149. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 5. julija.
XIX. leto, 1886.
1 shaja vsak dan iT«ćer, izimtii nedelje in praznike, ter volja po posti prejeman za a v st ri j ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za « se leto 13        k»'fotrl leta 3 gld. 30'kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za megec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina zu&sa. Za oznanila plačuje      od četiriatopne petit-v me po 6 kr., če se oinaniln jedenkntt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s> ne vračajo. UreduiStvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiaa hifii, ,Gledališka stolb"*". U pr av ni Htv u naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor družba sv, Cirila in Metoda.
Prvi redni občni zbor tega velevažnega društva ki ima spodbijati in nevtralizovati zlobno delovanje nemškega šulfetajna bil je danes. Po peti sv. maši v krasni novi cerkvi srca Jezusovega, katero je služil g, profesor Tomo Zupan in pri kateri smo občudovali kakor izborno, v srce sezajoče petje odbranega osmerospeva, tako tudi izredno akustiko tega božjeg.t hrama, bil je ob 11. uri dopoludan v čitalnični dvorani.
Pri tem zboru so zastopali: Prvo Ljubljansko poddružnico gg. notar Gogola in L, Ko bit.
Šentjakobsko poddružnico gg. dr. Papež, Žlo-gar, Žumer in Trtnik; — Šentpetersko poddružnico gg. Poljanec in Zagorjan. Poddružnico v Ribnici g. Anton Lapajne. Poddružnico na Ptuji g. Bonaven-tura Čiček; poddružnico v Žalci gg. Hausenbihler in Robi jek; poddružnico Kropensko, Katnnogorisko g. M. Pesjak; Škofjeloško g. Mohor, Senožeško g. H. Kavčič, Tržaško g. V. Dolenec in Fr. Žitko; — Sevniško gosp. Fr. VerSec; Goriško mejni grof' Obizzi: Goreajogr<ško gospod Miloš Šmid; Braslovško g. Franjo Rojnik;- Metliško in Novomeško g. Žlogar; Konjiško g. dr. J. Dečko; Celjsko gg. dr. Dečko in Likar; akademično poddružnico v Gradci gg, Buić in Blaž; Celovško g. Gregor Ein-spieler; Šišensko gg. Drenik in Ravnikar; Vrhniško g. dr. Papež; poddružnico v Ložkem potoku g. Jos. Košmelj; poddružnico na Bledu g. Janez JanežiČ ; Kranjsko-gorsko-Dolinsko g. župnik Ažman. Vrhu tega zastopal je pokroviteljico „ Posojilnico v Cel ji" g. vikar Žičkar in so bili navzočni pokrovitelja gg. M. Vošnjak in M. Veršec,.odborniki in pokrovitelji glavne družbe in mnogo .članov.
Predsednik osnovalnerou odboru g. L. S ve te c .predstavi zborovalcem navzočnega komisarja, ma-gistratnega tajnika g. Zamido, potem .pa otvori zbor z naslednjim .govorom: Slavna gospoda! Vesela naloga, mi je, otvarjati, prvo skupščino družbe sv. Cirila in.Metoda in srčno pozdravljam iz vseh, slovenskih pokrajin , došle gospode. Po marsikaterih težavah, s.katerimi.se je bilo našemu podjetju.boriti, smo toliko .napredovali,, da nam je možno iz pripravljalne, dobe prestopiti k  pravemu delu.
Pravo delo, ki je naš smoter, nas še čaka. Treba bode še velikega truda in velikih žrtev. A ne strašimo se. Slovenci smo sicer majhen narod, mnogo imamo še nezavednih rojakov , toliko večja pa bode zasluga za malo krdelce delavcev, tem večja slu v a v narodu samem in pri sorodnih bratih slovanskih. Priznanje in slava je gotova mali a hrabri Četi, ki bije ljuto borbo za obstanek naroda iz gole ljubezni. Le ljubezen nas vodi v našem delovanji, ta ljubezen naj nas vodi in navdušuje nas tudi za naprej in kakor bajeslovni Antej, tako tudi mi dobivajmo vedno novih moči j iz naroda našega. Velika nevarnost zapretila je našemu narodu, ko je zloglasni šulferain pričel svoje delovanje. Z nemško propagando širil se je tudi brezverski duh in znano je, da so narodni odpadniki ob jednom največji sovražniki cerkvi in veri. Temu nasilstvu nasproti porodila se je misel, da se ustanovi naša družba, ki je prava prisiljena samoobramba. (Dobro!) Nadejam se, da nam vlada tudi v bodoče ne bode nasprotovala, da bode uvidela da je nemška in italijanska agitacij a isto tako nevarna Avstriji, kakor nam Slovencem. (Dobro, dobro!) Glavno svojo podporo nahajala bode naša družba v državnih temeljnih zakonih, katere je izsilila naše državne ideje moč, upam pa tudi, da bo-demo imeli zaslombo v sorodnih slovanskih bratih, da bode vzgled banke „Slavije" ki nam je poklonila 300 gold., še marsikoga napotil v posnemanje. Saj je solidarnost Slovanov neobhodna. Solidarnosti učiti se nam je od naših nasprotnikov in kadar bode solidarnost prešinila vse Slovane tako, da se bode češki in poliski poslanci za Slovence tako potezali, kakor se poteza pl. Plener za ne za tirane Nemce v Ljubljani, potem bodemo lahko vskliknili: „In lioc signo vinces !u Glavna zaslomba pa bodi v Slovencih samih«. Slovencem bode se naša družba priljubila in časteč spomin sv. patronov Cirila in Meto lu, se bodo ravnali pa njiju vzgledu in delali neumorno ter s tem dosegli, da bodo pozni, unuki deležni blagoslova, ki sta ga onadva zasejala., V to pomozi vsemogočni večni Bogi (Dobro! dobro!) <Dalje prih.)
Politični j razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. julija
Nemški listi jako razdraženo pišejo, ker je policija v Pragi prepovedala nemškemu rokodelskemu društvu slovesno odkriti spomenik cesarja Josipa. Da pri tem napadajo (ehe, je naravno. Nemško rokodelsko društvo se je radi tega pritožilo pri na-mestništvu, katero je pa odbilo pritožbo. Nemce silno jezi, ker se njim ni posrečilo, da bi bili pod krinko patrijotizma in lojalnosti priredili nemško demonstracijo. Sklenili so tedaj pritožiti se na mi-nisterstvo notranjih zadev, in če bode njih pritožba tpdi tu zavržena, pa na upravno sodišče.
Govori se, da bode odstopil vojni mlnJ-ftter grof Bvland-Rheidt Njegov naslednik bode pa ogerski honvedni minister baron Geza Fejevarv. Ta vest se nam ne zdi prav verojetna, kajti potem bi bili vsi trije skupni ministri Madjari. To bi bilo vendar malo čudno, da bi cislitavska državna polovica plačevala 70% za skupne zadeve, vsi skupni ministri se pa vzeli iz mej Madjarjev, ki plačujejo samo 30°/0
Kakor smo že povedali, izvoljen je zopet v Ogerskem HradišČi moravikl namestnik v deželni zbor. Ko je bil grof Schbnborn prvikrat voljen, kričali so liberalci, da je zmagal vsled pritiska na uradnike. Deželni zbor, v katerem imajo nemški liberalci večino, se je dolgo obotavljal s potrditvijo te volitve in iskal uzrokov, kako bi jo mogel zavreči. Ko pa Nemci neso mogli najti nikake nepo-stavnosti, so pa volitev potrdili. Nemški listi so pa še vedno očitali grofu Schonbornu, da je nepostavno voljen. Namestnik se je tedaj odločil, da odloži svoj mandat. Češki volilci so ga zopet postavili za kandidata. Uradni Brnski list je na to izjavil, da grof Schonbom ne bode vsprejel mandata, ko bi bil zopet voljen. To pa ni premotilo Čeških volilcev. Volili so ga zopet. Nemški liberalci so pa že naprej spoznali, da ni prav nobenega upanja, da bi zmagali. Od 7.11 volilcev prišlo jih je k volitvi 356 ter vsi oddali glasove grofu Schonbornu. Izvoljen bi bil tedaj tiidi, ko bi bili vsi volilci prišli volit, ter vsi, ki neso bili prišli, bili glasovali proti njemu. To je vender dovolj dokaza, da je bila tudi že prva volitev zakonita. Nadejamo se, da se namestnik sedaj ne bode branil vsprejeti mandata, ko mu je narod z nova pokazal tako zaupanje. Uradniki neso volili, da bi nemški liberalci ne trdili, da je zmagal namestnik s pomočjo uradnikov.
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Druga serija.)
VII.
Gospod urednik! Kaj so pač vsi naši sklepi in tako imenovani dobri nameni! Človek obljubi to ali ono, prisega in se pridušuje za vso večnost, a predno preteče poltretji trenotek — eto ga popolnem drugih, da baš^nasprotaih mislij! Tako sem Vam tudi jaz zadnjič, pred dobrim mesecem ka li, obeČaL, da se vidiva, v Vukovaru, a zdaj sedim tu gori na — južna-zapadiii meji, „kranjske8 dežele, zamaknen v sive jfclake, ki. se valyo nad zeleno Žirovsko dolino . . . No, pa saj me že poznate — veternjaka* Toda kod in kako sem prišel iz Gradca sem gori v Idrijske hribe — o tem prihodnjič! Za zdaj Vam le toliko, povem: v Vukovar poj.deva drugikrat!
Od Gradca gfe Vam nisem mogel ločiti kar tretjo uro po prihodu vanj! In kako bi tudi! Saj je vendar v tem blaženem Penzijonopolu toli „fletno" in veselo življenje, da Vam človek pozabi, ka je na sveti! Na vseh „Ivogalih" godba, petje, „juxu in \
„hetzu, da svojega glasu ne slišite, pa boste utegnili misliti na tisto „sob.no dolino4, v kateri ječijo pesniki vseh narodov od Adama do — Antikrista! Da Vam rečem: če bi še jedenkrat imel priti na svet, naroditi bi se hotel le — penzijonist in to z domicilom v — Gradci! Kajti ti izvoljenci uživajo ondi..res na zemlji nebesa! Da sem si tudi jaz privoščil nekoliko teh nebeških slasti, kdo bi mi to zameril, zlasti če pomisli, da sem prišel tja naravnost iz Vaših gorenjskih hribov! Zjutraj „zaran", da govorim po Ljutomerski, pohajkoval sem po mestu okrog, pasoč znatiželjne oči po bogatih šta-cunskih razstavah, katere se vrste kar zdržema po vseh ulicah. V tem oziru se odlikuje posebno „Gospodska ulica", v kateri se nahajajo najkrasnejše prodajalnice, zlasti v predivni, arhitektonski vzgra-jeni palači svetovnoznane tvrdke bratov Thonetovih. Tu Vam je „malce" živahneje in kratkočasneje, nego li v tistih mračnih „Gospodskih ulicah" Ljubljanskih, kjer srečate le tu pa tam kak srpogleden beriški obraz! Ondi je tudi najširši in najglajši trotoar vsega graškega mesta, dofcim je po ostalih ulicah obzidni tlak za pešce isto tako skalo v it in kori-tast, kakor pri Vas na „Starem trgu" ali v „Šent Petra ulici" ... Na severni strani „Gospodske ulice" graške  sem zašel v takoimeaovano Stempferjevo
ulico, kjer me je nad nekimi vrati viseč napis poučil, da se ondi kuhajo one najnemškejše laži o ,Slovencih-barbarih", s katerimi škrbljava tetka „Tagesposta" dan na dan pita lahkoverne svoje čitatelje. Tu mi je privrel iz razgnevenih prs krepek Greuterjev „pfui!" in otresel sem brezbožni prah zaduhle ulice z nog, ter se napotil v kavarno ,pri botanskem vrtu", da v druščini ondotnih slovenskih gostov pozabim* brezstidnost omenjene zarjavele device ultranemške . . .
Vender: kod in kako sem lovil po Gradci pene velemestnih zabav, tega Vam tu ne bodem razkladal na drobno. Iz uličinega meteža zatekel sem se na primer v galerijo slik, ter si ondi krepčal v posvetnem blesku utrujeni pogled ob motrenji umetnij-skih proizvodov. Ko me je tam začel grabiti dolgčas, zbežal sem tja ven na Hilmski ribnik, kjer me je bujna ciganska godba vzbudila iz one omamice, katero Bismarck imenuje „Kunstduselei", ki jo nedavno i bavarskega kralja strmoglavila v Starn-berško jezero ... In ko sem se ondi po senčnatih šetališčih napasel tiste penzijonistne lenobe, zavil sem jo zopet v mesto, v kakšo kavarno, da se iz papirnatega listja novinarskega prepričam, da še stari svet stoji vedno na istem mestu. In, gospod urednik, kavaren Vam je tu v Gradci nekoliko več
V OalU*iji je agitacija proti povišanju šolnine na srednjih šolah jako živahna. ..Kada ruska" in druga rusinska društva so se izjavila proti povišanju šolnine. Že sedaj je izobraženost jako pomanjkljiva, potem bode pa še pomankljivejša. Le-vovski mestni zbor je na predlog rusinske^a profesorja VVaehnianina sklenil, prositi, da naučno mi-nisterstvo prekliče svojo naredbo zastian šolnine.
Vnaiijc države.
Turčija se je na silno prigovarjanje Rusije vendar pritožila proti nekaterim točkam Itolgar-nUj'ku prestolnega govora in adrese bolgarskega narodnega sebranja, katere nasprotujejo njenim pravicam. Kaj bode Bolgarija odgovorila Turčiji še ni znano. Najbrž bode knez Aleksander skušal s prijaznimi besedami potolažiti Turke. — V Peterburgu je to, da se omenja Rusija v adresi bolgarskega sebranja, napravilo veliko presenečenje. Časopisi ve činoma mislijo, da je to kaka intriga knezova. Samo „Svjet" misli, da le Rusija sama goji razpor v Bolgariji, rusko vnanje ministerstvo pa goji antipatije do Bolgarije v interesu Nemcev.
v A Umi u i. j i zaprli so zadnje dni mnogo OBOD. Turška oblastva mislijo, da so prišla na sled velikej agitaciji v prid Grški. Pripravljal se je že resen ostanek. Zaprte osobe bodo sodila vojaška sodišča.
Zakon o iztiranji prinčev s FraiivoHltegn
napravil je bil zlasti v Peterburgu slab utis. Zadnji čas se je pa mišljenje v Peterburških vladnih kro gih o t<*m dosti premenilo. K temu je pripomogel manifest grofa Pariškega. »Pot. Corr." piše se iz Peterburga, da je ta manifest tam napravil jako slab utis, kajti pokazal je, da je vlada pravilno ravnala predlagajoč iztiranje. Unuk Ludovika Filipa moral bi Čakati, da ga narod sam poklice, ne pa UŠiljevati se. Ruski vladni krogi so sicer prepri čani, da bi obnovljenje kraljestva povzdignilo moč in veljavo Francije, a mislijo, da narod za to še ni zrel. Manifest grofa Pariškega je pa vsekako mnogo škodoval monarhistom. Ko bi grof Pariški res nameraval obiskati vse e ropske dvore, ga sedaj ne bodo mogli nikjer tako prijazno vsprejeti kakor sicer, ker sicer bi se mislilo, da hoče kaka država podpirati pretendenta. Ako res misli obiskati evropske dvore, potovati bode moral kot priprost tujec, ki potuje samo za zabavo.
Na Angleškem se sedaj vrše volitve za spodnjo zbornico. Voliti se ima 670 poslancev. Gladstonovi privrženci postavili so 523 kandidatov, njegovi nasprotniki pa 556. Prve dni volitve neso bile za vlado ugodne. Sicer se pa še sedaj ne more nič gotovega sklepati, kakšen bode izid, kajti pri zadnjih volitvah so tudi sprva zmagovali konservativci, a nazadnje so pa vendar zmagali liberalci. Kolikor je dosedaj znano, voljenih je 122 konservativcev, 2:j liberalnih unijonistov, 44 Gladstonovih priveržencev in 17 Ircev.
Dop
181.
■ /. Gorice 3. julija. [Izv dop.J Zopet moram nekaj grajati. V naroduem oziiu se nam vedno in vedno gode krivice; zategadelj je treba objavljati, da s časom ponehajo, če tud' marsikomu resnica ni ljuba. •
Na Ajševici odprli so pred 3 leti slovensko ljudsko šolo z nalogom, da se poučuje tudi nekoliko nemščine; tako je namreč sklenil in ukazal naš modri in slavni deželni šolski svet. Na to šolo so imenovali p rov i zori čno goriškega Furlana, Ga-brijelčiča, s pogojem, da napravi v jedne m letu izpit s slovenskim poučnim jezikom. Od tega časa so pretekla že cela tri leta, a slovenščine popolnem
nezmožni učitelj poučuje še vedno slovensko deco v njih materinem jeziku. Kaj potečeta k temu deželni šolski nadzornik in naš zastopnik v deželnem šolskem svetu, dr. Tonkli V Alt se tako spoštuje in izpolnjuje povelje slavnega deželnega šolskega sveta? A to še ni dovolj! To slovensko ljudsko šolo na Ajševici nadzoruje nadzornik Goriškega mesta, prof. Culot, ki slovenščine čisto nič ne umeje! Tedaj slepec vodi slepca! Mimogrede naj še omenim, da prof. Culot nadzoruje tudi naša slovenska zavoda, de kliško šolo in otroški vrt. A tudi to še ni dovolj! Najlepše še le pride! Pred nekoliko dnevi je poslal naš modri „consiglio scolastico urbano" učitelju (iabrijelčiču celo ukaz, naj poučuje na Ajševiški šoli tudi italijanščino in naše slavno županstvo poslalo mu je ob jednem zastonj več italijanskih učnih knjig.
Tako hočejo naši Italijani počasi zatreti slovensko šolo in preustrojiti jo v laško! Sedaj pa vprašamo: 1. Ali ima krajni šolski svet v Gorici pravico, ukazati, naj se na slovenskoj šoli poučuje italijanščina. 2) Ali se zlaga z zdravim razumom in pametno pedagogiko, da se na ljudski šoli uče ob jednem trije jeziki obligatno? 3. Kake korake misli storiti proti temu naš zastopnik v deželnem šolskem svetu?
Upamo, da se opravijo takoj te krivice. Drugače bodemo prisiljeni javno govoriti in pisati o naših zastopnikih v deželnem šolskem svetu.
Iz l*ii I ju 4. junija. (Pazinske volitve — Čitalnica.) Hudo je, ako koga butnejo s prestola, mu izvijejo žezlo iz rok, mu odvzamejo vladarski sijaj in vladarsko moč in ga potisnejo mej priproste navadne zemljane, v bodoče nič večje in nič manjše od njega. Milo se mu mora storiti pri srci, ako je prepričan, da se mu je krivica godila, ker ima zavest, da je natančno spolnoval svoje vladarske dolžnosti in da je podložuim svojim le dobrote delil, kedar je mogel.
Ako pa je dotičnik vladarsko svojo moč zlorabil; ako ni bil podložnikom svojim skrben oče, ampak zlohoten očem, ako je vse, kar je nastalo po njega inicijativi, prineslo mesto blagoslova prokletstvo, ako je dajal onim, katerih blagor bi mu bil moral biti v prvi vrsti pri srci, kamen mesto kruha, bič mestu pravice — potem je za vrženega vladarja še stokrat hujše, kajti milemu spominu na sijajno a zgubljeno preteklost pridruži se — strah pred bodočnostjo — bojazen, da ne bi se oni, katerih kri je sesal, za vse prestano ljuto maščevali.
V nekako takem položaji so sedaj, po sijajnej našej zmagi, Italjanaši v Pazinu. In kaj to pomeni, bode pojmil le oni, ki ve, da je Pazin sedež italijanskega političnega društva za Istro in centrum istrske irredente. Tu so se rodile vse zlobne nakane proti nam, tu so se snovali vsi zlobni črteži proti istrskim Slovanom, tu je štab in glavni stan so vragov naših; od tu so se razlegala povelja širom Istre v boji proti našemu narodnemu bitju. In ravno tu, kjer so koncentrovali vse svoje moči, ravno tu so padli, — padli tako globoko, da ni več us tajenja. In da so se ravno v Pazinu najprvo začeli majati stebri trinoštva, vidi se nam, kakor da je hotela
božja pravica italijanske.]' politiškej stranki posebno glasno zaklicati: „memento mori".
Vest o slovanske) zmagi zadela jih je hudo, udarec bil je strašansk, omamljiv. Po vsem irreden-tarsketn logu od Trsta, preko Pazina in Rovinja do Pulja razlega se jok in škripanje z zobmi. „Indi-pendente" poje jeremijade; „Istria* kolne — v njej navadnem stilu — in bije okolu sebe, da nekateri mahljeji zadevajo tudi lastno stranko. Njej se zdi izid Pazinskih volitev zato nerazumljiv, ker so bili v volilnem odboru italijanske stranke sami „odlični mestjani", kandidati nasprotne strani pa same duševne ničle, sami pritlikovci. Mora pa že imeti ogromna večina Pazinskih volilcev drugačne nazore o kakovostih občinskega svetovalca, kakor predraga „Istria*.
Puljski „Eco" pa piše v elegičnem tonu in kličoč vrne svoje k pokori in spreobrnjenju. „Mi smo bili" — pravi „Eco" — preosorni proti Ne-italijanom; treba je, da kažemo navidezno dobrohotnost do vseh sodeželanov, snuj m o jim italijanske šole — in to tudi v najobskurnej-šej gorskej vasici — vrzimo jim včasih kako mrvico materi jal nega dobička. Le tako bode asimilacija mogoča, le potom bodemo mogli vsklikniti: „Istra je naša!" Tako „Eco!" Vidi se, da so Puljski lahoni mnogo bolj diplomatični, nego tovariši v glavnem kvartiru, kajti načrt „Eeov" presega daleč vse druge v — perfidiji. Ker s silo ne gre, pa z zvijačo.
Mi pa jim zakličemo, — kakor že tolikokrat — vsi Vaši napori so zastonj; ni Vam treba iskati, Bog zna kje, uzrokov dogodku v Pazinu, imate jih pred očmi. Ogromna večina istrskega pie-bivalstva je slovanska, in naravno je, da se bode slovanski element toliko bolj kazal na površji, kolikor bolj se bode zavedal samega sebe. Preobrazni proces, ki se je začel vršiti v nekaterih občinah zgornje Istre in slednjič v Pazinu, vršil se bode neprestano (če tudi počasi) z železno konsekvencijo. Ni je moči, ki bi mogla ustaviti in preprečiti ta proces. Italijanom bi svetovali, da se o pravem Času sprijaznijo z mislijo, da v Istri je Slovan gospodar.
Čitalnica naša imela je 29. p. m. svoji občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor. Danes se bode odbor konstituiral. Volitev moramo imenovati prav srečno, zlasti bodoči predsednik je gotovo naj-vredniši mej vrednimi. Mi želimo novemu odboru obilo uspeha. C —t—č.
H Kočevskega 28. junija, [lzv. dopis.] Občinska volitev je pred vami. Občina S. bode morebiti tako srečna, da dobi druzega predstojnika ali kakor mu tu rekajo — ptirgermajstra — in pa druge odbornike. Šest celih let že vlada mogočni ta župan, a — sedaj se jih je oglasilo pa sto — le-ta nam več županil ne bo. Da bi se te besede uresničile, kmalu se zvrne njegov prestol, a kaj, ker se ga ljudstvo boji, ker mu vse verjame, mej tem, ko jih on neznansko „farba". Ljudstvo se ga boji, ker je nevedno in ne pozna niti zakonov, niti naredba, župan pa pri vsaki priliki pokaže svoj „Strafgesetz-buch" in ljudstvo straši z raznimi paragrafi, sodni jo ali z okrajnim glavarstvom. Kaj hoče druzega nego
na ponudbo, kakor v Vaši zaspani Ljubljani, kajti teh duševnih „ljudskih kuhinj" naštejete tukaj preko petdeset . . . Kakor vidite, Vam je v Gradci dovolj prilike za ubijanje zlatega časa in — mošnje, zlasti na večer, ko je na vsakem vrtu koncert: godba, tisto »ljudsko petje" in Jodlanje", da Vas naposled že ušesa bole. Mnogo hrupa dela tu v Peuzijonopolu tudi kegljanje, kateremu je malodane v vsakem kotu postavljeno dotično svetišče.   Ni čudo torej, da se je tukaj osnoval poseben kegljarski klub z vele-pojetičnim imenom: „Girigari" ..   Sploh so Grad-fcani prijatelji vsakovrstnega sporta", o čemer priča poleg mnogih po ulicah sem ter tja švigajočih bicy-klistov  stalno — vegetarijansko  jedilišče  in pa ženska  „ortsgruppe" nemškega „Sehulvereina", s katero so osrečile Vaše vročekrvne, žal! pred Slovenci trepetajoče nemčurke i belo našo Ljubljano . ..
No, kakor sem dejal: tu v Gradci sem se zagnal z vso silo v valovje velemestnega veselja. Hotel sem se namreč tukaj v „najnemškejšem mestu" do sitega navžiti tiste preblažene nemške kulture, katero nam veledušni naši sosedje razobešajo po vseh slovenskih zidovih in plotih. (Glej Zelencev spomenik v Ljubljani na križevniškem obzidji!) In gospod urednik! Tukaj sem bil kar ob viru te vzveličevalne tekočine želodove! O, kolika .dast, po
slušati presladko kramoljanje tistih superinteligent-nih gorenještirskih   planincev, katero je nedavno Rossegger Vašim kulturtragerjem v Ljubljanski re-duti predstavljal kot superlativ vse človeške omike! Da to je zares predivoten jezik, vreden,  da bi ga uvekovečili pdtem — fotografije!   Samo da čujete! Sedel je na nekem graškem vrtu jeden teh kulturnih uzorov z obligatnim gorenještirskim grbom na vratu ter srkal tisto preslavljeno ječmenovko, o kateri trdi isti Bismarck, da človeka polenobi  in po-bedači. Kar pride drug tak izvod superlativne inteligencije nemške in se zareži nad njim:  „Gehst no not hoam, du varflluachter Bierscblauch du!" No kar mu vrli mož nekako kruleč odvrne: „Bos geht denn dos d i an?" Unel se je vsled tega mej jima prepir in besede „herentn-drentn, iebli-oahli, os-dos, hii, hau, hu."  švigale  so semtrja, da se je kar iskrilo. Rečem Vam: to Vam je bila pristna božanska „Wigalawaia"   iz iste pragermanske Wal-halle, kakor bi njo bil uglasbil sam Richard Wag-ner ... Bil sem v pravem pomenu besede kar ves očaran o tej metarizičnej glasbi 1   In  zdaj sem še stoprv uvidel, da smo mi Slovenci res barbari s svojim premilim jezikom, ali ka-li?  Da! zdaj še le umejem prijatelja Jurinca v klasičnem našem Vržeji, kaj je hotel povedati, ko mi je oni dan pravil, da
se mu sin tam nekje v prekmurskih Nemcih uči lajati! Da, Bog mi greh odpusti! Ali če to ni lajanje, potem pa nesem vreden, da hodim po slovenski zemlji! Da Vam harem nekaj prinesem z?, spomin izmej teh urgermanskih kruležev, zabeležil sem si imena tedenskih dni v presladkem njihovem jargonu, in sicer počenši & ponedeljkom. Evo jih: „Monti, irti, miti, pfingsti, gfreiti, gaamsti, gsunti. . .
Nekako ves omamljen po tej neprebavno oslad-nej nemščini blodil sem ves isti večer po mestu okrog _ kar mi iz nekega \ vrta zazveni na uho blažena pesem slovenska.   K$dior svoje dni Savla na potu v Damask Gospodov; klic:   „Savel, zakaj me preganjaš?" presenetil me je tukaj mili glas slovenske pesmi, da so mi isti.hip pale z oči luskine zaslepljenosti, katera mene bila prevzela ob zamaknenji v nemško kulturo-in kakor bi trenil, spreobrnil sem se iz nemškega I Savla zopet v Pavla slovenskega! Brzih korakov stopim na omenjeni vrt iu glejte! bil sem med — nadobudno akademično mladino slovansko.  Da, slovansko, gospod urednik ! Kajti ondi neso bili zgoljl pevci z naših slovenskih gor, temveč v širnem \krogu sedeli so tu zbrani sinovi raznih slovanskih Imater:   Slovenci in Hrvati, Poljaki in Bolgari ter prepevali vsi zajedno isto slovensko pesem! In bilo jilh je veselje gledati
molčati ubogi kočevski kmet, koji ni dalje prišel nego do kacega somnja v obližji, ali pa do mlina. Misli si pač ali govori sam sabo j; kadar pa treba govoriti, kakor pri volitvi, tedaj le kima z glavo, in govori za županom iz strahu pred njim, jednako otroku, kedar se moliti uči.
Pa kaj pisarim o tej stvari? Zato da bodeš častiti čitatelj zvedel, na kak način se v S. proti sedanjemu Županu agi tuje. Mala peščica mož v tej občini je slepo udana županu. Kar on reče ali pove, ta peščica tako za trdno veruje, kakor bi bilo božje razodenjo. Spremlja ga kakor senca, ali kakor so nekdaj spremljevali apostclji Izveličarja. Od daleč ga pozdravljajo: O! iinžer ptirgermajster. Poslušajo ga z odprtimi ustmi, očmi in ušesi, da jim saj ne odide niti jeden sladek glas njegov, samo jedna besedica, da ne pregledajo niti jednega migljeja njegovih blaženih ustnic. Ti možje so njegov steber, na kateri se naslanja. S temi možmi si lahko igra, kakor otrok z žogo. Vse mu potrdijo. Ker se je župan izrazil, da ne more dobiti penzije, će ni devet let županoval, je hitro ta peščica sklenila: nihče drugi ne sme biti župan, nego sedanji.
Poprej sem že omenil, da je župan jako nepriljubljen, da ga ljudstvo sovraži z dna srca in iz tega uzroka tudi njemu udano peščico mož. A očitno se nihče niti govoriti o njem ali o njegovih privržencih ne upa. Tedaj se mora drugače agito-vati. Kaj si zmisli Kočevski duh? Napiše list sledečega zapopadka:
„Kdor izmej vas A, B, C. itd. (to so priver-ženci župana) bode zopet sedanjega župana volil, temu se bode na njivi kuruza populila, krompir po-ruval itd." Ta list so potem v noči 23. junija nabili na hišo prvega županovega pristaša. Čudna, a originalna agitacija!
Še ne pred dolgo časa je hodil mogočni ta župan okrog, ter pravil: „ Aut meinen Antrag hat der Herr Bezirkshaupmann die Wahl auf ein Jabr eingestellt, da mich die Herren vom Bezirk gut kennen" Taka laž in razžaljen je gospoda c. kr. vladnega svetnika in c kr. okrajnega glavarja!!!
Da župan, poznajo te, toda ne od prave strani. Ti, klečeplaz, znaš sladko govoriti in na prvi mah ti mora vsakdo verjeti, vsakdo ti pravo dajati. A kdor te pa spozna, mora bežati pred teboj. Die Herren vom Bezirk te ne poznajo, ali te pa nečejo poznati, ker ti prizanašajo, češ, se bode morda poboljšal. Tebi ni za blagor občine, za kojo skrbeti si dolžan, ker drugače ne bi se drznil od onih 200 gld., ki jih je presvitli cesar za revno šolo daroval 50 gld. reci: petdeset goldinarjev za se obdržati. Dati si jih sicer moral nazaj, ker so zaukaže li „die Herrn vom Bezirk", a dejanje ostane. Tebi ni za postavo, še manj pak za nje izpolnitev, ker drugače ne bi o prepovedanem času, ti kot Župan, zajcev streljal in potem se izgovarjal: „Ilier ist's uicht so genau." Veliko bi se še dalo o tem prototipu napisati, kar se ne sliši samo v obližji, ampak precej daleč okrog. In tak mož naj bo župan, uzor občini, njen predstojnik?
Slabo, hudo za občino, v katerej so tako žalostne razmere.
— iskre in čile mladeniče, plamteče v uzajemnem sporazumljenji za sveto slovansko stvar! Zlasti, ko so pričeli govoriti in napivati si vsak v svojem je ziku, zdelo se mi je, da so se uresničile Majerjeve sanje o vzajemnosti vseslovanski! — V druščini teh brezbrižnih, življenja veselih Muzinih ljubljencev preživela sva z Višnjegorskim prijateljev Janovskim, kateri se je baš iste dni bavil v avstrijskem Pen-zijonopolu, radostne ure ter se navzela tešilne na-deje o lepši bodočnosti slovanski. Nekateri tesno-srčni filistri iu črnogledi mračnjaki jadikujejo sicer nad j»relahk*»2ivno našo akademično mladeznijo; jaz pa prvini« £brje narodu, ako mu nadobuden zarod poseda nemv in'miren po mračnih zakotjih, zavit v nagubani pM «5' prestoične modrosti in prezgodnje starosti, kafcor se to v poslednji dobi, tužne nam majke! godi\ v Vašem toli prestavljenem središči Slovenije! Ne \samo: „tvrd bodi, mož jeklen," temveč tudi, zlasti\v blaženi mladosti: vesel bodi, mladenič, čil in isker,-.da se te ne poloti prerano tisti duhomorni pesimizem, ki nam spodjeda deblo narodnega življenja! I
Preduo sem Jostavil večkrat imenovani Penzi-jonopol, napotil se)m se že jedenkrat gori na grajski hrib ter se napojili vid s krasoto predivnega razgleda po širnej graškej okolici. In ko mi je pogled
Kaj je njih nasledek? Razprtije, tožbe in njih nasledek — revščina.
Bog daj, da bi tudi v to občino jedenkrat zasijala luč spoznanja.
Domače stvari.
— (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda), ki je trajal danes od 11. ure dopoludne do 1. ure popoiudne, izbral si je danes per accla-mationem in z živioklici g. prof. T. Zupana predsednikom. Odborniki so izvoljeni gg. Luka Svetec, J. Murnik, dr. Vošnjak, kaplan Žlogar, Ivan Hribar, nadzornik Žumer, vikar Jos. Žičkar, Gregor Einspieler, dr. Ivan Tavčar, dr. vitez Bleivveis, učitelj Močnik.
— (Trubarjev večer.) Pisali smo bili zadnjič, da so Primoža Trubarja zasluge za Slovence tolike, da bi moral ves narod proslavljati njegov spomin, da je okvir pisateljskega društva za tak izraz hvaležnosti preozek. Ipak moramo pisateljskemu društvu čestitati na srečni misli in lepi izvršitvi. Sešlo se je na banket v spomin 300 letnice Trubarjeve smrti nad 80 osob, mej njimi mnogo zastopnic lepega spola, in slavnost, takorekoč improvizovana, bila je vseskozi dostojna našemu literarnemu Kolumbu. Po primernem nagovoru gospoda predsednika dr. Vošnjaka, risal nam je g. prof. Leveč življenje in delovanje Trubarja, Tifferna in Ungnada tako izborno, da živo želimo, da bi svoj govor skoro objavil, kajti pri povedal nam je tako jedrnato in zanimivo, kakor se le more pričakovati od moža, ki je brez ugovora glede slovenske literarne zgodovine prvi veščak.Gorazdova pesen : „Novi svetnik" ne našla bi lahko boljšega interpreta, nego je bil g. P i n t ar in tudi vse druge točke izzvale so splošno pohvalo, zlasti pa petje gospe A. Svetkove in govor g. M. S v e t k o v e, ki se je pokazala izvrstno govornico in izborno domorodkinjo. Presenetila nas je vse in g. Kadil ni k u smo preprijetno obezani, da jej je v znak priznanja poklonil prelep šopek planinskih cvetlic. Razen omenjenih govorov, bilo je še nekoliko napitnic, ubrano petje, v obče pa najin i kav noj a zabava. Došle telegrame priobčimo jutri.
— (Gosp. grof G. Chorinskv), dvorni svetnik pri kranjski deželni vladi je imenovan pravim dvornim svetnikom k namestniji v Gradci.
— (Dnevni red) javni seji Ljubljanskega mestnega odbora v torek 6. dan julija ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Dopis Matice Slovenske pozivajoč, da mestni odbor pošlje tri zastopnike v odbor za prepeljavo Kopitarjevih kostij z Dunaja v Ljubljano. III. Od-sekovo poročilo o stanji obravnav z občino Spodnje-Šišensko, glede Podturnske graščine. IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta o gostilničarja Ederja prošnji za upeljavo plinove svečave v švicarijo pod Tivoli.
— (Pevska veselica,) ki jo je sinoč priredil čitalniški pevski zbor, bila je zanimiva zaradi gostov, ki so došli s Štajerskega, Koroškega in Primorskega in zaradi sporeda samega. Vojaška godba svirala je, kakor vsekdar, izborno, pevski del pa je vzbujal viharno priznanje. Razen novega čve-terospeva samih mladih čilih glasov (Bučar, Krsnik,
splaval tja doli proti jugu, na sinjo teme košatega Pohorja, ki se ondi v mehkih obrisih spaja s svetlim obzorjem, zahrepenelo mi je srce po predragi domovini slovenski.
Toda, predno se poslovim za vselej od Gradca, opozoriti mi je Vas še na neko ondotno posebnost, s čimer se Ljubljana še ne more ponašati. In to je takoimenovani „Thierschutz-Verein," kateremu je nalog čuvati vsakovrstne živali pred svojevoljnim trpinčenjem človeškim! Porečete: nemška hiperbolična sentimentalnost! Toda stojte ! Le temu društvu se ima Gradec zahvaliti na tolikem izobilji krilatih pevcev, o katerih sem pravil v poslednjem svojem pismu! Gorje porednemu paglavcu, ki bi tukaj ujel kakega ptiča — vsak bližnji sprehajalec bi mu pretipal s palico kosti. In isti kmetje, ki pri Vas. teleta nakladajo liki drva na voz, po dvajset, trideset na jedno gromado, kako Vam jih je tukaj lepo voziti v prostornih, nalašč za to izdelanih kobacali ! In ko bi kak skop voznik o pogrešanji potrebne priprege, pretepal svojega konja kar z ročico, kakor se to godi večkrat pri nas, zgrabi ga redar in hajdi ž njim na magistrat, kjer mu je takoj odšteti dotično g!obo! In kaj mislite, da Vam ondi kmetice smejo nositi piščeta in kokoši kar na vrvici nabrane,  kakor lažnjivi Kljukec svoje race?
Pajsar, Petrič), omenjati nam je gosp. Meden, Stamcar, Pucihar, Paternoster, ki so si stekli navdušeno pohvalo. Glavno slavo stekel si j s g. Meden, in g. narodnjaku, ki se je iz Celja nalašč pripeljal, poslušat ga, gotovo pota ni žal, kajti čul ga je v mnogih pesnih in to s pevci, ki so mu jedini dostojni.
— (Pri ustni maturi na Celjskem gimnaziji) bode namesto zagrizenega sovražnika Slovencev, nadzornika Zindlerja, predsedoval vse-učiliščni profesor Krones, ud deželnega šolskega sveta štajerskega.
— („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 7. številki naslednjo vsebino: Sinček in mati. Pesen. Fr. Krek. — Napuhu je padec za petama. (Iz nemščine preložil Iv. Tomšič.) — Domišljija in resnica. J. Lav-ric. — Kolikor več veljaš, tem raje pomagaj. Iz češčine preložil H. Podkrajšek. — Italija. — Pisma mlademu prijatelju. — Angel varuh. (Po K. Stoe-ber-ju poslovenil F. Hubad.) — Severni sij. — Listje in cvetje. — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (Sumen slučaj.) Preteklo soboto popoiudne ob 8. uri pripeljali so iz Trsta v Ljubljano gimnazijskega dijaka Karola Železnika, sina tukaj-šujega umirovljenoga uradnika mrtvega. Prenesli so ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu, kjer so ga včeraj popoiudne ob 4. uri v navzočnosti zdravstvenega referenta dr. Keesbacherja, mestnega rizika dr. Kovača, nadštabnega zdravnika dr. Bocka, mestne komisije in še nekaterih veščakov razparali. Ogled je dokazal, da je umrl za vnetjem čreves, nikakor pa ne za kolero. Obolela črevesa poslala se bodo na Dunaj.
— (Izpred porotnega sodiša.) Dne
1. t. m. zatožen je bil pri drugi obravnavi 42 letni France Sušnik hudodelstva požiga. Zatožba ga dolži, da je 9. svečana 1880 svojo lastno bajto na lužah, katero je v najem dal Marjeti Stare, zažgal, da bi zavarovalnino 300 gld. potegnil, a ogenj se je zapazil in pogasil. Drugič je zažgal 6. junija 1880 ter je vsa bajta pogorela. 3. januarja 1886 je Sušnik svojemu gospodarju Mihi Služniku v Olševku pri Kranji dva poda zažgal, tako da je bilo 1000 gld. škode, od katere vsote je 726 gld. pogorelec le zavarovalnine dobil. Razven pogorelih podov pa se je unela še hiša soseda Stopa, ki je imel precejšnjo škodo. Zatoženec na jedno uho ne sliši in se dela, kakor bi ne bil pri pravi pameti. A zdravniki so se izrekli, da je pri pravi pameti. Dejanje taji odločno. Porotniki zanikali so vsa njim stavljena vprašanja s 7 proti 5 glasom in Sušnik bilje nekriv spoznan.
2. t. m. je bil pri prvi obravnavi zatožen Janez Jekove, (Koranov,) 24 let star čevljar z Gorenje Bele dudodelstva uboja. Dne 24. februvarja 1886 se je Aleš Stirn z Janezom Jekovcem starejšim na gorenji Beli prepiral Med prepirom priteče J. Jekove ml. in udari s kolcem Aleša Štirna tako po glavi, da se na tla zgrudi in 25. februvarja vsled prizadete poškodbe umrl. Porotniki so Janez Jekovca hudodelstva uboja krivega spoznali in obsojen je bil na pet let teške ječe, poostrene vsak mesec s postom.
Kaj še! Lepo razvrščene v obširni kletki na glavi ali hrbtu, če ne — ti 2. — kakor velevajo voznikom tista znamenja ob cesti z naslikano cokljo. Marsikateri čitatelj bode zmajeval z glavo, češ ta je lepa, da bi svojega konja ue smel pretepati: „saj sem ga pvaču," kakor je rekel nek Gorenjec. Ali jaz mu odvrnem s svetim pismom: Pravični se usmili i svoje živine, srce hudobneževo pa je neusmiljeno. !■
Uro pozneje, ko sem se vrnil z grajskega hriba, nesel me je vlak po širnem graškem polji nazaj na slovensko zemljo. Naglo je švigal jadrnik po mehki ravnini, mimo Puntigamske pivovarne, Wildona, Lebring in Lipnice ter dalje doli po slavnem lipniškem polji mimo Arnoža ter je po jedoo-urnem teku prisopihal v Spielfeld, kjer so mi zopet zazvenele na ušesa slovenske besede. Nekej nemški kmetici so namreč sosedova teleta ušla v zelnik. Ženica jih je stirala domov ter pokregala zaniker-nega soseda-Slovenca, rekše: „Vi Vaše eksrle per cauni prpintajte, drugač nam bojo vse kraute potresale!"
Zasmejavši se na ves glas nad  to klasično slovenščino, skočil sem zopet na slovenska tla. V Žireh, dne 1. julija 1886. i Prostoslav Kretanor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 4. julija. Cesar včeraj v Isch odpotoval.
Opava 4. julija. Semkaj je došla vest, da je dvorni svetnik pri namcstniji v Gradci, grof Merveldt, imenovan deželnim predsednikom v Sleziji.
<PiAHwui emm# v ijni>iji*«u
dne 3. julija t. 1.
PSenica, Ii k ti. Bež,
Ječmen, „ Oves,
Ajda» » Proso, „ Ko rasa, , Krompir, „ Leda, , Grah,
Fižol, ,
Maslo,
Mast,
Speli frisen,
kgr.
rl. kr
t; 89 5 2o 4:39
309 3,90 4 87 4 {87
3.84
lol-
11 —
'Ste
— i<?6
— 60
Špeli povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno .   . . Mleko, liter .   . ■ Goveje       meso, kgr Telečje
Svinjsko „ . „ Koštrunovo „ „ PKanec ....
Golob.....
Seno,   10O kilo Slama, ■ n
Drva    trda, 4 □ uietr, „   mehka,   „ R
rl. kr
— .0
— VOt
— 2
— 8
— 64
— 50
— 60
— 34
— 54
— 20 2 41 2 67 6 40 4 15
Meteorologi ono poročilo.
. s.	Cas opa-' zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neb..	Mokrimi v mm.
I4 * 1 co	7. zjutraj 741-82 no. 2: pop. 1 740-20 um. 9. zvečer j 74065mn.		18 0" C   si. vzh. 23-8" Oi ml jvz 17-2- C ! brezv. •1		ja». jas. d. j as.	000 an.
! ei f —>,	7. zjutraj 2.p*>p. 9. zvečer	740-62 m. 737-71 mm. 737 92 mm.	16-0" C ae-8- c 16 8" C	brezv. si. zali. si. szh.	megla d. jsb. d. jas.	0-50 m. dežja.
normalom.
kr.
X^-o.n.si3sls:a "boraca,
dne 5. julija 1.1.
(Izvirno telegraflono"poročilo)
Papirna ret»ta.......... 85 gld. 20
Srebrna renta......                                •   • , - 85
ZlaU renta.......... 117 „ 45
50/o marčna *enta.- ........ 102 „ —
Akcije narodne banke....... 86 +. , —
Kreditne akcije......... 276 „ 80
London      .   .                     . »26. „ 30
Srebro.......                                                 — - —
Napol.                      .... 10 , -
C. kr:'cekini                                            5 , 94
Mernike marke «2 , —
4°/o državne srečke iz 1. 1854 ' 250 gld. 131 , 50
Državne srečke iz I. 1864         100 gld. 1«8 » —
Oprt k h zlata renta 4u/„ 105 B 65
Ogrska papirna renta 5°/P                      "'94 * 75
5»/o" štajerske zemljišč', odvoz. obli«. '05, „ \ 20
Dunava reg. srečke 5"/,.            luO gld. 117 . 10
Zemlj. obč. avstr. 4V,u/„ slati xast listi 124 , 75
Prior.' oblig. Elizabetine zapad, železnice « —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice    98 „ 80
Kreditne srečke                      100 gld.1 177 „ —
Rndolfove srečke                      10. „      18 „ 50
A.kcije anglo-avstr. banke .       120   „114 50
Trammway-drust Velj. 170 idd. a. v     . 201 . 75
Št. 11504.
V našem založništvu je izšla in se ddbivapo vseh knjigotrinieah knjiga:
Odkritje Amerike.
PrtdsUi
H. Maj ar.
Trije deli, 436 strani, &°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani i gld. 60 kr., po polti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 6$ kr.
Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vsa* prijatelj nate mladine in knjiievnosti nait bode zategadelj kvaleien /rasa-eilkanskemu patru Hrlzogonu Majarju, da je Uf* knjig* Cetmpejeme
priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bomb trg knjigotrimca v Ljubljani na Kongresnem trgu.
		
(do4—0)		
Razpis služIle nafloozflarja.
Za mesto Kamnik je izpraznjena služba nad-gozdarja in se precej odda. Prosilci morajo imeti skušnjo v smislu min. naredbe od IG. jami var j a 1850, drž. zak. št. 63, morajo biti zmožni nemškega in slo« venskega ali druzega slovanskega jezika in morajo biti" sposobni za sestavo gozdno-gospodarskib »načr* tov. Plača se ustanovi po sporazuuiljenji in se imajo dotične zahteve v prošnji objaviti.
Ponudbe s potrebnimi spričevali naj se ulože* «lo $0. juliju Ihs6 pri upravništvu mesta Kamnik.
Za upravništvo. (466—2) Dr. Samec.
Razglas.
479-1)
Iz zdravstvenih ozirov zdi se magistratratu potrebno v dogovoru s tukajšnjim zdravstvenim svetom sledeče določiti:
1. Vse grebenične in druge gnojne jame je najpozneje v teku
14 tint t. j. do IS. t. m. izprazniti, sicer jih bode magistrat na stroške gospodarjev izprazniti dal
2. Pri izpraznjevanji jam in pri odpeljavanji gnoja držati se je strogo določb, ki so bile razglašene s tukajšnjim razglasom z dne 28. julija X 87.9, št 8625, dostavlja- se le še, da je pre«l IO. uro »večer prepovedano ne le gnoj izpeljavati, ampak tudi z nakladanjem gnoja pričenjati.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 3. julija 1886.
Župan: Grasselli.
St 11.257.
(476—2)
Hiša v zakup.
rftrtek H. dan julija leto* dopolu-
dne obli. uri se bo > pri r mestnem magistratu mestna hišica pred Prulami št. 19 za sv. Mihaela rok 1886. leta potom očitne dražbe dajala v zakup, kar se s tem razglaša.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 30, junija 1886.
Župan: Grasselli.
Št. 65.
Natečaj.
(478-1)
Začetkom šolskega leta 1886/7 se bodo popol-nilo naslednje učne službe in sicer:
a) na II. mestni deški ljudski šoli n£itel|ftkn nI 11 ž lin;
b) na mestni dekliški ljudski šoli službe 4. In učiteljlcr;
Tem službam pripada letna plača 600 gld. in pravica do- postavnih službenih doki ud
Prosilci, oziroma prosilke, za katero teh slu-žel> imajo svoje prošnje z dokazili o učiteljski sposobnosti za pouk v obeh deželnih jezikih in o do-zdanjem službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potom predstojećega c. kr. okrajnega Šolskega sveta vsaj «lo I ."V avgiinta 1 s.H4» vložiti pri podpisanem c. kr.-mestnem šolskem svetu.
C. kr; mestni šolski svet v Ljubljani,
26. dan junija 1886. _ Prvosednik: Grasselli.
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno mož.ko 11 obleko-,, aoiilja po postnem, povzetji, ostanek,, po gld. 8.75
ril** Slorcli t v , lir liti.
a Ako bi «0 blago ne dopadalo, se nutre zamenjati. ■
CD
JT 'iT*
sol:
ri co
- ^ 7» a
P?8 o„
I SI o " *
'ti
t* 1
133 3' a
a   » P j
!» 5 S *
i
O Z.
»»'§ 1
1 * " s i » M
I
r I
■o
m
C!
s
M a o
£E". 3* N
° o- = w
5-. -M P
n   m _ —
i
— h e.
IS;
'  m S'
rt
" no-
5' £. -cS.o,,
i I S ' *• ™ f' a
f
S b
aa ... m*
S* M
£-
o*
■<
S"*
i w
i § -
C*  S. h
fl__
■ S 5 O
Blagorodni 3r«wpod Fraguer, lekai* v Pragi!
Dolžen sem Vam hvaležnost, ker sto mi poslali dvh steklenici dr. Koiou^'*, zdravilnega, baleama,,kajti od kar g& uživa moja sopro-a, jo vec ne boli v želodci , pojenjal je krć. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi Se 6 stek- ' lenic dr. Rosovega zdravilnega,tm*lsania.iproti, postnem..povsetji. tr Mihael MUklav«i6, h. St 44, občina Hum, poŠta Rogatec. (
Častiti gospod Fragner!  Jai, Bfatevž  Znkal iz Strabenic na Moravskem naznanjam, da je dr. Roso v zdravilni balzam moje j ženi, ki je bolehala za krčem" v želodci, pomagal, da je kr& poinvlnem nehal.   Dal sem. ga nekaj, nekej ženski, ki boleha z »i padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga Se 5 steklenic. lWat«vft Kukal, v Strabenicah na Moravskem. '
■litra In k o tov a
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.; Vzdxžai3ja zdravja
obstoji jedino v tem, da se t*z<ir£ii. in pospešuje dobro prebavljenje, kajti, to je glavni-< pogoj zdravja in telesne in. duševne kreposti.   Najboljše *tw»nave mredtztvo, da se prebavljenje uravna, da se-pravo mešanje brvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
I Izdelan jo iz najboljšim., k repilna zdravilnih zeli.šd jako »krhiio, upliva us|ieSnei> pri vseh težavah pri prebavljenje osobitu pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih. in želodčnih boleznih) pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji'/ krvneuL natoku, .Itenterojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji *'»' melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, naprav I ja kri zdravo in čisto in telesu, dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-' B t nega upliva ju zdaj- gotovo iu j»ri«umo lftids/e*t, *foif««<V- *i-e.rtstvt» postali in se splošno razširil.
Na stotine-pisem v priznanje je na razgled pripravljenih.   Eazpofiilja M na frankiraae dopise,, na vse Jeraje pr'oti'.poitnornu povzetju av<jte, j
-i- lt
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t.<Kg.|Aarounike, nai povsod izrecno dr. Robov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
nsahtevajo,--kajti opazil isem, da so naročniki na već krajih dobili neuspoSno zmes,1 ako so zahtevali samo: zdravilni balzam, tu ue izrecno dr. Roaovoga zdravilnega-balzama,
Ir* 1-41 vi
dr, Rosov zdravilni balzam
'dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fr»gnerja, lekarna „k črnemnj
orlu" v Pragi, Eeke <ler Spornergasse Nr.- 205—3. V Ljubljani} O. Plooolt,.lokanj V11J. Majrr, lekar; Eras.iBlrsobltS, lekarf Jo«. Svoboda.,lekar; J. pl. Tr&koo»». lekar. V P os toj 1 ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V K r a n j i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekarni Ferd. Hallca, lekar. V K »m ni k 11: Joa Moćnik, lekar. V Gorici: O. OUri-atofolettl, lekar; A.< de Glroaooll, lekur; R. SUrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip TVarto, lekar. V Ogle ji: Bella Dama« o, lekar. V Trstu: Edi dt LtLttnbor^, lekar; O. Pren41nl, leJkar; Ch. B- Fo-r&boaobi, lekar; Jak. Serravalto, lekar^ Anton Suttina, lekar; Karol
Zanettl, lekar.
'mfaV VM lekarne 1« rodje trgovine a materijalnim blagom ▼ A«»«tro-' OgrakaJ Unajoi zalogo tega zdravilnega balzama. i;>
Tam se tudi,dobi: i:
Prazno domače n^LatzIlo i
• >Mper bale, rane-in vnetje vsake vrste. 1
Ako se ženam prsa vnamejo ali »trdijo, pri bulah vsake vvslte, pri turih,* gnojnih tokih, pri črvu v prstu in 1 pri nohtanji, pri žlezah,. oteklinah,\pri jzmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in puti k 6, zoper kronično-vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, 6e si kdo nogo spahne, zoper, kupja očesa ia< potne noge, pri. razpokam h rokab, zoper lisaje, zoper oteklino po. ^)ku mrčesov^ zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni bolf. aga zdravila; I ko to mazilo. J '
Zaprte bule in otekline bo hitro ozdravijo: kjer. pa ven teče, motegne mazilo v kratkem vso gnojico oa-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tafeo dobro, ker bitro pomaga in ker se po njem. rana-prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica venz pptegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (^ornim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoč<y 'rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem Se le se mazilu nanje prilepi. / i t    I   ikettUiotnh. |«» 2.i im ( (252—9>
Balzam za ulio. \
SkuSeno in po mnozih poskusih koti najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skitnica 1 gld. av. vel).
Iadatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnika r.
Lastnina^iu tisk „Naro<Jlne Tiskarne**.