Obenem pa tudi ta navodila izrežite in shranite, da jih boste lahko tudi pozneje koristno uporabili sami ali pa jih posredovali — mlajšim. IZKORISTITE VSAK LEP DAN! Ker je lepih dni vedno manj, izkoristite vsako možnost za igro na prostem. Seveda morate sedaj izbirati bolj živahne, tekmovalne igre, da se boste ob njih dovolj razgibali in ugreli. Posebno primerne za sedanji čas so npr. naslednje igre: Med dvema ognjema Zarišite na tleh črto in na vsako stran kvadrata s stranico 4 do 7 m. Razdelite se na polovico ter poizkusite zadeti z žogo igralca v nasprotnem polju. Zadeti igralec mora zapustiti igro. Zmaga tisti, ki ostane naj-dalje na igrišču. Tudi to je pripravljalna vaja za poznejše športno tekmovanje »med dvema ognjema« po točno določenih pravilih. Metanje žoge prek vrvice Zvežite vrv med dvema koloma ali drevesoma v višini stegnjene roke. Postavite se na obeh straneh razpete vrvice ter si prek nje podajajte žogo. Tudi to igro stopnjujte z oddaljevanjem od vrvi, z metanjem v teku, z odbijanjem žoge z dlanmi, s podajanjem žoge soigralcu itd. Zmaga moštvo, kateremu pade najmanjkrat žoga na tla. To je pripravljalna vaja za igranje odbojke. Metanje žoge v višinski cilj Na kol ali drevo pritrdite obroč in mečite žogo tako, da pade skozi obroč. Vsakdo meče 3 krat po vrsti in sicer tudi tu stopnjujte igro: mečite najprej z obema rokama hkrati, nato samo z desnico, levico, stoje na levi, pin. Tu so tabornice A skupine Odreda Dobra volja zasedle prvo mesto in so tekmovale na okrajnem mnogoboju v Novem mestu 7. junija za Zvezo tabornikov naše občine. Za praznovanje Dneva mladosti v Tivoliju so taborniki in tabornice Odreda Rožnik in Dobra volja postavili propagandni tabor. Prišlo je poletje in taborniki Odreda Rožnik in Novih gradiščarjev so se skupno odpravili na taborjenje v Bohinj. Tu so preživeli pod platnenimi strehami 21 nepozabnih dni. Taborniki Odreda Dobra volja so — kot vsako leto — razpeli šotore na priljubljenem mestu ob Bohinjskem jezeru. Tu je pod okriljem visokih smrek in jelk taborilo 25 tabornikov 20 dni. Na taborjenje niso šli taborniki Odreda Šmarnogor-skih srn in Rašiške čete. Glavni vzrok: visoka tabor-nina — za 21 dni 10.000 din z vračunano vožnjo. Ana Kenk DOPISUJTE! Mladinci, Javna tribuna je tudi vaš list, ki naj javno obravnava vsa pereča vprašanja, n akatera naletite tudi vi v šoli, v službi, doma, v družbi itd. Poročajte o delu vaših organizacij! Postavljajte vprašanja, mi vam bomo prav radi odgovorili na vse, kar vas zanima in kar je v zvezi z vami in vašimi skupnimi napori, da naredimo vsem življenje lepše in prijetnejše. Vse prispevke honoriramo! Odreži in shrani: X—XI nato desni nogi, v vedno večji razdalji, z zaletom, v stranskem teku mimo obroča, z višine prsi, z višine glave, s podajanjem žoge drugemu soigralcu, ki jo nato vrže v obroč itd. To je pripravljalna vaja za poznejše igranje košarke. OB SLABEM VREMENU PA LUTKARSTVO Ob kislem in hladnem jesenskem vremenu, ki ni primerno za igre na prostem, bomo poiskali kak primeren prostor, kjer se bomo lahko zbirali v svojem prostem času. Tudi za takšne prilike poiščite ustrezne igre. Hoteli smo vam dati nekaj nasvetov zanje, toda na željo mnogih naših bralcev, da naj damo še več navodil, kako bi lahko osnovali lut- To so najboljše vaje za poznejše košarkaše kovno gledališče tudi tam, kjer ni na razpolago nobenih sredstev, pač pa je dovolj dobre volje, smo zaprosili lutkarje, da povedo sami, kako so začeli z lutkarstvom. Ničesar nimamo, ne denarja in ne kakršne koli pomoči odraslih. Želeli bi pa imeti svoj lutkovni oder. Kako naj pridemo do njega, nas vprašuje Mojca iz Medvod. Menimo, da bo najbolje, če povprašamo tiste, ki so pred desetimi leti začeli v podobnih pogojih. Pred dobrim desetletjem je ob skromni predmestni vasici Dravlje zraslo novo naselje delavsko-uslužben~ skih hišic. Zasilno leseno barako gradbenega podjetja v Sojerjevi ulici so spremenili v sedež svoje družbene aktivnosti. Draveljski pionirji so osnovali tam svoj odred Milana Mravljeta. Pod vodstvom pionirja Edija Marajona so maja 1954 odigrali tudi prvo javno lutkovno predstavo. Nadaljevanje na S. strani IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV • CELULOZA - MEDVODE je tretje leto združena s »Papirnico«-Vevče. spodarjenja so že letos vid-Rezultati tega skupnega goni. Obrat Medvode je surovinska baza za združeno podjetje, kakor tudi za »Papirnico« -Količevo. V sedemletnem planu je predvideno, da se bo proizvodnja celuloze od sedanjih 15.000 ton letno dvignila na 60.000 ton. Predviden je tudi nov postopek za proizvodnjo celuloze, ki bo v primerjavi s sedanjim bolj ekonomičen in rentabilen, saj bo s prehodom od kalcijeve baze na magnezijevo, omogočil uporabo slabših vrst lesa. • LJUBLJANA-TRANS-PORT je 15. septembra proslavilo svoj praznik zelo svečano. Nad 600 delavcev in uslužbencev je prejelo zlate, srebrne in bronaste značke za svojo 20-, 10- oz. 5-letno službovanje v tej delovni skupnosti. Razen slavnostnih sej delavskih svetov podjetja so imeli še bogat spored športnih prireditev, več izletov in razstav o razvoju podjetja. • MEGRAD: Ekipe gradbenega podjetja MEGDRAD delajo letos na 9 večjih in več manjših gradbiščih na območju Ljubljane in njene okolice. Grade več novih tovarniških objektov ter 540 novih stanovanj v raznih stolpnicah, stanovanjskih blokih itd. V kratkem bo vseljenih že 180 letos dograjenih stanovanj, medtem ko bo preostalih 360 stanovanj, ki so še v gradnji, vseljivih v naslednjem letu. Nadaljevanje s 5. strani Vse do danes je lutkovno gledališče v Dravljah vztrajno nadaljevalo svoje delo. Redne lutkovne predstave v domačem kraju in številna gostovanja po drugih krajih, šolah, domovih, letnih kolonijah itd. so se vrstila leto za letom vse do danes. Zaprosili smo tovariša Edija Majarona za kratek razgovor, in sicer: Kdaj in kako si se začel ukvarjati z lutkami? Ali veš, kako je, če si toliko bolan, da ne smeš zdoma, hkrati pa še vedno toliko zdrav, da nisi v postelji. No, takrat se ti zazdi, da boš umrl od dolgega časa. Najprimernejše zdravilo zoper to bolezen so prav — lutke. Imel sem pred dolgimi leti, ko sem bil tudi sam še pionir, sošolca, ki zaradi bolezni dolgo časa ni mogel priti v šolo. Sošolci smo ga prav pridno obiskovali. Prinašali smo mu zvezke in ga obveščali o življenju v šoli. Na njegovo pobudo smo tudi — kar pri njem — pripravili prvo lutkovno predstavo. Vse pripomočke je napravil sam: oder iz dveh zabojčkov za marmelado, kulise iz risalnih listov. Lutkam je izoblikoval glavice iz papirne mase ter jih lepo pobarval. Zastor za oder m oblekce za lutke pa je zašila njegova mama. • LIBIS, prej »Letev«, je doslej izdelal 321 jadralnih in motornih letal pretežno lesene konstrukcije. Zdaj konstruirajo prvi prototip desetsedežnega kovinskega letala »Libis 1000«. Razen tega montirajo v tej šišenski tovarni tudi 30 kovinskih motornih letal tipa »Morava L 200 D«, za katere izdeluje sestavne dele češka tovarna »Prva petolet- ka« iz Kunowic. Tako je Libis začel osvajati proizvodnjo sodobnih turističnih poslovnih letal, po katerih se tudi pri nas kažejo vedno večje potrebe. Letalo »Morava L 200 D« je petsedežno letalo, primerno predvsem za turistične, poslovne in sanitetne potrebe. Pristane lahko na 300 m dolgi travnati stezi. Potovalna hitrost letala je 280 km na uro. Leti pa lahko 5000 m visoko. Razen pilota sprejme še 4 potnike ter velja tako prevožen kilometer 40 do 45 din na osebo. Prav zaradi vseh teh pogojev je za to vrsto letal pri nas veliko povpraševanje. K. • ISKRA, industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, je prejela od Splošne gospodarske banke SRS 12.159 milijonov kredita za osnovna sredstva in 5622 milijonov din kredita za obratna sredstva za rekonstrukcijo in dograditev 23 svojih tovarn na območju Slovenije. 8 teh tovarn se nahaja na območju naše občine, vendar je naša občinska skupščina odklonila milijone din kredita, ker pač garancijsko izjavo za 8803 ne more prevzeti garancije v štirikratni višini svojega letnega proračuna, saj bi to bil prevelik riziko. • TIKI, elektro podjetje, je prejelo od občinske skupščine garancijsko izjavo za najem 91,880.513 din kredita za 7 let ob 3°/o obrestih, in sicer za uvoz strojne opreme iz Poljske. S povečano stanovanjsko izgradnjo in hitrim dviganjem življenjskega standarda je izredno naraslo povpraševanje po električnih grelcih vode za kopalnice in kuhinje. Ker domača proizvodnja ni pokrivala potreb, je bil potreben tozadevni uvoz. Tovarna TIKI je prav zaradi nujno potrebnega povečanja proizvodnje bojlerjev zgradila nove proizvodne hale, sedaj pa potrebuje tudi dopolnitev strojne opreme za večjo, kvalitetnejšo in po izbiri bogatejšo proizvodnjo bojlerjev. Odgovoril ti bom kar z besedami Frančka Bohanca, ki jih je napisal ob 10. obletnici Ljubljanskega lutkovnega gledališča (1958), pa še danes drže, saj bi ti sam ne znal povedati bolje: Čudno osvojljivo moč imajo lutke! Mrtva stvar, ali natančneje: stvar, ki je umrla; ko si pa lutko ogleduješ in jo premetavaš po roki, se v tebi začenja zanimiv proces: lutka postane živa kot Trnjulčica ali Sneguljčica. Samo roko deneš med blago in glavico natakneš na prst — pa si kakor s korenom lečenim opravil »magijo«. Hipoma jo začenjaš premikati. Tedaj pa začne kot prijetno mamilo delovati moč lutke. Sam oživiš ob njej. Misliš, da igra lutka, pa igraš ti. Med lutko in igralcem ni več nobene pregra-. je. Lutka postane enakovreden del tebe. Lutka propade, kadar hoče posredovati življenje, kakršno je. Bogato pa živi, kadar ustvarja naše notranje vizije, ko nima meja v realnem svetu; prav z lahkoto nas prenese v moralno čist svet pravljic. V tem je moč lutke kot odrske oblike najstarejše umetnosti človeške kulture. S tega vidika ima lutka stalno mesto sredi drugih vej umetnosti. Še tako razvito dramsko življenje, še tako uspele filmske predstave ne morejo uničiti lutkovne umetnosti. DELAVSKA UNIVERZA V NOVI SEZONI Program naše občinske delavske univerze za letošnjo izobraževalno sezono zajema družbeno, strokovno in splošno izobraževanje. • Poseben poudarek bomo dali družbenemu izobraževanju v gospodarskih organizacijah. Pripravljamo več seminarjev za novoizvoljene predsednike delavskih svetov in upravnih odborov ter seminarje za člane delavskih svetov. • Program za omejene seminarje bodo v kratkem prejele vse gospodarske organizacije. Prav tako bomo pripravili program izobraževanja ia področju zaščite pri delu, formiranja in delitve dohodka in čistega dohodka, delovnih razmerij ipd. • Tudi letos bomo organizirali več oddelkov večerne politične šole v Šiški in v Medvodah ter večerno politično šolo za mlade družbeno-politične delavce. t V okviru strokovnega izobraževanja bomo v Šiški organizirali večerno osnovno šolo, večerno ekonomsko srednjo šolo, dalje knjigovodske tečaje vseh vrst, kakor tudi razne druge tovrstne izobraževalne akcije. • Prav tako bomo organizirali jezikovne tečaje slovenskega, nemškega in angleškega jezika po avdiovi-zuelni metodi. • V okviru splošnega izobraževanja imamo pripravljene programe za šole za starše in šole za življenje. • Razen naštetega bo naša delavska univerza pripra- vila vrsto pripravljalnih tečajev za opravljanje sprejemnih izpitov na srednjih šolah in na ekonomski fakulteti. Angelca Grozdanovič Po nekaj vajah smo priredili prvo predstavo, kar pri sošolcu doma. To je bilo čudovito! Od takrat je minilo že več kot 13 let, toda lutkam se kljub pogosti časovni stiski nisem odrekel. KAKO STE V DRAVLJAH ZACELI Z LUTKAMI? vprašanje: »Zakaj še mi ne bi imeli lutkovnega odra?« Takoj smo začeli pripravljati vse potrebno, no in — 25. maja 1954. leta na rojstni dan maršala Tita — smo draveljski pionirji priredili svojo prvo lutkovno predstavo: Rdeča kapica. Tako smo torej predstavili domačinom draveljsko lutkovno gledališče »KLJUKEC«. Kako ste nadaljevali delo? Od takrat je že več kot deset let Rdeča kapica stalni gost našega odra. Pridno ji pomagajo Pavliha s svojimi štorijami, pa Kljukec, pa Tinček, Tonček, Muco-linček... še in še, junakov za celo glorijo! Lesenih pajacev imamo že za 15 raznih iger, igric in prizorov, ki smo jih v teh desetih letih igrali. Pošteno izpolnjujejo svojo nalogo: doslej so razvedrili in razveselili več kot 15.000 otroških src po Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem, v Ljubljani... Burno sodelo-lovanje in odobravanje teh mladih obiskovalcev naših predstav nam je največja vzpodbuda za delo, ki je — upamo — še pred nami. Edi Majaron se še ni utrudil in naveličal lutkarstva Kakšno leto po prvi naši lutkovni predstavi smo s sošolcem gostovali v Dravljah. Zadovoljnih gledalcev je bilo precej in tako je nastalo V čem je tista moč lutke, da še vedno vztrajaš pri tem »konjičku«? VEČ posiniA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Dragi tovariši, nobenega dvoma ni, da je za nadaljni dvig storilnosti in proizvodnosti nujno potrebno zlasti nenehno strokovno in ekonomsko - družbeno izobraževanje vsakega člana delovne skupnosti. Žal v nekaterih delovnih organizacijah še vedno nimajo dovolj posluha za te najkoristnejše in najpotrebnejše investicije. Razumljivo je, da morajo učni programi za družbeno-eko-nomsko izobraževanje izhajati iz potreb, dejanskih razmer in pogojev določene delovne organizacije. Programi naj zajamejo stvarnost, v kateri žive in delajo člani določene delovne skupnosti, naj rešujejo probleme, na katere nalete člani delovne skupnosti pri svojem delu ter hkrati nakazujejo pot in pogoje za še neposrednejše samoupravljanje. Občinska delavska univerza ima za tovrstno izobraževanje odraslih že precej praktičnih izkušenj in vedno več možnosti. Zaradi tega je prav, da se delovne skupnosti pri programiranju in izvajanju izobraževanja svojih članov povežejo z našo delavsko univerzo, da se nadaljnje izobraževanje kot pomembni činitelj gospodarskega in kulturnega napredka delovne organizacije zastavi in razvija čimbolj uspešno. Prav sedaj je skrajni čas, da začnemo z vso resnostjo reševati te probleme. I. D. URBANIZEM IN OBČANI komunalni prispevek Tovariš urednik, zadnje čase krožijo prav različne vesti o izredno visokem komunalnem prispevku, ki razburjajo mnoge, ki si nameravajo zgraditi stanovanje oziroma weekend. Želeli bi v našem listu prebrati: ® S čim se upravičuje oziroma v kakšne namene se uporablja komunalni prispevek? * Kolik je komunalni prispevek za gradnjo stanovanja na mestnem območju? ® Kolik je komunalni prispevek za gradnjo stanovanja v izvenmestnem območju? ® Kolikšen je komunalni prispevek, če gradi kmet zase in končno: ® Kolikšen je komunalni prispevek za gradnjo weekenda? O. P. ODGOVOR: Občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč nam je kot pristojni organ v zvezi s tem dal naslednje pojasnilo: Da bi v mestnih naseljih lahke gradili stanovanjske niše in bloke, so potrebne najprej komunalne napra-Ve> ki so nekakšno ožilje niesta. Med komunalne naprave prištevamo: cestno, vodovodno in plinsko omrežje, nadalje kanalizacijo, javno razsvetljavo, PTT m električno omrežje s sistemom trafo postaj. Včasih Prištevamo sem tudi toplovodne parovode, cestno že-Jeznico, trolejbusne linije itd. Množica vseh teh naprav y naseljih seveda zahteva izredno velika sredstva, ki Uh družba sama vseh ne zmore. Zaradi tega je pri nas to vprašanje regulirano s Posebnimi zakoni in odloki, ki točno predpisujejo, kaj se plačuje z družbenimi nadoknaden. Glavne razloge sredstvi in kaj s prispevki investitorjev. Najprej navodilo, »kaj se teje za sekundarne komu-naprave« (Uradni list ^PRJ št. 8/64), ki je raz-meiilo primarne komunalne • aPrave od sekundarnih, to J® tiste, ki jih financira n^uzba, od tistih, ki jih fi-ancirajo investitorji. i5? odloku naše občine »O rajanju in oddaji mestnega zemijišča v uporabo« (glej št o^nik okraja Ljubljana • 'U/64), so komunalne naprave ločene v dve skupini. Prvi so: cestno omrežje, kanalizacija, javne železni-m javna razsvetljava, v , ™Si Pa so vse ostale. Od-k pravi, da se za urejeno l^tno zemljišče šteje zem-pi *e.’ je opremljeno s stnim omrežjem, vodo-odnim omrežjem, javno osvetljavo, kanalizacijo, lektričnim omrežjem in Javnimi zelenicami. Ravno y teh določilih je isina prispevka za komunalno ureditev, ki jo pla-'-ujejo investitorji gradenj, v naši občini se zaraču-ava v prispevek k stro-, orn za komunalno uredi-v mestnega zemljišča gra-nev komunalnih naprav iz Prve skupine, to je cest, ka-i lzacije, javnih zelenic in We Razsvetljave. Investi-rPiJ1 °hjektov plačujejo to-irJ prisPevek le od tako t^HPvanih naprav kolek-0_.Pe komunalne potrošnje nit, Qrna oc* Ustih komunal-naprav, ki jih uporab- ljajo vsi državljani ne glede na mesto bivanja, njih poraba pa se ne more meriti (po cesti hodijo in vozijo vsi državljani, v kanal se izliva odpadna voda iz mnogih oddaljenih naselij itd.). Vse druge komunalne naprave, ki imajo razne kontrolne števce, pa morajo po sedanjih predpisih zgraditi tista komunalna podjetja, ki pobirajo odškodnino za svoje usluge (npr. Mestni vodovod, Mestna plinarna, Elek-tro Ljubljana itd.). Odškodnine naj bi namreč bile tako visoke, da bi omogočale tudi razširjeno reprodukcijo, česar pa vsaj v Ljubljani ni. KOMUNALNI PRISPEVEK NI ZA VSE ENAK Občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč je upoštevajoč občinski odlok izdelal analize stroškov za prispevek h komunalni ureditvi zemljišča in jih predložil občinski skupščini v potrditev, in sicer znaša višina komunalnega prispevka okrog 15 %> od celotne investicijske vsote v zazidalnih mestnih okoliših. Za izvenmestna območja znaša višina komunalnega prispevka okrog 8 °/o od investicijske vsote objekta. Posebno ugodnost na teh področjih uživajo tisti občani, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, za njih znaša višina komunalnega prispevka le 2°/o investicijske vsote. Prispevek k stroškom za komunalno ureditev investitorjev weekend hišic na območju, ki ni nacionalizirano, znaša prav tako le 8 Vo od investicijskih stroškov objekta. Obč. sklad za komunalno urejanje zemljišč Statistika prometnih nesreč prepričevalno dokazuje, da je razmeroma največ prometnih nesreč prav na Celovški cesti, včasih dnevno tudi po 14. Vsi uporabniki Celovške ceste so vedno v nevarnosti. Prav zaradi tega je nujno, da se najprej in čimprej v celoti modernizira in usposobi za stalno naraščajoči cestni vrvež prav vsa Celovška cesta Zakaj ravno CELOVŠKA CESTA? Tovariš urednik, malokdaj zaidem na Celovško cesto, toda vedno, kadar pridem do nje, je razkopana, zdaj tu, zdaj tam. Ali je ne bi mogli enkrat za vselej urediti? Nastane tudi vprašanje: ali trenutno ni važnejših gradbenih del? O. 2. ODGOVOR: Ker sami redko uporabljate Celovško cesto, se Vam zdi njena sodobna ureditev nepotrebna, vendar — oprostite — Vaše stališče je popolnoma zmotno. Celovška cesta je pravzaprav edina cesta, ki povezuje Ljubljano z Gorenjsko. Po njej prihaja tudi pretežna večina tujih gostov. Kot glavna prometna žila naše občine (in z ozirom na vse navedeno) je prav Celovška cesta preobremenjena. Zaradi tega so na njej najštevilnejše prometne nesreče, včasih tudi po 14 prometnih nesreč samo na en dan. Koliko škode nastane pri tem na vozilih! Koliko je tudi človeških žrtev! Tudi na to morate pomisliti. Vsi uporabniki te preobremenjene ceste so v stalni nevarnosti. Sodobna ureditev Celovške ceste je torej izredno nujna in neodložljiva, saj se ravno po njej promet iz- redno naglo razvija. Pričakovati pa je z ozirom na hitro izgradnjo občinskega središča, na naglo povečevanje tujskega prometa itd. še večjo prometno gostoto. Želeti bi bilo edino še, da bi se Celovška cesta čimprej sodobno uredila. Tudi zeleni pasovi med posameznimi prometnimi vozišči so po- MONTAŽNE SOLE Tovariš urednik, na gradnjo novih šol se navadno spomnimo šele takrat, ko postane položaj nevzdržen. Nato zopet poteče nekaj let predno začno buldožerji kopati temelje, medtem ko sama gradnja in opremljanje šole trajata zopet 2 do 3 leta. Rešitev obstaja v sodobnem industrijskem postopku pri gradnji šolskih objektov. Ljubljanski projektivni biro »Tamar« je za Skopje projektiral tip pritlične montažne šole. Podobno šolo, prilagojeno našim klimatskim razmeram, grade sedaj tudi za Bežigradom. To bo nova osnovna šola »Mirana Jarca« s 18 učilnicami, ki bodo v celoti dograjene v 4 mesecih. Po klasičnih gradbenih metodah bi gradili tako šolo 2 do 3 leta. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da bi se zaradi podražitve gradbenega materiala v tem času tudi gradbeni stroški dvignili za najmanj 200 milijonov din. Vse te ugotovitve govore o tem ,da bi bilo zelo koristno in umestno, če bi se v prihodnje tudi mi, na območju naše občine, odločili za montažno gradnjo šol, J. V. trebni. Nedvomno bo to najbolj posrečena urbanistična rešitev, saj bodo zelenice z okrasnim grmovjem in drevjem nudile prijetno poživitev ter varno in prijetno uporabo ceste vsem, od pešcev (zlasti otrok) in kolesarjev pa do motoriziranih voznikov. TUDI V GRADBENIŠTVO VEČLETNO GARANCIJO Tovariš urednik, vsi vemo, kolike so težave, ko se v novozgrajene stanovanjske objekte vselijo prebivalci ter začno odpovedovati razne naprave itd. Spomnimo se samo montažnih blokov na Šišenski cesti! Prav zaradi tega bi bilo prav, da dajo gradbena podjetja večletno garancijo za vse novozgrajene objekte. Reško gradbeno podjetje »Jadran« že daje garancijski list z veljavnostjo dveh let za vse objekte, ki jih izroča kupcem. Edino na ta način se lahko zagotovi investitorjem res kvalitetne objekte, kajti število reklamacij bo nedvomno znatno padlo. Po garantnem listu reškega podjetja »Jadran« je vsak kooperant pri gradnji in inštaliranju raznih naprav dolžan v osmih dneh odstraniti pomanjkljivosti, pri vodovodnih inštalacijah pa takoj po prijavi. Ce kak kooperant tega ne naredi v tem roku, naredi to gradbeno podjetje »Jadran« na njegov račun. Skupno z garantnim listom dobe lastniki oz. uživalci gradbenih objektov tudi pismena navodila za vzdrževanje oz. čuvanje vsakega posameznega dela hiše. R. R. Že prihodnje leto bo dograjena osnovna šola Na jami, ki bo v svoje prostore sprejela predvsem učence iz novozgrajenih blokov tega območja O&cuv&i-^- NAJPOMEMBNEJŠA OBVEZNOST PROBLEMATIKA O IZVOZU ZA I. POLLETJE LETOS Izvozne obveze delovnih organizacij v gospodarstvu na območju naše občine znašajo po družbenem planu za leto 19G4 skupaj 9,526.094 dolarjev oziroma 48,2 °/o več, kot je znašala realizacija izvoza v letu 1963. V prvem polletju pa je znašal skupen izvoz komaj 3,688.803 dolarjev ali 38,7 "/o postavljenega letnega plana oziroma 16,8 °/o več, kot je znašala realizacija v I. polletju lanskega leta. Ker pa je v panogi trgovine in obrti izvozna obveza za L polletje celo prekoračena, je izpad v industriji toliko občutncjši, saj so industrijska podjetja izvršila komaj 31,2 "/o letnega plana in so celo pod lanskoletno dinamiko. Od vseh gospodarskih organizacij v industriji so izpolnila letni plan izvoza s 50 ali več odstotki le 4 podjetja, pa še od teh sta 2 podjetji (»Kot« in »Alko«), ki imata letošnji plan izvoza nižji od lanskoletne realizacije, ostali dve podjetji pa sta »Sora« in »Tovarna dekorativnih tkanin« kljub povečanemu planu od 30 do 50 °/o nad polletno dinamiko. Dosedanji rezultati izvoza iz območja naše občine nikakor niso zadovoljivi in je ogrožen plan našega izvoza, čeprav smemo predvidevati, da bo izvoz v II. polletju uspešnejši in je skrajni čas, da s skrbnejšim in intenzivnejšim delom pri izvozu postavljeni plan tudi dosežemo. V izvozu so najslabši prvi meseci v letu, v kasnejših mesecih se stanje izboljšuje, kar dokazuje, da je naš izvoz premalo kontinuiran in preveč odvisen od posameznih inozemskih kupcev. V idealnem primeru bi mo- ral naš izvoz v vsakem mesecu znašati 8,3 °/o letnega plana. To bi morali doseči zlasti v izvozu industrijskih podjetij, kjer imamo 16 izvoznikov in je več možnosti, da se razlike me'd posameznimi izvozniki kompenzirajo, medtem ko sta panogi trgovine in obrti zastopani samo po enem izvozniku in bi bile razlike bolj opravičljive. Dejansko stanje pa je nasprotno! Izredno variira izvoz v industriji v posameznih mesecih, v ostalih panogah pa je bolj stabilen, kar je razvidno iz naslednjega diagrama: Naše potrebe iz uvoza pa so usmerjene predvsem na konvertibilne devize in ostali kliring, manj pa so interesantne devize vzhodnih držav. Glede na tako neugodne rezultate v izvozu, zlasti s področja industrije, kar nikakor ni v skladu z' možnostmi in razvojno stopnjo gospodarstva, je nujno, da vsa industrijska in druga podjetja obravnavajo vpra- šanje izvoza kot prioritetno nalogo. Poleg reševanja problemov, ki ovirajo doseganje boljših izvoznih rezultatov znotraj podjetja, naj se delovni kolektivi z vso odgovornostjo bore za odpravo slabosti oziroma tudi za izboljšanje poslovanja drugih organov izven podjetja, ki delajo na področju zunanje trgovine. Bojan JURClC ENOTNA SKUPNOST ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Tovariš urednik, v zadnji številki ste načeli pereč problem organizacijske ureditve zdravstvenega zavarovanja ter v zvezi s tem opozorili na pomembnost tega vprašanja. Zaradi informirania bralcev sno- DOPISUJTE, VSE PRISPEVKE HONORIRAMO! čam, da smo na treh sejah, občinske skupščine ugotavljali številne nepravilnosti v našem sistemu socialnega zavarovanja. Končno smo se zedinili, da bi se to dalo odpraviti le z enotno ureditvi- jo socialnega zavarovanja za območje vse Ljubljane, kajti sedanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja so v bistvu preveč administrativno postavljene in ne upoštevajo določenih objektivnih družbenih razmer. M. D. URADNE URE ZA STRANKE Tovariš urednik, vsi bralci Usta bi bili zelo zadovoljni, če bi bila v listu tudi stalna rubrika, ki bi na sobveščala o spremembah ur in kraja poslovanja raznih uradov, zavodov, ustanov, servisov itd. Pogosto se namreč sedež menja. Menja se tudi čas uradovanja za stranke in tako zgubljamo občani precej časa z nepotrebnimi trolejbusni-mi vožnjami sem in tja, s čakanji in ponovnimi prihajanji zaradi kakšne malenkosti. O. H. ODGOVOR: Vašo pobudo smo z veseljem sprejeli. Vabimo vse delovne skupnosti, ki imajo določene posabne uradne ure za stranke, da to sporoče uredništvu našega lista. Podobno tudi preselitev svojih poslovnih prostorov itd. Vse informacije bomo objavljali v posebni rubriki — brezplačno. PRIJATELJI MLADINE, KJE STE? _ Izvoz po mesecih m v J4 na letni plai Industrija: Trgovina: Obrt: .........»•Pal/rirono i* o.......i jn«