Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
K
NOVI UST
Posamezna številka 200 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 2.000 - polletna lir
4.000 - letna 8.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir
10.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1173
TRST, ČETRTEK 6. APRILA 1978
LET. XXVIII.
Norost n more j POTREBNA JE PREDVSEM
zruš,t' TRDNA VERA V DEMOKRACIJO
italijanske demokracije
Bolj kot vse drugo prizadene pri današnji tragediji v Italiji človeka tisto, kar je najmanj značilno za resnično tragedijo in ima bolj značaj komedije: frazerstvo, uživanje nad lastnimi frazami. Ljudje, ki nosijo v sebi globoko bolečino, so redkobesedni ali molčijo:	toda današnja Italija
spominja na šklepet in brlizganje papig in opic v džungli ali na judovsko šolo. kot so rekli nekdaj na Slovenskem, kjer se kriči vse križem in skuša vsak prevpiti drugega.
Teror Rdečih brigad ni in ne more biti sam po sebi nikaka nevarnost za italijansko republiko, demokratično državo, ki je izšla iz Rezistence, to je iz demokratičnega hotenja in boja neštetih najboljših italijanskih ljudi in zvestih demokratov ter ima trdno za seboj ogromno večino italijanskega naroda, kot dokazujejo svobodne volitve. Dejstvo, da so se teroristi zahrbtno iz zasede polastili enega najuglednejših politikov, ničesar ne dokazuje glede njihove politične in oborožene moči. Take zasede in izsiljevanja bi bila sposobna vsaka skupinica oboroženih kriminalcev, če bi se odločila za to in če bi sploh prišla na tako idejo. Zato je vsakršno govorjenje in pisanje o »nevarnosti za republiko« in za demokracijo hudo pretiravanje in dejansko sploh nesmiselno. Kriminalci Rdečih brigad lahko samo izsiljujejo, v upanju, da jim bo uspelo, hoteč doseči bodisi zamenjavo Mora za zločince Rdečih brigad, ki jih sodijo v Turinu, bodisi v poskusu, da bi v svoje blodne namene ustrahovali Krščansko demokraci-
(Dalje na 8. strani)
Vsebina zadnjega (četrtega) sporočila rdečih brigad, ki so pred tremi tedni ugrabile sredi Rima in pri belem dnevu predsednika Krščanske demokracije Alda Mora in pobile vseh pet članov njegove osebne straže, je naravnost srhljiva. Rdeče brigade, ki so tudi tokrat pokazale izredno organizacijsko sposobnost in hkrati široko razvejanost svoje organizacije, so z zadnjim sporočilom napovedale nič manj kot vojno sedanji demokratični ureditvi države. To je nov dokaz, da rdečih brigad ne sestavlja nekaj stotin sfanatiziranih ljudi, ki so za uveljavitev svojih idej pripravljeni vse žrtvovati, temveč da gre za organizacijo, ki jo vodi v vseh pogledih specializiran center. Vsebina zadnjega sporočila je tako sestavljena, da nujno vpliva na ljudske množice, saj jim po eni strani vliva strah v kosti, po drugi strani pa grobo poenostavlja družbeno dogajanje in družbeno življenje na splošno, kar je zlasti razvidno iz njene črnobele filozofije. Znano pa je, da so množice zelo dovzetne prav za takšno poenostavljeno razlago družbenih procesov.
Vse to dokazuje, da strategije in taktike rdečih brigad niso določili navadni za-nešenjaki, kot jih povečini poznamo iz zgodovine anarhističnega gibanja, temveč da gre za delo veščih rok, ki poleg vsega razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi. V primerjavi z vsem tem se zdi država z vsem svojim birokratskim aparatom kot nebogljen otrok, ki živčno maha v prazno in se cmeri. Za navadnega zemljana je namreč nepojmljivo, da tri tedne po krvavem in dramatičnem dogodku v Rimu sodna in policijska oblast še vedno tava v popolni temi, da ni odkrila niti najmanjšega sledu za zločinci, ki jih gotovo ni le nekaj desetin in ki se, kot jasno kaže tehnika njiho-
OBISK S KOROŠKEGA
Na povabilo deželnega vodstva Slovenske skupnosti je v soboto, 1. aprila, prispelo na dvodnevni obisk v Furlanijo - Julijsko kra/ino odposlanstvo Narodnega sveta koroških Slovencev, ki sta ga vodila predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Filip VVarasch. Razgovori z delegacijo SSk, ki sta jo vodila predsednik dr. Andrej Bratuž in deželni tajnik dr. Drago Štoka, so se začeli v Trstu in se nato nadaljevali v Jamljah, Gorici in števerjanu.
Odposlanstvo NSKS je v Trstu prire-
dilo tudi tiskovno konferenco, na kateri je natančno obrazložilo stanje slovenske narodne manjšine na Koroškem. V tej zvezi velja omeniti, da je avstrijski zvezni kancler Kreiskv v ponedeljek, 3. t.m., sprejel na Dunaju odposlanstvo obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, s čimer so se dejansko obnovili razgovori za ureditev manjšinskih vprašanj.
O poteku in izidu razgovorov med delegacijama NSKS in SSk bomo obširneje poročali prihodnjič.
vega obveščanja javnosti, gibljejo tako rekoč svobodno po državi.
Zadnjemu sporočilu rdečih brigad je priloženo novo pismo Alda Mora, nad vsebino katerega se je treba naravnost zgroziti. Menimo pa, da je treba vsekakor pritrditi vodstvu Krščanske demokracije, ki je takoj izjavilo, da za to pismo moralno ni odgovoren predsednik stranke in da iz njegove vsebine jasno izhaja, v kakšnih okoliščinah ga je pisal. Rdeči brigatisti so Alda Mora, kot vse kaže, že popolnoma telesno in duševno strli, da je danes le še lutka v njihovih rokah. Njegova izvajanja so zato v popolnem skladu z glavnimi nameni in cilji teroristov, ki so in ostanejo zlasti osramočenje Krščanske demokracije in preko te stranke, ki je bila 30 let vodilna politična sila v državi, tudi osramočenje pred širokimi množicami celotnega demokratičnega sistema, kar je prvi pogoj in hkrati uvod v revolucijo ter s tem v obračunavanje s tem sistemom.
Očitno je, da piše Aldo Moro svoja pisma pod silo in da je treba pričakovati še nova in morda celo senzacionalna pisma, saj je eden glavnih namenov rdečih brigad ponižati vidnejše predstavnike dosedanje vodilne politične stranke v Italiji, jih prikazati kot slabiče, da na ta način pade madež na celotni demokratični sistem, kar je v skladu z že omenneimi glavnimi cilji rdečih brigad in z vsemi tistimi silami, ki te brigade vodijo.
Vprašati se je treba, kam vse to vodi in zlasti ali bo italijansko ljudstvo imelo v sebi toliko moči, da bo rdeče brigadiste vsaj moralno osamilo ter jim jasno povedalo, da odločno zavrača njihove blazne načrte ter cilje. Ministrski predsednik Andreotti je v poslanski zbornici izjavil, da država v nobenem primeru ne bo pristala na pogajanja z ljudmi, ki imajo krvave roke ter da bo še daljje vodila odločen boj proti teroristom. Njegove besede so sicer vredne vsega spoštovanja, a kako naj si razlagamo dejstvo, da je voditelj njegove stranke v parlamentu nekoliko drugače govoril — mislimo tu na izvajanja polsanca Piccolija — ki ni izključil možnosti prizadevanj, da se Aldo Moro izpusti na svobodo, da ne omenjamo naravnost osupljjive-ga stališča Vatikana, katerega predstavniki so s svojimi izjavami dali povod dobršnemu delu italijanskega tiska, da je začel
(Dalje na 2. strani)
Kongres ZKS v zavesti o odgovornosti za narodno usodo
: :	NEDELJA, 9, aprila, ob: 8.00 Poročila. 8.15
Dobro jutro/. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji (Laura Bergnach). 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Šolska prireditev. 1100 Poročila. 11.05 Mladinski oder: »Vijolica Vera«. Zadnji del. 11.35 Nabožna glasba.
12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje. 13.20 Poslušajmo spet 14.00 Poročila. 15.00 Šport in glasba. 19.00 Poročila.
: :	PONEDELJEK, 10. aprila, ob: 7.00 Poročila.
7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica.
8.00 Novice 8,05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Pevci. 9.30 S kuhinjo po svetu (Ivana Suhadolc) ... Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert.
10.30 Biti ženska. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča.
12.00 Poslušali boste. 13.00 Poročila. 13.15 Zbori.
13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina 14.20 Glasba. 15.00 Glasbeni ping pong (Ivan Peterlin). 15.30 Poročila. 16.30 Glasba za najmlajše. 17 00 Poročila. 17.05 Orazio Fiume: Platneni boben. 18.00 Poročila. 18.05 Trst in prometne zveze. 18.20 Klasični album. 19.00 Poročila.
: :TOREK, 11. aprila, ob: 7.00 Poročila. 7 20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. H.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Glasbena kronika 9.30 Naši nepoznani znanci (Bruna Pertot). 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Oddaja za otroški vrtec. 10.15 Koncert - vmes (10.35 cca): Pisma Isabelle Marenzi. 11.30 Poročila.
11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Zborovska glasba. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Motivi iz filmov.
15.30 Poročila. 15.45 Top lestvica (Peter Švagelj)
16.30 Čudoviti otroški svet. 17.00 Poročila. 17.05 Poje sopranistka Ljuba Berce - Košuta. 17.20 Glasbena panorama. 18.00 Poročila.
: : SREDA, 12. aprila, ob. 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Lahka glasba. 9.30 Roža mogota (Irena Žerjal). 9.45 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.00 Ljudjje in dogodki. 11.30 Poročila. 11 35 Plošča. 12.00 Ljudsko izročilo. 13.00 Poročila. 13.15 Zbor »Vasilij Mirk«. 18.35 Melodije. 14.00 Novice. 1410 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065 - vmes: 15.30 Poročila. 16.00 Otroci pojo. 17.00 Poročila. 17.05 Pianistka Savica Malalan. 17.20 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 »Snubač«. Humoreska, napisal Anton Čehov, Režij ja: Stana Kopitar. 19.00 Poročila.
: : ČETRTEK, 13. aprila, ob 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Mali oglasi. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11 05 Družina. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 »Primorska poje«. 13.5 Melodije. 14.00 Novice 14.10 Mladina. 14.20 Evergreeni. 15.30 Poročila.
15.35 Kaj je novega v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.00 Poročila. 17.05 Mozart: Sonata v c-duru. 17.30 Glasbena panorama.
: : PETEK, 14. aprila, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro - vmes (7.45 cca): Pravljica. 8 00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Pevci v Sanremu. 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja. 9.35 Glasba. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Opera. 12.45 Slovenska skupnost: Politična, gospodarska in družbena problematika slovenske manjšine v Italiji. 13.00 Poročila 13.15 »Primorska poje«. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 XY odgovarja. 14.30 Veliki izvajalci. 15.30 Poročila
15.35 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak (Marija Susič). 17.00 Poročila. 17.05 Samospevi Rada Simonitija. 17 30 Glasbena panorama.
: :	SOBOTA, 15. aprila, ob: 7.00 Poročila. 7.20
Dobro jutro - vmes (7 45 cca): Pravljica. 8.00 Novice. 8.05 Prijateljsko. 9.00 Poročila. 9.05 Motivi. 9.30 Pregovori. 9.45 Glasba. 10.00 Poročila 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Ljudske pesmi. 13.35 Melodije.
14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15 00 Tekmujte s Petrom (Peter Cvelbar).
15.30 Poročila. 16.30 Svet okoli nas. 17.00 Poročila. 17.05 Mi in glasba 18.00 Poročila. 18.05 »Uklenjeni Prometej«. Po Aishilu za radio priredil Alojz Rebula. 18 45 Vera in naš čas. 19.00 Poročila.
V hipu, ko to pišemo, se še ni končal v Ljubljani tretji, zadnji dan 8. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je zbral o-krog tisoč delegatov in gostov. Prav zadnji dan pa bodo sprejeli sklepne resolucije in napravili zaključke debat. Ker torej kongres še traja, ne razpolagamo z gradivom, po katerem bi lahko presodili, v koliki mei1! je zrcalil in izrazil današnje probleme in potrebe slovenske družbe. Vsekakor pa je jasno, da so morali — ali bi vsaj morali — delegati čutiti na sebi vso velikansko odgovornost za usmerjanje nadaljnjega razvoja SR Slovenije in v bistvu vsega slovenskega naroda, kot najvišji zbor njegove dejansko edine politične organizacije. Če izvzamemo Slovensko skupnost v naši deželi Furlani j i-Julijski krajini, katere delovanje pa je o-mejeno le na območje te dežele in ima predvsem narodnoobrambni značaj, je ZKS edina politična organizacija z značajem stranke, s katero danes razpolaga slovenski narod na vsem svojem narodnem ozemlju, kar ji nalaga na ramena takorekoč celotno odgovornost za narodno usodo.
Od tega, kako so se delegati na kongresu — po večini so to še sorazmerno mladi ljudje — zavedali te odgovornosti in pomena problemov, o katerih so morali ali bi morali diskutirati in sprejeti sklepe glede
(nadaljevanje s 1. strani)
trditi, da se že vodijo tajna pogajanja z rdečimi brigadami za izpustitev na svobodo ugrabljenega predsednika Krščanske demokracije? Vsako sklicevanje na humanitarne razloge je pri tem nesmiselno in že močno diši po hinavščini, glede na načrt, ki ga imajjo v mislih rdeči brigadisti. Taktika pogajanj, na katero namigujejo vatikanski krogi, pa naj se sklicujejo na še tako plemenite namene, je dejansko nesprejemljiva, kajti danes ne gre več za usodo enega samega človeka, temveč za nadaljnjo usodo vsega italijanskega ljudstva.
Potrebna je torej predvsem odločna volja, da se resnici pogleda v obraz, ter zlasti trdna vera v demokracijo, ki ima v sebi še vedno toliko moči, da porazi tudi svoje smrtne nasprotnike, če se demo-
Po pisanju nemškega dnevnika »Die Welt« je Bagdad prestolnica mednarodnega terorizma. Po pisanju tega lista je baje nemška policija ugotovila, da so teroristični napad na sedež organizacije OPEC na Dunaju in preusmeritev letala družbe Air France v Entebbe leta 1976 pripravili in koordinirali iz Bagdada. Pri atentatorjih so baje celo našli letalske vozovnice, ki jih je
smernic za njihovo reševanje, bo odvisno, kako se bodo ti problemi dejansko reševali v bližnji prihodnosti, vsaj do prihodnjega kongresa. Upamo torej, da se niso opajali nad lepimi besedami in zvenečimi deklaracijami, ampak da so stvarno in odkrito obravnavali velike probleme, s katerimi se mora boriti danes vsaka evropska družba in tako tudi slovenska, ki ima poleg tega še kopico lastnih specifičnih problemov, značilnih za mali narod, med katerimi je eden najvažnejših prav skrb za neoviran narodni razvoj spričo etničnih, političnih, gospodarskih in drugih pritiskov ter nevarnosti z raznih strani — in v tem sklopu zavzema problem slovenskih narodnih manjšin še posebno važnost.
O zaključkih in sklepih kongresa, na katerem so morali izbrati tudi novo partijsko vodstvo, bomo poročali v prihodnji številki.
—o—
V Libanonu se čuti močna napetost po manjših spopadih med Palestinci in izraelskimi četami, ki zasedajo južni predel države. Do obstreljevanja je prišlo na dveh različnih področjih. Modre čelade Združenih narodov so okrepile svoje nadzorstvo.
krati vedno in trajno zavedajo svojih pravic in dolžnosti.
—o—
VSE SE ZAČENJA Z MORALNIM POGUMOM, PRAVI GRIGORIENKO Bivši ukrajinski general Pjotr Grigorien-ko, ki živi zdaj v New Yorku, je dal nekaj izjav o disidentskem gibanju v Sovjetski zvezi.
Kot znano, so 70-letnemu generalu odvzeli sovjetsko državljanstvo, ko se je podal na zdravljenje v Ameriko, v preteklih letih pa so ga bili dvakrat zaprli v umobolnico zaradi kritik na račun režima.
Po Grigorienkovem mnenju so bile skupine verskih disidentov tiste, ki so omogočile pojav kritikov, ki se v Sovjetski zvezi zavzemajo za pravice manjših narodov in za spoštovanje človekovega dostojanstva. To dokazuje, da je danes v Sovjetski zvezi mo-moralna revolucija pravi Grigorienko.
izdala turistična agencija Bagdad Tours. List tudi trdi, da so bili ugrabitelji Hansa Martina Schleyerja v tesni povezavi s predstavništvom Palestinske osvobodilne fronte v Bagdadu. »Die Welt« nadalje trdi, da je francoski državljan Boulinger potoval iz Bagdada v Alžir, da bi prejel od najstarejšega Schleyerjevega sina odkupnino v višini 15 milijonov dolarjev.
Potrebna je predvsem trdna vera v demokracijo
Bagdad prestolnica terorizma
Za Listino manjšinskih pravic
Pisma uredništvu:
Spoštovano uredništvo!
Trije tržaški pevski zbori iz Rojana, Skednja in Opčin so se v časopisju pritožili, ker jih niso sprejeli med nastopajoče pri reviji »Primorska poje«. Organizatorji t.j. Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza so v propagandnem obvestilu v Primorskem Dnevniku dne 29. decembra lani napisali, da »prireditelji pričakujejo večjo udeležbo katoliških pevskih zborov, ki so bili, vsaj na Tržaškem odsotni s te pomenljive revije.« Zato so cerkveni pevski zbori iz Rojana, Skednja in Opčin v določenem roku predložili svojo pismeno prijavo, ki so jo organizatorji tudi sprejeli. Potem pa niso ti zbori na svojo prijavo dobili nobenega obvestila. Šele iz objavljenega razporeda »Primorska poje« so zvedeli, da niso vključeni med nastopajoče. Seveda so bili pevci in vodstva teh zborov neprijetno presenečeni zaradi tako brezobzirnega postopka.
Nekoliko zmešani pojmi organizatorjev pa so razvidni iz pojasnila, ki so ga objavili kot odgovor na pritožbo prizadetih v Primorskem Dnevniku dne 22. marca. Citiram: »V duhu najširšega sodelovanja sta prireditelja vabila k so-delovanjju vse laične pevske zbore na Primorskem. Med vabljenimi so bili tudi pevski zbori z Opčin, Skednja in Rojana, ki jih tržaška javnost pozna iz raznih nastopov na javnih kulturnih prireditvah...«
Res je. Prireditelja sta vabila k sodelovanju tudi omenjene zbore. Poslali so jim tudi okrožnico z datumom 24. novembra lani. Samo, da v tej okrožnici niso nikdar omenjeni »laični« zbori!
V naslednjem odstavku pa pojasnilo organizatorjev pove, da »na revijo niso bili vabljeni zbori, katerih temeljna dejavnost se odvija v drugačnih vsebinskih okvirih.. «
Omenjeni zbori so bili tedaj vabljeni in potem zavrnjeni zaradi njihovih »drugačnih vsebinskih okvirov«. (Po slovensko povedano: ker pojejo pri maši.) Posredno pa pojasnilo organizatorjev celo priznava, da je »okvir« delovanja teh zborov tudi izven bogoslužja, ko pravi, da »jih tržaška javnost pozna iz raznih nastopov na javnih kulturnih prireditvah, med drugimi tudi na reviji ... itd.«
Odprto je vprašanje ali so organizatorji vedeli za »drugačne vsebinske okvire« teh zborov, kadar so jim poslali okrožnico-vabilo? Ali niso vedeli za te »okvire« takrat, ko so brez pridržkov sprejeli njihove pismene prijave? Saj bi jim bili že takrat lahko povedali: »Primorska poje« ni za vas! Kako pa naj spravimo v sklad s takim ravnanjem izjave o »najširšem sodelovanju« in pričakovanje prirediteljev na »'večjo udeležbo katoliških zborov«?
Vsekakor bi omenjeni zbori zaslužili nekoliko obzirneje ravnanje. Še posebno zato, ker poleg svoje »temeljne dejavnosti« gojijo tudi posvetno umetno in ljudsko pesem. Ker pa to pesem gojijo tudi tam, kjer ni več nobenega slovenskega »laičnega« zbora t.j. v Rojanu in Skednju in so si tako po svojih močeh naložili še naloge, ki presegajo njihov »okvih«, bi zaslužili za svojo prizadevnost priznanje in pohvalo ne pa tako omalovaževalno ravnanje s strani organizatorjev »najširšega sodelovanja«.
Ubald Vrabec
Spoštovano uredništvo!
Pišem vam v želji, da bi objavili članek, v katerem bi obsodili grdo navado, da dajejo naši ljudje otrokom skoro samo tuja, zlasti italijan-
V zvezi z obiskom in sobotno tiskovno konferenco delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev pri deželnemu vodstvu Slovenske skupnosti, na kateri je prišla do izraza vsa pretresljiva dramatična situacija slovenske manjšine v Avstriji, se pojavljajo ponovno nekatera nujna vprašanja manjšinske zaščite, ki zadevajo vse narodne manjšine v Evropi in na svetu sploh, čeprav se trenutno najbolj očitno in dramatično kažejo na Koroškem. Eno teh vprašanj je zaščita narodnih manjšin, urejena s posebno Listino pravic narodnih manjšin v okviru Združenih narodov.
Kot znano, so Združeni narodi že objavili načela in posebno Listino o človeških pravicah, ki vsebuje tudi načela o samoodločbi narodov, poudarjoč, da ima vsak narod pravico do lastne države. Fo tem načelu je bila priznana v zadnjih tridesetih letih neodvisnost že kakim sto po večini majhnim narodom na svetu, od katerih štejejo nekateri le po nekaj desettisoč ljudi, večina pa manj kot dva milijona. Toda ničesar še ni bilo storjeno za zaščito narodnih manjšin, ker je bil dan prevelik poudarek narodni oziroma državni suverenosti. V strahu, da bi listina, ki bi zagotavljala in uredila načela o zaščiti narodnih manjšin, zmanjšala suverenost držav in jim naložila obveznosti, ki dozdevno ne bi bile v skladu z njihovo suverenostjo in popolno prostostjo odločanja na lastnem državnem ozemlju, se države upirajo taki listini. Tako se vprašanje učinkovite zaščite manjšin ne premakne naprej, ker skoro nobe-
V Rimu in drugih italijanskih mestih se nadaljuje delo preiskovalcev, da bi odkrili sled za ugrabitelji predsednika Krščanske demokracije Mora, V sredo dopoldne se je sestalo demokrščansko vodstvo in razpravljalo o novonastalem položaju po novem Morovem pismu strankinem tainiku Zac-cagniniju. Ob koncu sestanka nihče od u-deležencev ni hotel dati izjave za tisk.
Preiskovalni sodnik Infelisi bo že danes zaključil zasliševanje skupine, ki so jo aretirali v ponedeljek. Branilci osumljencev so danes predložili zahtevo po takojšnji izpu-
ska imena. Skoraj nihče več ne da otroku slovenskega imena, bodisi starega ljudskega, po svetnikih, imena, ki so bila svoj čas značilna za naše kraje, bodisi splošna slovenska imena iz ljudske tradicije ali iz slovenske zgodovine. Že celo po naših vaseh kar mrgoli imen kot Vi-viana, Ines, Loredana, Nives, Nevea, Fulvia, Pa-trizia, Renzo, Fulvio, Dario (kar v italijanskih oblikah, le kak Franko je se zapisan s k).
Mislim, da je temu kriva premajhna narodna zavednost in klečeplazenje pred tujci Kako to, da imajo Slovenci tako malo narodnega ponosa? Zdi se mi, da ni na oni strani meje, kar zadeva dajanje tujih imen, nič veliko boljše.
Vida Purič
O tem smo že pisali in bomo še.
Uredništvo
na država nima interesa, da bi kaj naredila v ta namen. Medtem ko se veliko govori in razpravlja o rasni neenakopravnosti npr. v Južni Afriki ali v Rodeziji, pa se v mednarodni javnosti sploh ne razpravlja o manjšinskih pravicah oziroma o krivicah, ki se godijo narodnim manjšinam. To vprašanje je dejansko tabu v mednarodnem tisku in drugih javnih občilih, seveda pa tudi v Združenih narodih.
Eno izmed načel Listine o zaščiti narodnih manjšin bi moralo biti seveda to, da ima vsaka narodna manjšina pravico tudi do lastnega ozemlja, zlasti če živi na njem strnjeno in predstavlja del naroda z lastnim ozemljem, kar velja seveda skoro za vse narode razen za Cigane in Jude ter morda še kakšno drugo tako narodno skupnost, ki obstaia brez ozemlja. Slovenci smo naredili že od vsega začetka našega boja za manjšinske pravice napako, da nismo vztrajali pri tem teritorialnem načelu, kar je bilo zamujeno tudi pri sklenitvi avstrijske državne pogodbe. To zdaj izkoriščajo avstrijski šovinisti, pa tudi avstrijske državne oblasti in skušajo razbiti slovensko manjšino na majhne zakotne otočke brez teritorialne manjšinske avtonomije, kot je bilo razvidno tudi iz izjav vodje delegacije koroških Slovencev Grilca na sobotni tiskovni konferenci. Ravno Slovenci pa bi lahko in bi tudi morali v mednarodni javnosti in v Združenih narodih sprožiti s svojimi akcijami pobudo za listino manjšinskih pravic in za pravico manjšin tudi do lastnega etničnega ozemlja in teritorialne avtonomije.
stitvi vseh aretirancev, to se pravi še pred rokom 48 ur, ko mora preiskovalna oblast ali potrditi aretacijo ali pa osumljence izpustiti na svobodo, Zagovorniki trdijo, da preiskovalni organi nimajo niti najmanjšega indicija o prevratniškem delovanju teh aretirancev, kaj šele dokaze.
V političnih krogih komentirajo vsebino Morovega pisma od torka, v katerem se predsednik Krščanske demokracije zavzema za pogajanja z ugrabitelji. Večina meni, da do pogajanj z ugrabitelji nikakor ne sme priti, ker bi to pomenilo, da se je demokratična država uklonila izsiljevanju peščice prevratnikov. Nekoliko manj odločna stališča prevladujejo v krogih socialistične in liberalne strake, kjer menijo, da je v trenutku, ko je v nevarnosti človeško življenje, treba preveriti vse možnosti in se ne skrivati za togimi političnimi izjavami. Odklonilno stališče do dosedanjega ukrepanja pa so izrekli misovci, radikali in demoproletarci.
—o—
V bolnišnici v Ziirichu so se v sredo rodili petorčki, deklica in štirje fantki. Porod je bil dva meseca prezgoden, kljub temu pa so novorojenčki kolikor toliko zdravi. Mati ima 36 let. To je njen prvi porod, ki sledi hormonskemu zdravljenju proti neplodnosti.
Težko iskanje Morove »ječe«
Delovanje Slovenske skupnosti
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo v Jamljah na redni seji, na kateri je razpravljalo o vrsti tekočih zadev. Po uvodnem poročilu predsednika Bratuža je tajnik Štoka obširno poročal o zakonu za poklicno izobraževanje, ki ga je pred tedni izglasoval deželni svet v precej polemičnem vzdušju. Za nas Slovence je ta deželni zakon važen posebno zaradi tega, ker predvideva poklicne šole in tečaje tudi v slovenskem jeziku, za kar se je od vsega začetka potegoval predstavnik Slovenske
PRAVKAR JE IZŠLA ZBIRKA PESMI V PROZI BLESK MARIJE MISLEJ
skupnosti, ki je bodisi sam bodisi skupno z drugimi svetovalci vložil več zadevnih popravkov, ki jih je deželni svet po dolgi in razburljivi razpravi končno le sprejel.
Iz uradnih virov se je zvedelo, da osrednja vlada oziroma vladni komisar ni dal bistvenih pripomb k temu deželnemu zakonu; s tem je vlada sprejela poklicno izobraževanje v naši deželi tudi v slovenščini, kar je vsekakor pozitivo.
Deželno tajništvo je nadalje obravnavalo zadržanje občinskih uprav na Tržaškem in Goriškem, ki jih vodijo slovenski župani pripadniki KPI in PSI, do volitev občinskih zastopnikov v od staršev, dijakov in vsega šolskega osebja bojkotirane okrajne šolske svete. Pri tem je z obžalovanjem u-gotovilo, da se razen svetovalcev Slovenske skupnosti in nekaterih občinskih svetovalcev iz vrst PSI ter občine Sovodnje in Šte-verjana ostali niso držali sklepa enotnega šolskega odbora iz meseca decembra lani o bojkotu volitev okrajnih in pokrajinskih šolskih svetov.
Deželni odbor je pripravil zakonski o-snutek, s katerim bo moč izravnati obračune bolnišnic, do katerih je prišlo zaradi nezadostnih nakazil iz vsedržavnega sklada za bolniško oskrbo. Bolnišnice bodo sklenile posojila s kreditnimi zavodi. Ko bo deželni svet odobril omenjeni zakonski osnutek, bo odbor pooblastil potrebne finančne operacije. Bolnišnice Furlanije - Julijske krajine bodo tako lahko izkoristile posojila v višini 23 milijard lir, za katera bo jamčila deželna uprava. To pomeni, da bo dežela še nadalje krila potrebe bolnišnic, kar je že storila v bližnji preteklosti, saj je do 31. decembra lani nakazala skupno 84 milijard lir, da bi s tem krila nezadostno financiranje iz državnega sklada. Zaradi tega je deželna uprava izgubila samo na obrestih okoli 9 milijard in pol lir.
V preteklem letu so proračunska nakazila za oskrbo v bolnišnicah dvignili za 18 milijard lir zaradi večjih potreb, ki so nastale na zdravstvenem področju zaradi po-
Deželno tajništvo je potem z zadovoljstvom vzelo na znanje zadnje spremembe k deželnemu volilnemu zakonu; strankam, ki imajo že izvoljene zastopnike v deželnem svetu, ni potrebno zbirati podpisov več sto pripadnikov v posameznih okrožjih. Na o-snovi tako pripravljenega volilnega zakona se bo lista Slovenske skupnosti prvič na deželnih volitvah lahko predstavila v vseh petih volilnih okrožjih (Trst, Gorica, Videm, Tolmeč in Pordenon), to je tudi v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini.
Končno je prof. Sirk poročal o delu v okviru rimske komisije za splošno zaščito Slovencev v Italiji in o ustanovitvi posebne delovne komisije, v kateri je tudi predstavnik Slovenske skupnosti.
Pred kratkim smo poročali o umoru tržaškega zlatarja Barucha, ki sta ga umorila sredi belega dneva dva bandita z brzostrelkama, ki sta ga napadla v njegovi trgovini. Že prej se je zgodilo več špektaku-larnih ropov v bankah. Zdaj pa smo doživeli tudi revolverski napad na cesti. Privoščil pa si ga ni kak kovboj, ki bi bil pripotoval iz Amerike, ampak pristni Sicilijanec Filippo Panasci, star 48 let, ki je v torek zjutraj napadel na ulici Ghirlandaio mehanika Tullia Polija in ustrelil vanj, da bi se mu maščeval, ker mu je »ukradel« svakinjo. Vročekrvnemu Panasciju namreč ni zadostovala žena, ampak je držal 26 let v pravi sužnosti tudi njeno mlajšo sestro, ki je zdaj stara 40 let. Ta je končno našla dovolj odločnosti, da se je iztrgala iz spolne sužnosti in se zatekla v Trst, kjer se je zaročila s Polijem.
Panasci je zadnji čas živel v Bologni, kamor je z vso družino (z ženo ima pet otrok!) sledil svakinji Rosi, ko mu je pred 17 leti prvič ušla. Tam je odprl mlekarno.
tresa. Odbornik za finance Tripani je v svojem poročilu o zakonskem osnutku dal jasno razumeti, da ukrep ni primeren za dokončno reševanje problemov v zvezi z o-skrbo v bolnišnicah, vendar pa bo omilil stroške in bo z njim mogoče obdržati sedanjo stopnjo storitev.
Stalno slovensko gledališče je izdalo tiskovno poročilo o zadnji seji svojega u-pravnega sveta. Najprej so pregledali dosedanji potek sezone, ob čemer so izrazili svoje zadovoljstvo.
Vsega je bilo doslej 126 predstav, ki si jih je ogledalo 36.588 obiskovalcev.
Do konca sezone bo še gostovanje zagrebške Komedije zadnje dni tega meseca in pa lastna uprizoritev (Tržaškega gleda lišča) komedije Daria Foja
OBČNI ZBOR SSK V NABREŽINI
V soboto, 8. aprila bo ob 20.30 v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini redni občni zbor sekcije Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina. Glavna tema razprave bo nadaljnje politično delovanje Slovenske skupnosti v občini, s posebnim poudarkom na stanje v okviru občinske u-prave.
Vabljeni so člani, prijatelji in somišljeniki.
—o—
ZA TISKOVNI SKLAD
Ob tretji obletnici smrti časnikarja Dušana Černeta sta darovali njegovi sestri Nada in Vera iz ZDA 25.000 lir za tiskovni sklad Novega lista.
Očitno pa tudi zdaj ni prenesel »izgube« svoje sužnje in jo je hotel baje ustreliti. Zato je prispel v Trst in jo poiskal. Ustrelil pa je v Polija, ki je bil na srečo samo lažje ranjen in se je lahko še pravočasno zakadil v divjaškega južnjaka, preden je lahko ta ponovno sprožil. Zdaj je Panasci v »Coroneu«, kjer lahko obuja spomine na svoje ljubezenske podvige, Poli pa v bolnišnici. Nauk iz tega pa je, da na Siciliji, kjer vladajo tako stroge šege v ljubezenskih zadevah in kjer puščajo tako malo svobode ženskam, le ni v moralnem pogledu boljše kot na »razbrzdanem« severu.
Da je zavladalo v Trstu res ozračje Divjega zahoda, je sklepati tudi po tem, da je nek delavec mirno nadaljeval z razkladanjem vreč s kamiona, medtem ko se je nekaj metrov proč odvijal spopad med mehanikom in njegovo zaročenko na eni in Sicilijancem na drugi strani.
Dva Libanonca in en Tržačan, ki so se v noči na sredo sprli in pretepli pred night clubom »Mexico« v Trstu, tudi premišljajo v zaporu o vzrokih svojega spora. 35-letni Tržačan Carlo Nebeni se je baje lotil neke ženske, kateri sta prišla na pomoč dva mlada Libanonca, ki pa sta jo potem skupila v tepežu s Tržačanom. Oba se bosta zdravila kakih 10 dni, vendar pa so se vsi trije družno znašli za zapahi.
—o—
Francoski poverjeni ministrski predsednik Raymond Barre je predložil predsedniku Giscard D’Estaingu seznam ministrov nove vlade.
Upravni svet je tudi pregledal denarni položaj gledališča in ugotovil, da je od predvidenih podpor dospel le del, tako da je bilo potrebno posojilo. Člani vodstva Stalnega slovenskega gledališča so tudi zavrnili trditve predsednika Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine dr. Botterija o finančnem stanju slovenskega gledališča.
Na seji so izrekli tudi nekaj priporočil za sestavo repertoarja prihodnjega leta. Želeti je, tako pravijo ljudje, da bi bilo več iger, ki ugajajo, široki javnosti.
Za finančno ozdravljenje bolnišnic
TRST POSTAJA DIVJI ZAHOD
Stanje Slovenskega gledališča v Trstu
»Primorska poje« v goriškem Avditoriju
S TRŽAŠKEGA
SLOVENSKI VRTCI V TRSTI 1
Tržaški občinski svet je v torek pozno v noč razpravljal o novem pravilniku za občinske otroške vrtce v Tržaški občini. Za predlog, ki je dosegel večino, so glasovali predstavniki Krščanske demokracije, socialnodemokratske, republikanske in misovske stranke, neodvisnež Callegari in predstavnik Slovenske skupnosti dr. Dolhar. Proti pravilniku so se izrekli komunisti in socialisti, ker niso upoštevali njihovih popravkov; vzdržali so se liberalci in demonacio-nalci.
Na zahtevo svetovalca Dolharja predvideva pravilnik rabo slovenščine v predstavniških organih.
NABREŽINSKI PRORAČUN
V prihodnjih dneh bo devinsko-nabre-žinski občinski svet dokončal razpravo o proračunu za finančno leto 1978, Razprava se je začela na seji 31. marca, ko je o proračunu poročal odbornik Depangher. Proračun nakazuje nekaj več kot dve milijardi in 263 milijonov lir prometa, kar je približno 35 milijonov lir več kot lani. Tekoči izdatki bodo znašali milijardo in 353 milijonov lir, kar je za približno 270 milijonov več kot lani. Za naložbe je namenjenih 522 milijonov lir, od katerih bodo dobro polovico krili s posojili.
—o—
SLOVENSKI KLUB
ho v torek, 11. aprila ob 20.30 v svojih prostorih, Ul. sv. Frančiška 20-11,
predstavil ITALIJANSKI UNDERGRAUND FILM
s projekcijo filmov Se Vinconscio si ribella, Libro di santi di Roma eterna Alfreda Leo-nardija in Del tuffarsi e delVannegarsi Paola Giolija. Filme in razgovor o pojavu un-dergraunda bo uvedel Sergij Grmek.
V prostorih tržaške filozofske fakultete je bilo v sredo, 5. t.m.,- zanimivo srečanje, na katerem je prof. Jože Pirjevec predstavil avtorico knjige v dveh delih »Narodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev v letih 1921-28« dr. Milico Kacin - Wohinz. Srečanja so se udeležili številni študentje filozofske fakultete ter več desetin tržaških Slovencev, ki se zanimajo za polpreteklo zgodovino. Med poslušalci je bilo tudi nekaj italijanskih študentov in profesorjev.
Dr. Milica Kacin - VVohinz je najprej kratko povzela vsebino svojega dela, nato pa je o obravnavani problematiki spregovoril znani slovenski politični delavec in diplomat dr. Joža Vilfan. Slednji je kot sin vodilnega slovenskega primorskega politika in poslanca v rimskem parlamentu dr. Josipa Vilfana marsikaj zanimivega povedal tudi iz lastnih doživetij ter dopolnil iz-
V petek, 31. marca, je bila v goriškem Avditoriju šesta zapovrstna prireditev v o-kviru letošnje revije »Primorska poje«, ki jo prirejata Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske. Nastopili so naslednji pevski zbori:	oktet
»Majnik« iz Tolmina, moški zbor »Soča« iz Nove Gorice, moški zbor »Svoboda« iz Anhovega, moški zbor »Andrej Paglavec« iz Podgore, mešani zbor iz Studenega, moški zbor »Fran Venturini« iz Domja, ženski zbor »Sloga« iz Črnega vrha nad Idrijo, mešani zbor »Oton Župančič« iz štandreža, mešani zbor »Drago Bajc« iz Vipave, mešani zbor »Marij Kogoj« iz Trsta in moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine.
Novice z Goriškega
Goriški Slovenci so tudi letos po ustaljenih navadah obhajali velikonočne praznike. Obredi Velikega tedna so za slovenske vernike bili vse tri dni v cerkvi sv. Ivana v Gorici in so se zaključili s slovesnim Vstajenjem na veliko soboto. Na Veliko noč zjutraj je bila vstajenjska slovesnost v slovenskem jeziku v goriški stolnici. Velikonočni ponedeljjek so goriški Slovenci izkoristili za izlete v okolico.
Klub starih goriških študentov, ki je v preteklih letih postavil že lepo število spomenikov in spominskih plošč zaslužnim goriškim rojakom, se pripravlja na postavitev spomenika mu-čeniškemu pevovcdji Lojzetu Bratužu. Spomenik bodo postavili na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, izdelal pa ga bo akademski kipar Negovan Nemec, doma iz Bilj.
Pevski zbor primorskih študentov, ki nosi ime po skladatelju Vinku Vodopicvu, obhaja letos 25-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert bo v soboto, 22. t.m. v Ajdovščini. Kot je znano, deluje zbor vsa ta leta v Ljubljani.
vajanja avtorice knjige. Tako so zlasti mlajši poslušalci imeli priložnost, da si ustvarijo natančnejšo sliko o zgodovinskem dogajanju na Primorskem v razburkani dobi po prvi svetovni vojni, ko se je porajal in se nato dokopal do oblasti fašistični diktatorski režim.
Srečanje je povsem uspelo, le škoda da ni bilo časa za razpravo, ki bi prav gotovo še bolj osvetlila takratne dogodke in morda tudi pojasnila nekatera ozadja slovenskega primorskega političnega boja, ki v knjigi ne pridejo dovolj do izraza.
Glavnemu pobudniku tega srečanja, prof. Jožetu Pirjevcu, ki na tržaški filozofski fakulteti predava zgodovino slovanskih narodov, je treba dati vse priznanje za ta vsestransko zanimiv večer. Želimo, da bi kmalu mogli prisostvovati podobnemu predavanju.
Poudariti moramo, da so se vsi trije zamejski zbori, to je iz Podgore, Štandreža in Trsta dostojno predstavili, z zahtevnim sporedom, ki je obsegal skladbe Gallusa, Mirka in Vrabca, pa se je izkazal zlasti zbor »Marij Kogoj«, ki ga vodi Nada Žerjal - Zaghet. Višek večera je vsekakor pomenil nastop številnega moškega zbora »Srečko Kosovel«, ki je zapel med drugim tudi zanimivo skladbo tržaškega rojaka Danila Švara »Variacije na narodno o Martinu Kebru«. Navdušenemu občinstvu je na koncu zapel še Vrabčevo »Bilečanko«.
Nova dvorana goriškega Avditorija je bila za to priložnost popolnoma zasedena in se je izkazala kot primerno prizorišče za glasbene prireditve, saj se odlikuje po zelo dobri akustiki. Del revije »Primorska poje« se je letos odvijal še v enem kraju na Goriškem, in sicer v Krminu. V nedeljo, 2. t.m., je bil nastop v Kulturnem domu v Trstu, do zaključka te velike pevske manifestacije, na katero se je letos prijavilo več kot 100 pevskih zborov z obeh strani državne meje, pa manjkata še dva nastopa. V soboto, 15. .t.m. bodo zbori peli v Sežani, v nedeljo, 16. t.m. pa v Izoli
Tudi ob letošnji reviji »Primorska poje« so prireditelji izdali knjižico s sporedom vseh koncertov, ki se na začetku spominja obletnic treh slovenskih skladateljev, povezanih s Primorsko. To so Anton Hajdrih, ki je deloval tudi v Trstu, kanalski rojak Josip Kocjančič in Fran Serafin Viktor Kal-ski, sin pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja, ki je umrl pred 50 leti. Brošura se je lepo spomnila tudi nekaterih starejših še živečih primorskih pevovodij, med katerimi je tudi požrtvovalna Pavlina Komel iz Gorice, hčerka skladatelja prof. Emila Komela.
—o—
ŠTIPENDIJE ZA SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA
Kot običajno bo tudi letos v Ljubljani Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminar bo v dneh od 2. do 16. julija na sedežu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 12. Goriškim šolnikom sta na razpolago dve štipendirani mesti; lahko se še drugi prijavijo za brezplačne lekcije in lektorate, obiske muzejev, galerij, ekskurzije itd. Zainteresirani naj oddajo pismeno prošnjo kateremu koli odborniku sindikata.
Z druge strani meje:
ČESTITAMO Davorin Mozetič iz Mirna pri Gorici je 6. marca letos v Zagrebu uspešno zaključil študij tretje stopnje in tako postal magister ekonomskih znanosti. Novemu magistru iskreno čestitajo svojci. Čestitkam se pridružuje tudi naš list!
Poslanska zbornica je v sredo dve uri razpravljala o vprašanju splava. Z večino 417 glasov proti 19 je premostila ovido, ki jo je predstavljal predlog radikalov, da bi razpravo ustavili in prepustili odločanje o tej zadeva ljudskemu glasovanju.
Zanimivo srečanje na tržaški filozofski fakulteti
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENjA
»Teologija zgodovine« Franca Rodeta
V seriji tiskanih predavanj, ki jih izdaja cerkvena založba »Naše tromostovje« v Ljubljani, je izšla študija oziroma predavanje Franceta Rodeta »Teologija zgodovine«. Franc Rode je izredni profesor v ljubljanskem bogoslovju, t.j. na Teološki fakulteti, hkrati pa je provincial slovenskih lazaristov. Poleg tega pa ima še razne druge ugledne cerkvene funkcije, tako je med drugim konsultor Tajništva za neverne v Rimu. V zadnjih letih sodeluje pri jesenskih teoloških tečajih za laike, ki jih prireja Medškofijski odbor za študente. Naj še omenimo, da je doktoriral iz teologije v Parizu in da je pred kratkim izšla pri Mohorjevi družbi v Celju njegova knjiga »Živa verstva«. Predavanje »Teologije zgodovine«, ki je objavljena v zdaj izdani knjižnici, je imel lani v okviru »torkovih predavanj za študente in izobražence« pri frančiškanih v Ljubljani; prav tako tudi predavanje »Kristjan v zgodovini«, ki je tudi objavljeno v tej knjižici. Že takoj od začetka je treba reči, da je to ena najboljših knjižic, kar jih je izšlo doslej v seriji »Naše tromostovje«, in spada kljub svoji drobnosti — šteje namreč le 56 strani — med najboljše, kar je izšlo zadnja leta na področju slovenske teologije.
»Kakšen pomen ima človekovo potovanje skozi čas, kakšen pomen ta kraljestva, kulture in civilizacije, ki jih človek gradi v potu svojega obraza? Ali ima zgodovinsko dogajanje kakšen smisel, ki bi ga lahko zaznali, kakšno vrednost, ki bi upravičila toliko naporov, trplienja in prelite krvi?« se sprašuje Rode. »Ta vprašanja se nam danes vsiljujejo tembolj, ker vemo, da se človek za ceno krivic in trpljenja ni vedno povzpel do višjih stopenj življenja, ker vemo, da so konec koncev vse civilizacije obsojene na smrt. Čemu torej solze in kri, če ne za rojstvo nečesa boljšega? Ali je človekovo dejanje in nehanje, ali je človeška avantura v zgodovini navsezadnje brez smisla? Tu se bomo vprašali — pravi Franc Rode — če morda teologija ne daje kakšnega odgovora na ta vprašanja«.
Kulturne novice
Aprilska številka »Ognjišča«, ki je izšla te dni, prinaša med drugim daljši članek o Martinu Luthru Kingu, ki se je boril kot kristjan in demokrat za enakopravnost črncev v Združenih državah, in prilogo z barvnimi slikami o Jeruzalemu.
Jolka Milič je objavila zadnji čas nekaj dobrih člankov in kulturnih komentarjev v raznih listih in revijah ter potrdila, da je ob vsej svoji polemičnosti eden kolturno najbolj občutljivih, prefinjenih in kritičnih duhov na Primorskem in v Sloveniji sploh. Kako, da ne doživimo kake njene knjige?
Nekateri kulturni delavci v Trstu se pritožujejo, da v tukajšnjih slovenskih knjigarnah ni dobiti publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, niti preteklih niti novejših. Menijo, da bi bilo prav, da bi prišle tudi take znanstvene publikacije na knjižni trg. Tako bi vzbudile tudi več pozornosti v širši javnosti in postale bolj znane.
Bravec sprva nekoliko nezaupno prebira njegove odgovore na ta vprašanja, ker se ne more znebiti suma, da ni pojem »teologija zgodovine« nič drugega kakor poskus teologov, da nadomestijo marksistični »materializem zgodovine«, t.j. znani zgodovinski ali dialektični materializem, z drugim takim, t.j s svojim zgodovinskim gibalom. Priznati moramo, da nam Rode kljub briljantnosti svojega dokazovanja ne more povsem razpršiti tega suma, vendar pa je dokaj prepričljiv. S teološkimi argumenti, pa tudi z neko logiko prikaže smisel zgodovine, ki ga najde v razodetju svetega Janeza, katero razloži takole: »... Zgodovina se bo končala, ko bo zgubila svojo duhovno rodovitnost, ko bo število mučencev, svetnikov, doseglo polnost, v trenutku, ko bo zadnji pravični dovršil svojo rast. Zgodovina traja, ker je potrebna za zbiranje svetnikov, za gradnjo božjega mesta«, in navaja Sertilangesov citat: »Ko bo doseženo število duš, ki jih je določil Stvarrmik, se bo čas končal, naj bo kakorkoli s človeštvom v tistem trenutku«.
Jasno je, da zgodovinar svojega pogleda na zgodovino ne more identificirati s tako (in no-
Pred nami je nova, 29. številka koroške revije »Mladje — za literaturo in kritiko«, kot je o-značeno na ovitku. Na prvem mestu je objavljena novela »Bajta v soteski«, ki jo je napisala Jožica Čertov. To je tragična zgodba o osamljeni stari ženski v samotni bajti v soteski, ki se je vedno izogibala ljudi, nekega dne pa so jo našli mrtvo, obešeno. Avtorka napravi iz njene smrti obtožnico proti družbi: zakaj ni šel nihče k njej, zakaj se je čutila osamljena, kdo je bil kriv? Jožica Čertov misli, da družba, toda bravec se ne more kar tako strinjati z njo. Prej bi dejali, da je to nekoliko za lase privlečen primer, pa naj je resničen ali ne, ki naj bi služil za obtožbo družbe in je kot takšen dobrodošel za tiste vrste literaturo, ki živi samo na račun tega obtoževanja družbe, to je seveda drugih, ne pa samega sebe. Bili so časi, ko so nas take zgodbe ganile in smo se čutili krivi že e-nostavno kot ljudje, ker smo pač pustili nekoga, da umre oziroma napravi celo samomor, tako osamljen. Toda danes zahtevamo od literature — tudi od slovenske literature — več, namreč neko minimalno razumevanje družbenega dogajanja. Vemo namreč, da ni nikdo osamljen, če se sam ne osami od družbe, od ljudi. Lahko je seveda vmes duševna bolezen, toda kdo je duševno zdrav, se ne more nikoli osamljen, če sam noče, če se tudi sam zanima za druge in ima ljudi rad. Težko pa je zahtevati od ljudi, da se veliko zanimajo za nekoga, ki je oduren z njim ali ki se sam telesno in duševno popolnoma zanemari. Ta novela Jožice Čertov je značilna za novejšo slovensko pisanje na Koroškem, ki je ena sama obtožba na račun družbe, bodisi prevladujoče nemške družbe ali družbe na splošno, kot v tem primeru, pri čemer je skrčila dogajanja in človeške odnose na gole formule. Družbeni odnosi oziroma strukture so
beno) filozofijo, kajti gre mu za bolj dojemljive in praktične smisle in cilje v njenem razi-skavanju in tolmačenju, vendar pa ne škodi, če mu teologija pripomore k večjemu čutu za celovitost in povezanost vsega zgodovinskega dogajanja, pa tudi za njegov končni smisel, ki nedvomno presega meje tuzemskega
V spisu »Kristjani v zgodovini« pa Rode podrobneje razpravlja o »razmerju med časnim (zgodovinskim) dogajanjem in gradnjo božjega mesta«, ki je po njegovem cilj in smisel vse zgodovine. Vsekakor zanimiva knjižica, ki spodbuja k razmišljanju in diskusiji.
—o —
PETJE IN POLEMIKA V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu v Trstu revija »Primorska poje 78«, že tradicionalen vsakoletni skupni nastop pevskih zborov z obeh strani meje. Letošnji nastop je povzročil, kot dokazuje »pismo uredništvu«, ki ga prinašamo na drugem mestu, polemiko, ker so bili odklonjeni nekateri cerkveni pevski zbori, ki pa gojijo tudi svetno pesem.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
vsbi na večer
»POT KRŠČANSKIH SOCIALISTOV V OF« (Razmišljanje o Prunkovi študiji)
O novem zgodovinskem delu bo govoril pisatelj Boris Pahor v ponedeljek, 10. aprila, ob 20.15.
samo še simboli brez človeške substance, ki je vedno bogata in polna odtenkov.
Moral bi se najti kak kritik, ki bi razčistil in analiziral to pisanje, ki je en sam ekstremistični protestni krik in izziv družbi. Menimo, da se pojavlja — po čigavi krivdi, je vprašanje — med mladimi koroškimi slovenskimi izobraženci neko čudno ekstremistično razpoloženje, ki spominja na skrajno leve struje, kot jih poznamo danes v Italijji in se vedno bolj stopnjuje v tem razpoloženju, kot nam potrjuje vsaka nova številka Mladja S tem ni rečeno, da je krivda za to samo na strani teh mladih in že ne več tako mladih, ampak je nedvomno tudi na strani tistih, ki imajo danes v rokah vzvode slovenske politike in slovenskih ustanov na Koroškem in skozi katerih roke gredo težki milijoni, pa ne ostane od njih ničesar za podpiranje, kaj šele izdajanje kake literarne revije, ki bi u-smerjala mlade v bolj odgovorno in zdravo pisanje in jim vlivala večje zaupanje v življenje. To velja tako za katoliško kot za takoimenova-no socialistično stran.
V tej številki Mladja piše v podobnem tonu Florjan Lipuš v črtici »Opigarije« (značilen je že njen naslov, ki je seveda satiričen oziroma sarkastičen), dalje Janko Messner v »Zgodbi o privatu« in še v drugi črtici, Herman Grm v črtici »Lurški žegen«, ki se norčuje iz romarjev v Lurd in iz blagoslovljene vode, itd. Manj te zagrenjenosti in protestništ.va je v pesniških prispevkih, le da so včasih bolj polemična proza kot pesem. Nikjer ne pišejo besede Bog z veliko začetnico.
Poleg tega predstavlja Mladje še kakšnega nemško pišočega mladega avtorja, kar je pravzaprav najbolj zanimiv del te številke, ki spet razodeva vse premalo resničnega kulturnega napora, zlasti še pisateljskega.
Nihče ni osamljen, če sam noče
PROSTOR MLADIH
Naša mlada zastopnika na seminarju FUENS
Od 20. do 24. marca je bil v kraju St. Pierre v Dolini Aosta redni seminar Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. FUENS je zvezna organizaciča številnih evropskih narodnih manjšin. Vanjo sta včlanjena tudi Slovenski kulturni klub iz Trsta in Koroška dijaška zveza iz Celovca, zadnja leta pa redno sodeluje tudi mladina Slovenske
Draga prijateljica, dragi prijatelj!
Kot verjetno že veš, sta naša Mladinska komisija Slovenske skupnosti iz Trsta in pa Mladinska sekcija SSk iz Gorice sklenili; da svoja prizadevanja v deželnem merilu še okrepita in najdeta priložnost za širok razgovor med mladimi o političnem položaju in načrtih.
V ta namen sklicujeta v nedeljo, 9. aprila, ob 14.30
I. mladinski deželni kongres Slovenske skupnosti
ki bo v Gorici v Avditoriju na ul. Roma 20 (blizu glavnega trga Travnika ali Piazza Vittoria).
Spored obsega pozdrave povabljenih delegacij, poročili vodstva oben organizacij, razne posege o aktualni problematiki in debato ter sklepe.
Okoli 17. ure bo na vrsti krajši kulturni spored z nastopom Tria Mavrica in Devinskega dekliškega zbora iz Tržaške ter otroškega zbora Kekec iz Gorice. Sledil bo družabni večer z ansamblom TAIMS. in zakusko v mali dvorani Katoliškega doma (ul. XX Settembre 85).
Lepo vabimo tebe in tvoje prijatelje, ki jim morda ni prišlo v roke to vabilo, da pridete in sodelujete pri tem pomembnem mladinskem kongresu. V Trstu se bomo zbrali ob 13.30 na trgu Oberdan, tako da bo možen prevoz za tiste, ki nimajo vozila. Če ima kdo avto, naj pride z njim!
S prijateljskim pozdravom
MLADINSKA KOMISIJA Slovenske skupnosti
Tržaški skavti in skavtinje so imeli v nedeljo »Skavtski popoldan« v rojanskem Marijinem domu. Povabili so starše in prijatelje svoje organizacije, ki so se odzvali v velikem številu, saj je bilo vsega nad 300 prisotnih.
Na sporedu so bili: nastop Mladinskega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča (7 pesmi), serija diapozitivov s spremno glasbo in besedilom o skavtskem življenju, dva prizorčka v izvedbi skupin najmlajših članov in članic iz Mačkolj in s Proseka in Kontovela, izbor popevk in šaljivih domislic ansambla Explorer ’74, film Marjana Jevnikarja »Pismo s tabora« ter recitacija ob glasbi in slika »Pesem hoče biti luč«, ki jo je sestavila Alenka Rebula Tuta.
Torej obsežen program, ki je bil deležen toplega priznanja. Skavti so hoteli ta-
skupnosti. Na letošnjem seminarju je mladino Slovenske skupnosti zastopal Boris Čok iz Trsta, SKK pa odbornica Anka Peterlin.
V Aosti so bile prisotne delegacije naslednjih manjšin: Slovenci iz Italije in Avstrije, gradiščanski Hrvati, Nemci iz Danske, Danci iz Nemške zvezne republike, Fri-zijci, nemški Walserji iz doline Aosta ter seveda gostujoči Aostanci francoskega jezika.
Seminar je uradno začel predsednik Mladinske komisije Heinrich Schulz, na občnem zboru pa so sledile volitve dveh podpredsednikov. Izvoljena sta bila Paul Sehstedt (Nemec iz Danske) in gradiščanski Hrvat Juriča Csenar. Slednji je sprožil idejo o regionalizaciji dela MK FUENS. O tem bo razpravljal naslednji občni zbor. Sprejeti sta bili tudi resoluciji o položaju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
To je bilo na vrstnem redu 21. marca. Dan se je zaključil z nastopom aostanske folklorne skupine »Les rcndinelles«.
Naslednjega dne so udeleženci šli na izlet po ozemlju aostanske manjšine. Veliko so lahko zvedeli o tamkajšnjem položa-
Rešitev le
Mednarodni športni krogi pa tudi široka javnost so še vedno pod vtisom tragičnega konca italijanskega časnikarja Mau-ra Mancinija, ki je skupaj s Tržačanom Ambrogiom Fogarjem doživel potop njune jadrnice med plovbo proti Ognjeni zemlji. Potop sta doživela pred 73 dnevi, rešila pa sta se z majhnim gumijastim rešilnim čolnom, na katerem sta v skrajnih razmerah dočakala rešitev, ki je prišla z grško ladjo »Master Stefanos«. Svojci in prijatelji so si že oddahnili, ko je prišla skoro že nepričakovana vest o rešitvi.
Po prvih poročilih je kazalo, da sta srečno prestala težko preizkušnjo: govorili so
ko ponuditi priložnost skupnega srečanja in sprostitve sebi in javnosti. Različne skupine so dobile možnost, da se izkažejo v izražanju, javnost pa, da dobi vpogled v skavtsko delovanje.
Ob kulturnem sporedu je bila v veži Marijinega doma tudi razstava slik, risb in skavtskih predmetov. Deloval je tudi skavtski bar.
»Skavtski popoldan« se je zaključil v dvorani s skupnim petjem Skavtske pesmi.
Naj še omenimo, da bo v nedeljo zjutraj spet nova pomembna točka letošnjega skavtskega programa. Najmlajši, volčiči in veverice, bodo imeli v Bazovici in okolici slikarski ex-tempore, ob tem pa se bodo s krajšo proslavo ustavili pri spomeniku bazoviških žrtev na gmajni pri tej vasi.
ju in o jezikovnih problemih, ki so v zvezi z njihovim narečjem (»patois«), V poseb-ben muzej narečja zahajajo tudi k prostovoljnem pouku: v tiste prostore zahaja 2.500 učencev, učiteljev pa je 150.
23. marca so bili zborovalci gostje odbornice za kulturo deželnega odbora Doline Aosta. O svojem delovanju so nadalje poročala mladinska društva francosko govorečih Aostancev.
Posebni poročili sta podala tudi tržaška predstavnika Boris Čok za Slovensko skupnost in Anka Peterlin za Slovenski kulturni klub. Do izraza je prišla problematika v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, z globalno zaščito ter s šolskimi kraji in nedoslednostjo določenih sil med Slovenci v zvezi z znanim bojkotom.
LEPA PRILOŽNOST
Slovenski kulturni klub v Trstu (s sedežem v ulici Donizetti 3), je priredil zadnjo soboto okroglo mizo o »Literarnih vajah«. Sodelovali so uredniki lista, dijaki in sodelavci. Kot znano, so »Literarne vaje« zaradi zvišanja tiskovnih stroškov in premajhnega števila naročnikov že nekaj let v hudi finančni krizi in lahko izide le nekaj številk na leto. Lepa priložnost za finančno močno slovensko plast v Trstu, da dokaže iskrenost svojega zanimanja za kulturo.
za Fogarja
le o manjših težavah Maura Mancinija na dihalnih organih. Kasneje je zadeva postala vse bolj resna in Mancinijevo stanje se je naglo poslabšalo. Sprožili so široko zastavljeno mednarodno akcijo, da bi Manciniju lahko pravočasno pomagali, ladja pa se je usmerila proti južnoameriški obali, vendar pa je bilo že prepozno: Mancini je izdihnil okoli dveh ponoči po našem času. V 73 dneh sta potopljenca prestala mnogo hudega in strašno pomanjkanje, o čemer priča podatek, da je Fogar izgubil 28 kg na svoji teži, Mancini pa je z devetdesetih padel na 55 kg. Očitno je, da je bil zelo o-slabljen in da tudi zaradi tega ni bil kos komplikacijam, ki so nastopile na dihalnih organih.
—O—
PAHORJEVO PREDAVANJE
Opozarjamo na predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek zvečer v Društvu izobražencev v ulici Donizetti 3 Boris Pahor v zvezi z novo Prunkovo knjigo o zgodovini krščansko-sociali-stičnega gibanja in o vlogi krščanskih socialistov v vojnem času oziroma v OF. Ta vprašanja so za novejšo slovensko zgodovino še vedno aktualna in nerazčiščena. Zanimivo bo slišati Pahorjev komentar, kot enega izmed 'ideležencev medvojnega dogajanja v osvobodilnem boju.
—o—
V Tokiu so dogradili najvišji nebotičnik na azijskih tleh. Zgradba je visoka 240 metrov, nadstropja pa povezuje 31 dvigal, ki švigajo v hitrosti 10 metrov na sekundo. Nebotičnik so zgradili z upoštevanjem vseh protipotresnih pravil.
Skavtska kulturna prireditev
Norost ne more zrušiti italijanske demokracije
(nadaljevanje s 1. strani) jo in razbili politično zavezništvo, ki podpira vlado, ali izsilili kako veliko odkupnino, nikoli pa ne morejo ogroziti obstoja demokratične države in zakonite oblasti. Kdor vidi tako nevarnost, dokazuje s tem, da se je zmedel in nasedel ali da sam nima jas-nih pojmov o značaju in moči demokratične vladavine.
Resnična nevarnost je prav v tem kričanju in čvekanju vsevprek, ki smo mu priče. Vsak se dere in poje svojo pesem, to se pravi, stresa svoje fraze in uživa nad njimi ter se razburja, če ne ugajajo sosedom. Mo-rova ugrabitev je dala le novo priložnost za ta karneval fraz, s katerim Italija dokazuje, da je še daleč od omike modernih industrijskih držav, kljub FlATu in še kakšnemu dokazu svoje industrijske učinkovitosti. Ta je bila dosežena kljub tej težnji po frazer-stvu v italijanski družbi, ne pa zaradi nje.
In najbujnejši, čeprav seveda tudi najbolj strupeni in hkrati najbolj nesmiselni cvet te frazerske retorike, te zaostalosti za modernim svetom je prav frazerstvo Rde. čih brigad. Res, da spreletava človeka srh, ko bere njihove »poslanice«, kot je nekdo dejal, a ne zaradi tega, ker bi bilo v njih kaj resnično groznega ali nevarnega, ampak zaradi tega, ker je to govorica, kot če bi jo slišali iz ust bitij, ki so pravkar izsto-pipla iz letečih krožnikov. Taka približno je njihova vizija tega sveta, vizija Italije. Kje je tisti »imperializem naddržavnih družb, o katerem trobijo? Res je, da lahko pomenijo v določenih primerih nevarnost vmešavanja v notranje zadeve kake države ali korupcije, toda ravno ob tem se mora izkazati moralno zdravje in moč kakega naroda in kake države. Proti nevarnosti takega vmešavanja in korupcije bi morali zadostovati čisto redni zakoni in členi kazenskega zakonika vsake normalno delujoče države. Državna suverenost je neskončno višja in močnejša kot intrige kakir ravnateljev naddržavnih družb, in te v nobenem primeru ne morejo predstavljati nevarnosti, ki se je demokratična država ne bi mogla otresti z demokratičnim postopkom, ne da bi jo morala zamenjati peščica z brzostrelkami oboroženih kriminalcev, od katerih lahko vsak pameten človek samo pričakuje, da bodo še vse hujši kot najbolj dobičkarski ravnatelji naddržavnih družb.
Arabska terorista, ki sta 18. februarja ubila v Nikoziji egiptovskega časnikarja in politik Jusefa el Sebaia, nato pa ugrabila na letališču Lamaka ciprsko potniško letalo z enajstimi talci (nakar je sledil znani egiptovski poseg s komandosom in spopad s ciprsko narodno stražo) sta bila zdaj obsojena v Nikoziji na smrt z obešenjem. U-smrtiti bi ju morali 1. junija, vendar je malo verjetno, da bodo to zares storili. Najbrž ju bodo prej ali slej izročili Libiji ali
Rdeči brigadisti so kriminalci, a so tudi norci, čeprav se ravnajo po neki logiki. A to je logika blaznežev. Iz njihove logike ne more iziti nikak razumen koncept človeške družbe. Družbeni red, o katerem govorijo, da ga hočejo, je halucinacija, sanja blaznežev, plod čisto abstraktne ideologije, stkane iz samih slučajnostno pobranih in neprebavljenih revolucionarnih fraz. Zaenkrat bi hoteli s temi frazami sprožiti oborožen »revolucionarni« boj in povzročiti državljansko vojno. Toda tudi če bi se jim to posrečilo in jim uspelo, da bi se polastili vodstva revolucije in bi zmagali:	kaj bi
Zadnja številka mesečnika Dan se začenja — če ne upoštevamo uvodne besede na temo »Župančičevo leto- — s komentarjem Boga Samsa »Zakaj Moro«. Glede teroristov in njihove organizacije pravi Samsa: »Za tako organizacijo so očitno potrebni trdna organizacija, podrobne informacije, izvežbano moštvo, dovolj denarja in orožja, potrebne so zveze, poligon za daljše urjenje s strelnim orožjem in še vrsta podrobnosti. Za vse to katerikoli zasebnik, pa naj bo še tako vpliven, nima ne dovolj sredstev ne dovolj možnosti. Očitna je podpora — bolj ali manj odkrita — neke države ali vsaj z državo povezanih organizmov. Vsako predvidevanje, kako se bodo odvijali dogodki, je nemogoče. Zelo verjetno pa bomo preživeli daljše razdobje negotovosti, ko nihče ne bo točno vedel, kaj se je zgodilo z Morom in kakšne bodo stvarne politične posledice.« Čeprav je bil ta komentar napisan seveda že pred časom, mu dogodki doslej dajejo prav.
Sledi reportaža o mladih prestopnikih in o tem, kako sodstvo in socialna služba rešujeta ta problem. Napisala jo je Katjuša Tretjak. V njej se je lotila res akutnega družbenega vprašanja, ki seveda ni omejeno samo na Tržaško, ampak na ves civilizirani svet, kjer uživa mladina veliko prostosti in tudi lažje pride v skušnjavo, da zaide na kriva pota, kot v revnih in kulturno zaostalih državah. Potem ko prikaže postopek z mladoletnimi prestopniki pri nas in pusti do besede tudi psihologa dr. Sedmaka in
kaki drugi arabski državi, nakar bosta kmalu spet »v akciji«, kot se je to zgodilo ob raznih drugih takih primerih.
Ravno ta zavest, da se palestinskim teroristom dejansko ne more nič zgoditi v primeru, da jih ujamejo, in da ostanejo vedno nekaznovani, je ena glavnih spodbud za vedno nove teroristične akcije na ozemljih drugih držav. Edino tveganje pomenijo zanje akcije na ozemlju Izraela, kjer z njimi res ne ravnajo z rokavicami.
lahko Italija, kaj bi lahko človeštvo pričakovalo od njih, od skupinice napol blaznih fanatikov in kriminalcev? Absolutno ne bi bili sposobni zgraditi kakršnekoli družbe, ki bi delovala, zajamčila red in mir, dala ljudem delo in zaslužek, zagotovila gospodarski in civilizacijski napredek. Namesto tega bi se začelo obdobje najhujšega barbarstva, kar ga pozna zgodovina, zmagoslavje kaosa, izvirajočega iz blaznosti in suverenega zločina.
Ne, ta blaznost ni nevarna Italijanski republiki. Nevarno ji je samo to, da bi se predala ob tem primeru zmedenemu karnevalu frazarjenja in se dala zmesti ter odvrniti od poti resnega dela za postopno izboljša nje gospodarstva, demokratičnih odnosov in celotne družbe. Potrebno si je zato ohraniti treznost, odločnost in demokratično samozavest.
predsednika sodišča za mladoletne dr. Lenzo-nija, pride do naslednjega značilnega in pomenljivega zaključka: »Statistike jasno kažejo, da se pred sodiščem pojavi sorazmerno zelo malo slovenske mladine. To pa zato, ker ima vsaka slovenska vas svoje društvo in številne organizacije, ki zaposlijo mladince na športnem, političnem in kulturnem področju, s skoraj vsakodnevnimi sejami, dramskimi in pevskimi vajami, s športnimi tekmami in treningi. Anga-
Poravnajte naročnino!
žlrana mladina nima ne časa ne možnisti načrtovati kriminalnih dejanj ali prestopkov Udei-stvovavanje v krožkih in organizacijah ji daje zadostno stopnjo kulture, da se zave odgovornosti in vloge, ki jo ima v družbi. Tako mladoletnikom sploh ne pride na misel, da bi na kakršenkoli način škodili drugim ljudem, ko pa je že namen organizacije, v kateri deluje, prav pomaganje in delovanje v dobre namene.«
Izmed ostalih prispevkov naj omenimo Na-ivneževo gloso »Slovenci in humor«, Zapiske Jožeta Pirjevca pod naslovom »dogodki in misli«, zanimivo reportažo Janka Furlana »Dva na McKinley« in članek Josipa Tavčarja »Stendhal in Trst«, Marko Kravos pa izraža svoje misli o vprašanju dobre slovenščine.
DVE KULTURNI NAGRADI
Letošnjo literarno nagrado »Vstajenje« je dobila Irena Žerjal za svoje pesniško ustvarjanje, zlasti za lani v samozaložbi izdano pesniško zbirko »Pobegla zvezda«. Nagrado, ki jo je dala Hranilnica in posojilnica na Opčinah, so ji slovesno izročili v ponedeljek zvečer v Društvu slovenskih izobražencev. Istočasno so podelili časnikarsko nagrado dz sklada pokojnega Dušana Černeta Mohorjevi družbi v Gorici za njene izdajateljske zasluge.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77.21.51
Važnost prosvetnih in športnih organizacij za vzgojo naše mladine
Obsodba teroristov na smrt -samo pro forma