t
ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vata Mn Mik VMk. hI
Vm fee pat k ura Icpmm
t: :: • s
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
OTATEUE OPOZARJAMO |
da pravočasno obnov« oaročn no. 8 tem nam boste mnogo pri hranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite od dolar sa dvomesečno po skušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3-1242	Katere* mm Second Claoo Matter September list, 1»*3 at the Poet Office U New York. N. Y-. nnder Act of t'eneress of March Srd, 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 66. — Stev. 68.	NEW YORK/FRIDAY, MARCH 24. 1939 — PETEK, MARCH 24, 1939	Volume XLVI1. — Letnik XLVI1
ANGLIJA USTVARJA FRONTO PROTI NEMČIJI
ČE BI ROMUNSKI PRETILA OD NEMČIJE RESNA NEVARNOST, JE TREBA ZAVAROVATI DARDANELE
na
Chamberlain v svojem prizadevanju zadeva težkoce. — Poljska hoče najprej imeti zagotovilo za tvojo varnost. — Rusija je oprezna — Lon-
m
don in Pariz sta pripravljena za konferenco.
Hitler na zmagoslavnem pohodu
GEN. FRANCO ZBIRA ARMADO
LONDON, Anglija, 23. marca. — Medtem ko Nemčija zopet obhaja novo zmago, je angleška vlada zadela ob težkoce s svojim predlogom za izjavo štirih držav za odpor proti vsakemu nadaljne-mu nemškemu osvajanju.
Te težave prihajajo največ od Poljske, ki ima že na treh straneh za svojo sosedo mogočno Nemčijo in ki se brani podpisati vsak sporazum proti Nemčiji, dokler ne dobi določne obljube za pomoč, in zlasti od Rusije. Toda Rusija se noče določno obvezati, dokler ji Anglija in Francija jasno ne obljubite, da ji pomagate na vzhodu proti prihodnjemu Hitlerjevemu vdarcu v to smer.
Toda Anglija in Francija ste mnenja, da naj Rusija prevzame vodstvo, da odbije nemški napad na Romunsko, ravno tako pa hočete Anglija in Francija prevzeti odgovornost, da odbijete nemški napad na Holandsko in Belgijo. Po njunem mnenju je Romunska še vedno največje važnosti za Rusijo, četudi je za zapadne države zelo pomembno, da preprečijo, da R<ynunska s svojimi bogatimi zalogami petroleja ne' pride pod popolno oblast Nem-
v* •
cije.
S tem so se zopet pričeli stari predsodki in sum-ničenja na angleški in ruski strani. Nobena se na drugo trdno ne zanese, četudi se je Anglija že pred enim tednom pričela približevati Rusiji.
Anglija in Francija sedaj kažeta že malo več volje, da privolita v predlog Rusije na konferenco mesto samo za medsebojna diplomatska pogajanja, kot ste predlagali Anglija in Francija. Pri tem pa Anglija želi konferenco samo štirih držav: Anglije, Francije, Rusije in Poljske, ali pa celo samo konferenco treh držav, ako se Poljska boji zameriti Nemčiji.
Poljska bi se komaj upala javno pridružiti kakemu bloku proti Nemčiji, toda jo je mogoče pridobiti pozneje diplomatskim potom.
V vsakem oziru pa sta Anglija in Francija sklenili, da bosta z vso silo nadaljevali agitacijo "Vstavite Hitlerja!" Najbrže se bodo tudi v kratkem sestali k posvetovanju generalni štabi Anglije, Francije in Rusije, da branijo Romunsko, pri čemur bo tudi pomagalo angleško vojno brodovje.
Ako pride do kakega vojaškega sporazuma med temi tremi državami, tedaj bodo združene armade, ki štejejo 24 miljonov dobro izvežbanih vojakov, ali trikrat toliko, kolikor imajo vojštva evropske totalitarne države.
Angleška admiraliteta se zaveda, kolike važno-nosti so Dardanele za prehod v Črno morje in je vsled tega potrebno z brodovjem braniti Romunsko. ako bi jo napadla Nemčija
Ker se Poljska iz strahu pred Nemčijo boji stopiti v kako zvezo proti Nemčiji, je jasno, da morajo vso težo za kampanjo "Vstavite Hitlerja!" prevzeti Anglija, Francija in Rusija. Obenem pa je tudi potrebno nuditi Romunski finančno pomoč, *da se obvaruje nemškega nadgospodstva.
O celem tem načrtu se sedaj posvetujejo ministrski predsednik Neville Chamberlain, vnanji mini-tter Igrd Halifax ter francoski vnanji minister Geo.
General Franco hoče na vseh frontah pričeti o-fenzivo. — Spanci tru-moma beže v Afriko.
GIBRALTAR. L.*. marca. — V bližini Malage je zbranih vec tisoč španskih, morokanskih in italijanskih vojakov, da pričnejo veliko ofenzivo proti Almeriji in Madridu.
Bolniške ambulance in zaloge so bile poslane iz Algecira->-a in Cadiza na novo fronto.
Ošpice so se zelo razširile v Marabelli, Fuengirali in K stepo 11 i, blizu Malaga. Bolezen se širi tako naglo, da bo mogoče general Franco ofenzivo preložil na pozne <ši čas.
H END AYE, Francija, 2J. marca. — Iz osrednje Španske prebivalstvo trumoina beži, medtem ko general Franco še odlaša z napadom, upajoč, da se mu bo Madrid podal brtz boja.
Španci odhajajo iz Alicante in Cartagene v Afriko. Tovorni parnik African Trader je j dospel v Oran z 8;j3 španskimi 5 begunci. Do konca tedna se jih bo pripeljalo še mnogo več.
Begunci večinoma prosijo, da bi bili prepeljani v Mehiko, na Kubo in Nikaraguo.
Poročjjhi z obeh strani naznanjajo, da je že šest tednov popolnoma mirno, odkar je general Franco zavzel Katalonijo.
Mirovna pogajanja med fašisti in republikanci so zavita v največjo tajnost.
JUGOSLOVANSKA POGAJA-NJA SE ZAVLAČUJEJO
BEOGRAD, Jugoslavija, -3. marca. — Vsled poročila, da je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovic odložil svoje potovanje v Zagreb, kjer se je nameraval pogajati z dr. Vladimirom Mačkom za sporazum med Hrvati in Srbi, je po celi Jugoslaviji zavladala velika negotovost.
Jugoslovanski državniki so vsi istega mnenja, da je zaradi splošne evropske krize neobhodno potrebno, da je hrvatsko vprašanje čimprej rešeno. Ako se kaj nepričakovanega zgodi, je neobhodno potrebno, da Jugoslavija pokaže enotno fronto.
Naročite se na "G1&* Naroda," najstarejši slovenski ducvnik v Ameriki.
ŠPIJONI SO POSTALI DOSTI BOLJ AKTIVNI
Značilno poročilo generalnega držav, pravd-nika. — Komunisti, fašisti in naciji bi se "radi polastili vojaških skrivnosti.
^WASHINGTON', D. C., 23. marca. — Zvezni generalni pravdnik Frank Murphy je danes podal zelo značilno izjavo, iz katere je razvidno, da se tu-jezemska špijonaža izredno naglo širi po Združenih državah.
Na delu so komunistični, fašistični in nacijski špijoni. V-radniki ameriške Tajne službe so noč in dan na delu ter so trdno prepričani, d« se jim bo posrečilo napraviti konec temu ru varjen ju.
J. Edgar Hoover, načelnik zveznega preiskovalnega urada, ima baje zbrane že vse podatke, in v kratkem se bodo začele aretacije kolovodij.
Poslanska zbornica je sprejela predlogo demokratskega j kongresnika Johna Dempseva iz New Mexico, naj bodo deportirani vsi inozemci, ki zagovarjajo temeljne izpremembe v ameriški obliki vlade.
Predloga je bila izročena se natu.
Poslanska zbornica jo je ^prejela brez vsake opozicije.
ROMUNSKA
PODPISALA
POGODBO
j.
BUKAREŠTA, Romunska, L'3. marca. — Sinoči ste Ko munska in Nemčija podpisala "normalno" trgovsko pogodbo in je pri tem Romunska, kot zatrjuje uradno poročile, ohranila svojo politično in gospodarsko neodvisnost.
Obenem je tudi ministrski predsednik Arniand Caline-seu naznanil, da bo romunsko vojaštvo odpoklicano z meje v desetih ali petnajstih dneh iu upa, .da bo do tedaj mednarodni položaj izboljšan.
Podpis te pogodbe ima za neposredno posledic,o da vse balkanske države malo pro stejše dihajo, kajti ravno med pogajanji je nastala romunska kriza, ki je ogrožala, da potegne celo Evropo v vojno vihro, kajti Nemčija je spočetka Romunski stavila predloge, katerih Romunska ni mogla sprejeti, ako je hotela še ostati neodvisna država.
Bonnet, ki je prišel v London na štiridnevni obisk s francoskim predsednikom Lebrunom.
Ti diplomati sedaj obširno razpravljajo o naslednjih vprašanjih:
Kje bo Hitler prihodnjič udaril?
Ali bo mogoče postavil protektorat nad Litvin-sko?
Ali bo hotel vzeti poljski koridor ali Gdansk?
Ali v polnem obsegu podpira Mussolini j a v njegovih teritorialnih zahtevah proti Franciji?. \
POSLANIK NOČE IZROČITI POSLANIŠTVA
Čehoslovaški poslanik v Washingtonu noče Nemcem izročiti poslaništva. — Tudi poslanik v Parizu se proti vi.
WASHINGTON, D. C., 23.
marca. — Čehoslovaški poslanik v Washingtonu Vladimir 13urban je prejšnji teden zavrnil nemškega poslanika dr. Hansa Thomsena, ki je od njega zahteval, da mu prepusti tehoslovaško poslaništvo. Včeraj pa je svojo zavrnitev potrdil še pimeno, deloma v češkem, deloma v slovaškem je ziku.
"V soboto zvečer, 18. marca, ko sem bil odsoten iz mesta," pravi H urban v svojem pismu," je bilo v poslaništvo prineseno uradno poročilo nemškega poslaništva v navadnem ovitku, na katerem ni bilo niti najmanjšega znaka u radnega značaja.
"V poročilu, ki je bilo pisano v nemškem jeziku, me je Mr. Thomsen prosil, da predam čehor-lo vaško poslaništvo in konzulate v Združenih državah nemškemu poslaništvu ter mc je obvestil, da je tozadevno tudi obvestil državni department.
"Danes opoldne sem gospodu Thomsenu odgovoril — deloma v češkem, deloma "v slovaškem jeziku — in sem samo navedel brzojavko, ki sem jo 17. marca poslal ministrstvu vnanjih zadev v Prago in v kateri sem povdaril, da ne priznam Hacliove kapitulacije, ker je neustavna in da ne bom ničesar izročil Nemcem."
Ko se je v četrtek prvič zgladil odposlanec nemškega poslaništva pri Hurbani:, je v nem škem jeziku zahteval izročitev poslaništva, to<la Hurban ga je prosil, da govori angleško. Toda oba sta nadalje govorila vsak v svojem jeziku, dokler se nemški odi>oslanec ni premislil in je pričel govoriti angleško.
PARIZ, Francija, Si. marca. Kakor čehoslovaški poslanik -v Washingtonu Hurba»», tako tudi poslanik v Parizu dr. Štefan Osuskv ni hotel izročiti poslaništva uemškeinu po slniku. Ravno tako tudi poslaniki in konzuli v mnogih drugih državah niho hoteli predati svojih uradov Nemcem. Nekaj ur zatem, ko je nemško vojaštvo zasedlo Prago, je prišel v čehoslo^ško poslaništvo nek uradnik nemškega poslaništva ter rekel, da je prišel, da prevzame poslaništvo v imenu nemške vlade. Čehoslovaškega poslanika tedaj ni bilo v uradu. In ko se je vrnil, je nemškemu odposlancu rekel:
"Od svoje vlade nisem prejel nikakega sporočila. In brez njenega naročila ne -moren«
NENAPADALNA POGODBA
MED NEMČIJO IN LITVINSKO
BERLIN, Nemčija, 23. marca. — Kancler Adolf Hitler ie v enem tednu sedaj že na drugem zmagovalnem potu in se pelje na bojni ladji v Memel, da ga prevzame z njegovim okrožjem v Veliko Nemčijo.
Hitler se je odpeljal na veliki bojni ladji Deutschland iz Swinemuende in ga spremljata vrhovni poveljnik nemškega vojnega brodovja admiral E Raeder in načelnik nemškega visokega poveljstva general Wilheim Keitel.
Pred enim tednom je bil Hit ler na Hradčanih v Pragi in je Češko in Moravsko priklopi! k Veliki Nemčiji.
Kmalu zatem, ko se je Hitler odpeljal, sta nemški vnanji minister Joachim von Ribben-trop in litvinski vnanji minister Juozas Urbsyg v Berlinu podpisala pogodbo, po kateri je Litvinska odstopila Nemčiji Memel. Obenem p:» je bila tudi podpisana nenapadalna pogodba med obema državama. Ravno tako ne bo nobena država podpirala kake druge države, ki bi napadla katero iz-mrd dveh držav.
V Memelu, ki ga je Litvinska nasilno vzela leta 1923, da je dobila izhod na morje, je Litvinski zajamčeno svobodno pristanišče.
Bojno ladjo Deutschland spremljate še oklopnici Graf Spee in Admiral Sclieer ter križarke Leipzig, Nuernberg in Koeln, dva škadrona rušil-cev, tri floti le torpedovk in pomožne ladje.
Nad brodovjen kroži močan oddelek -vojaških aeroplanov.
Tudi 400,000 Nemcev v Gdansku, ki se nahaja na koncu Pomorža, ali poljskega koridorja, z rveliko nestrpnostjo čaka, da pride Hitler in jih o-svobodi ter jih vzame v meje Velike Nemčije.
Toda glede (Jdanska 11 it ler še nekoliko obotavlja, kajti znano 11111 je, da ima Poljska dobro izvežbano armada G milijonov vojakov, poljski vnanji minister Josip Beck pa vodi trdno vnanjo politiko. Polj ska je dosedaj odklonila svojo udeležbo v bloku z Anglijo, Francijo in Rusijo proti Nemčiji, toda bi se takoj pridruži-Jla bloku, kakorhitro bi pričel Hitler stezati svoje roke po Gdansku in koridorju.
Nek vpliven nacij je rekel, da je Hitler Polj-ki vedno priznaval pravico do izhoda na morje, toda rekel je:
"Hitler pa ni še nikdar rekel, da mora ta izhod biti ravno poljski koridor."
priznati vaše oblasti. In dokler mi francoska vlada ne za pove, da moram zapustiti poslaništvo, ga ne bom zapustiL"
PREDSEDNIKOVA ŽENA NOČE PREDSEDNIŠKE SLUŽBE
LOS ANGELES, Cal., 23. marca. — Danes je rekla Mrs. Franklin D .Roosevelt časni kar jem: — Nobena sila na svetu bi me ne pripravila, da bi kandidirala za predsedniški u-rad.
— Nobenega vzroka ni, čemu bi ženska ne mogla biti izvoljena v najvišji urad dežele. Toda ženska, ki ima količkaj politične razsodnosti, ne bo tega urada sprejela. Ženske so se doslej v javnosti še premalo vdejstvovale. Šele ko bode razvile vse svoje zmožnost', bo mogoče katera prišla v po-štev kot kandidatka za najvišje mesto.
Mr. Zdar v New Yorku.
V našem uredništvu se je zglasil Mr. John Zalar iz Forest City, Pa. V New Yorku se udeležuje konvencije kopačev trdega premoga.
BRAZILIJA PREPOVEDALA IZVOZ BOMBAŽA
RIO DE JANEIRO, Brazilija, 22. marca. — Brazilska vlada je prepovedala izvažati iz -evernega dela Brazilije bombaž v Nemčijo. Bombaž so izvažali v zameno /a razne nemške izdelke.
SLOVAKI DOBRODOŠLI
BERLIN, Nemčija, 22. marca. — Slovaški nun. predsednik dr. Joseph Tiso je rektl danes: — Slovaki, ki se nameravajo iz Združenih držav vrniti v domovino, bodo dobro došli.
Slovaška vlada namerava poslati v Washington svojega poslanika.
Španski republikanci
morajo zapustiti pariz.
Francoska vlada je odredila, da morajo nekateri voditelji rejmibliikalnske %>anije, ki so bili pribežali v Pariz, zapustiti prestolnico. Gre ipred vsem za anarhista Li.stera, poveljnika republikanske tujske brigade in znano komunistično voditeljico La Bafi»ionario. Vlada ugiba tudi o tem, kaj naj stori £ člani bi»vse reipnhli-kamske vlade; ki so isto tako v Parian, tako Negri n in TM. Vayo.
%
■BESQ WTK BOO A^—New Tort
Friday, March 24, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY
99
"GLAS NARODA
(▼old or m PEOPLi)
Owned and Published by SbOVENIC PUB LIBHTN ii COMT&NI
<▲ Corporation)
Vraak 8ak*ar. Puddm	J. Lupafca, S«.
Flaw of bualnem ot Um corporation aud addreeeee of above officers: tli WEST 18th STREET	NEW YORK, N. V.
46th	Year
ISftUBD IVERI D AX EXCEPT SUNDAYS* AND HOUDAIS	
Advertisement	oo Agreement
Za celo leto velja llat m Ameriko la Eeo«<le .............. 90.00 Za pol lata ................ $3.00 t ji tfet rt leU .....,.«■• •••••• fl^C	Za Ne« York u celo ieto . - $7 00 Za pol :eta ................S3.r-0 Za lnoxtmatic n celo l«to .. $7.M Za r-ol leu ................13.50
BohMriptl« icvij M.—	
-OL^H NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZ^MSl NEDELJ fN PRAZNIKOV	
tlU8 NARODA". ti« WEST 18a STREET. NEW YORK. N. f. TELEPHONE: CHtka »—1141
DOPISI brea podpisa la oaebnoatl ae ne priobdujeto. Denar xa naročnina aaj aa blagovoli poilljatl po Money Order. Prl enremeicbi kraja naročnika*, pruetmo, <ta aa aao, tu«li prt-JAnje bivališče naxoaal da bltreja najde-ao oaaiovnlfca.
VOJNA ZAHTEVA DENARJA
CVETLIČNA RAZSTAVA
VAŽNA SEJA
ZASTOPNIKI S L O V .
DRUŠTEV IZ NEW YORKA so naj za gotovo vdeleže skupne mesečne seje v NEDELJO, DNE MARCA ob Udi pc-j k >1111 h • v prostorih Slovenskega X a rodnega Doma v Brook-Ivinu Treba je, da uredimo vse pntivhno za naš prvi pomladanski koncert, ki se vrši dne aprila, (e lioeuuu imeti do bor uspeli, je treba dobrega dj-la. ta namen pa rabimo vse!*. Torej pridite za gotovo in naj nikogar ne manjka.
Odbor.
Peter
• •
D\ E BAJKI
■ta resnični,
Prva se gla
Na letni cvetlični izstavi v Grand Central Palace v New Yorku je vzbujal posebno pozoi-no-t "Cvetlični vrt", ki ga je dala posta\iti neka znana ameriška družba, kater«? prodaja semena.	_____ _
Netnski profesor dr. Jeeht je imel v Lip>kem predavanje o finančni strani vojn, ki je zbudilo precejšnjo puiunMMt.
Pri financiranju novodobne voju«, je izvajal prof. dr. Jacht, j«- treba razlikovati dve metodi, financiranje od znotlaj ift financiranj«* «mI zunaj Ae v s\i*to\tii vojni mi v m* države izkoristil«- v m* tri možnosti m>traujega friiaiH-iranj.i, davke, posojila ill pomnozitev j>l;t«~iliiih ureditev.
Tudi Italija in Japonska sta to izkoristili, čeprav nit*, za vojno v Amesiniji, niti z«* vojno na Kitajskem ni bilo neposrednega povijanja davkov.
Obeli vojn pa M'Veda tudi ne moremo primerjati z moderno veliko vojno, pri kateri >e že od prvega dne ne bodo mogli odpovedati povišanju davkov.
Dalje bo treba uganjati notranjo posojilno politiko i'i pripraviti obrežna plačilna sredstva. Vse narodne banke na svetu so se v tem oziru že pripiavile.
Kar »e tiče financiranja od zunaj, se države v vojni tudi v bodoče ne bodo mogle odpovedati zunanji trgovini. Rezerva j zlata in deviz je neobhodmo potrebna. Tako je uporaba zlate rezerve v italijansko - abesinski vojni imela prav tuko važno vlogo, kakor se sedaj .Japonska trudi, da bi vzdržala svoj izvoz in ima za to na razpolago tudi visok izvozni sKlad.
Kitajska, ki so njene zlate rezerve po vsej priliki izčrpane, -e trudi za posojilo in trgovske kredite v Veliki Brita* niji in v Zedi njenih državah.
Armade bodočnosti bodo |m> vsej priliki manjše nego v prejšnjih vojnah. Izračunali da mora za vsakega vojaka na fronti pripravljati vojni materijal šest do sedem delavcev v zaledju.
Armada treh milijonov mož potrebuje torej delavsko armado milijonov mož. Težks »i je predstavljati, kako Ik*;u re*e \ ali to vprašanj«*.
Prof. «lr. Jftfht je eti» prepričali, da je U»d«»ča vojn;, samomorilen iuuii-el i go >|ju< lar»>kega, kakor populacijskega srclišč«.
Tudi MMffovatee Ihi motal plačati toliko, «ia l»o njegov |H»lo/aj med narodi težaven.
Za piruhe! B
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna posiljatev.
Posl užite se našega posredova- * nja za točno izvedbo vašega naročila.
— SLOVENIC PUBLISHING CO
P 216 West 18th Street New York
New York, N. Y.
\«*« Uiat se >li>i ali bere v listih- da Im> v par letih v New Yorku prupadln \ -«•, kiir j<- -1« Ven.-kega.
Po iiHijem mnenju taki ljudje vidijo simo meglo in ni kdar ^olnca. \ >ak, ki mi-li, da rinn že tako pri koncil, naj misli tako -am za~e. ne pa o tem pisati in govoriti. ker potem nekateri še tisto korajžo izgubijo, ki jo imajo.
.laz bi sanu) par slučajev rad omenil, da 'vas prepričam, da Kino v New Yorku bolj in bolj aktivni.
Gotovo vam je znano, d.t smo za New York World'- Fair z-lnuzill petdexit (■*»()) pevcev za i »osebe ii slovenski nie.šan »bor. ki bo nastopil 7. maja na rajzf-tavišču. drugo -tredo 2*). marca »pa v .Manhattan ('enter,
0	katerem 1m> gotovo več pori >čauo.
Mr. John tierjovicli ima odrasli oddelek Tauubiira>kegi» zbora m mladinski oddelek. Ravno tako imamo odrasli in mladinski pevski zbor v tia^i slovenski cerkvi na 4 Vsmi ulici.
Takoj po Veliki noči znčne-nto izvajati progniui. Najprej
1	»o koncert na Itelo nedel jo. Hb tej priliki Im> ira>t<*pila ena i »ličili najnovejših pri ja*<*ljie in to j«' Mi-- Kli/a<»etli M.-itzeu. To nedel.io. Iliaie.i Im» Ha-to pila na radio per-taji WWKL \V of »Uide. oli 7. uri zveeer. Igrala na klavir. 1'o-lu
šajte jo in »*|M»ročite. kako vam je ugajala.
Omeniti uu»raui. da je n.^ stari prijatelj Mr. Ijoui* Rir|e nik Sr. zo|»et v Slovenskem Domu za kuharja in da ima Slov. Dom zdaj stalno slovensko godbo za ples vsako nedel jo. Saiino še en velik ''sign" naj bi obesili na vogal Doma z na pisom "Slovenian Hall", tako da bi ljudje lažje našli sloven ^ko dvorano.
Torej vidite, da smo v New Yorku še precej aktivni, in ako bi vsi naši ljudje v>se |>odipirali. liiišs edini Slovenski I)om in
na-o -|o\» še veliko
l.-ko
Im»IJ>«
■rk
V " G.L AS N A-RQ.O A-"
Veliko je bilo /.«• ludl no o združenju IvSK.I 1 t u -v in dntgili knttuniib društev, laz bi predlagal, da ako hoče m o n\- -kupaj delati, «i;ij!ii«> zdru/i'i *\ -<• uradnike KSK.i društev in iki.i ti uia<luiki -ku pa j delajo za korist cele .ledno te iti za njen napredek.
Ako ima eno društvo bolj malo članov, naj ti uradniki I »omaga jo takimi društvom in naj poizve io, zakaj to ali ono društvo ne napreduje.
Vsa naša kulturna društva naj -e zavedajo, da so za vso sloveiii-ko naselibino 'v New Yorku. ne na samo za posamez-;?e člane. Iti ako se potem vsa ta ilmštva nvs zanimajo za na-predek slovenski' na-elhine, lahko d< kažejo s Pilil, da o!> priliki z veseljem prire<le kakšno skmjmo veselico, pa naj bo veselica -ku pilil i TvSK.l društev ali pa skupnih kulturnih društev. Sloverhki Dom in slovenska cerkev ne smeta sama ostati, a n »pa k napredovati. S pozdravom
Jerry Koprivšek.
i I«.>;;:» je umaknila prince.-a
I na neko posestvo v Knmuniji
in je p »skii-ila najprvo s pri-
: delovanjem zelenjave. Tržne
razmeie za '•■ pridelke pa teilaj
nifo liil»' ng<Mlue. zalo je pred
( dvenut letoma >klenila. da .-i
moli vzoino živinorejo. Iz
Sviee in Angliji* je naročila »i ...... -|*
tel <|\4'ina )u*ijateljenia in /,a-; .-'ttrpuikouia svojega založnika i-t'.jpiti v ra-zkošen restavrant i londonskega zapada. Tedaj | ga je spoznal neki bi*rač. < ka-I tel im je v ča<n, ko ji' pr» učeval !h»r'ilonski zločiii.-ki >Vi't. obči»-val l>o! j ali manj zaupno. I»erač je bržkone .sporočil drugim -vojim tovarišem, v-ekako je poleni prežah» več ])oti>puhov pri vlioilu v restavracijo. Ko je stopil »pisatelj na ci--to, so ga napatlli in poškodovali na glavi in pr-ili. Otlpeljati -o ga inorali v liolnišuico, kjer ga bedo kmalu ozdravili.
N A
j km v
pim! ji-t j«-
ne- »\ trgovini v I »n ka i«-t i.
POSESTVO PRODAJ
Kdor -e namerava za -talno pre-eii-
.... »r:™1,"iH«u.vKi!
n leno v «■ i/.tlflke i>ro*iataiii »ta-,
v -tan kraj
ti. >e mu nudi lepa prilika kr-
____________• pili -voj dom.
| t'i-trt posestva n-dovilne zt-
PISATELJEV DOŽIVLJAJ.i'/11- ^upaj pri domu. --________j Zidana hiša s tremi sobami,
pi.-aielj John j kuhinjo in dve kleti. Dva >vi njaka. — Zidana stala (base-dvema
M la li angleški \\i»rbv. ki je njegov prvenec "Druga polovica" dosegi*! v«*-iik u-speh, leži Že nekoliko illii v bolnišnici zavoljo posledic m*navad nega doživljaja.
Pisatelj je hotel proučevati življenji* londonskega podzemlja in je živel ubožno oblečen več tednov v družbi velemestnih potepuhov in brezdomcev. Prenočeval je kakor oni v javnih prenočovaltiicali in jedel v bednih beznicah. Njegova prihodnja knjiga bo vsebovala ze lo zanimiv«' opise iz življenja! Ion Ionskega podzemlja.
Pred nekoliko dnevi je ho-'
inent barn) z dvema podoma in listnice, jako ptilieiio ureje no poslopje in v dobrem stanu. — Kn streljaj do župne cerkve VELIKI GABER, pol) > ure hoda do ŠT. VIDA pri ZATI(INI na Dolenjskem. Dva gozda; četrt ure od posestva, dovolj drv in štraje za domačo rabo. — Proda se j/j proste roke, ali v zameno zy hišo v dobrem stanju v Cliica-gi ali v bližini farmo.
Za poja-nilo sp obrnite na naslov: LOUIS BOGO LIN. 170(> Vine St., CHICAGO, II!
3—24,25
Različni >ta, pa četudi sta bajki.
si:
Ko je Bog -klenil ustvariti človeka, je stal Satan skrit ze. grmovjem in je pozorno op; zoval njegovo početje.
In Bog je ustvaril moškega in mu je dal ime Adam.
Satan si je spi va zadovoljno meJ roke, nato je pa postal zamišljen in otožen.
— Nt* vem, če ga bom mogel v jet i v svoje mreže! — je ugibal — nekoliko presainoz.: vesten se mi zdi.
Večkrat ga je skušal ogo\\. riti, toda Adam ni niti zmenil zanj.
Zamišljen ji* hodil po raju, ne vedoč, kaj početi. Satan je začel obupavati.
Nekega dne se ji* Adam -.i iiieimi Bogu zasmilil, tako po trt je bil in o>ainljeii.
Ko ga je pozneje videl -pe čega po«I košatim drcve-om. je Stvarnik raz-o<lil: Človeku ni dobro samemu biti.
Vzel mu je relno in mu za čel delati iz rebra tovarišie«
Satan ga je -eveda izz;i g» lila oprezoval.
Ko j»- bila ustvarjena žene m ko ji j«- Bog dal ime Eva, j«-Satanu v veselju zadrgctalo ■ rec .Nikdar prej in nikdar po zneje ni bil tako <;včen kakoi teilaj.
Spoštljivo se j" približa1 Stvarniku, ki ga je osorno na lirulil:
— Kaj hočeš, Satan'
Satan se ji- spoštljivo pri klonil rekoč:
—Hvala ti, o Stvarnik, ker si mi ustvaril tako lepo in dobro pomočnico. . .
MASLARNA KRALJEVE SESTRE.
Nenavadne u-|»elie ima trgo vina na Lukare-taifr-ki glavni <•« v-1 i. kjer pit>« lajajo m«i-lo jajca in -ir. Lastnica trgov i lie ji- .-»--tia kralja Karola, princ«—a Elizalwta iz < Sivi je. piejšnja žena grškega kralja Jurija in pravnukiiija kralji«-«* Viktorij«*.
Kmalu i po -voji ločitvi l«-ta
sc >.. r*a r... (■ ■ i n« ■ am. EC\C- »'.« C»OtUM A't'.C v MC JI v-«'J I CL-ivi Ntv>l'.
1 ■.
m
t	mi
OPtlLf « «<. <■ uA ' !(ri[-.CO
Pl.^ l-f	I v r -t' 1£ i o
» . •> C -i O . 1 "O
Upmobl|0|*C lir.	ki .o 93 Vovr 'JdliM »O dl d|C
ipCHobl(oli i.-.o U'a 1647 70 odpomeč jjrcHi bolo-i.nam « mi.toh Nabo> 'e »1 do<-t s ;•».k!t mco ftjin-E.pcllc I|0 i S d'f m no ilc'lji p«i Vo:fm lfkornat|g
^PAINEXPELLER
SLOVENSKA V1NARNA
St. Helena, California 1444 Railroad Avenue
Zaloga starega belega in črnega vina iz doma pridelanega najboljših vrst grozdja.
Vino pošiljam družinam sanio po Californiji po 4 galoii*, 10 galon, 2ti'galoii in 50 galon.
STEPHEN JACKSE
_P. O- Box 161, St! Helena, Cal.
.....

Izšel
je
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
1939
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
HH^i*
g II (lly * jmninmo
Ne zamudite te prilike!


Umetnik življenja je drvi-l za ljubeznijo, — od ene žene k druui.
Toda vedno, kadar je misli!, da jo ima, mu je ušla izpo«! rok.
Modrijan ji je posvetil delo svojega življenja.
V	desetih debelih, globokih knjigah z brezštevilnimi učenimi opazkami in eitati jo skušal utemeljiti bistvo ljubezni.
Postaral je in onemogel je, toda njegova vedoželjuosl ni onemogla.
Kar naprej je Mečkala njegova tresoča >«* roka s pere -om po papirju. d:i l»i osvetlil problem oil vseh >tnini.
Ko je vendar v zadnjem polila v ju za« 1 njega dela skoro razrešil ziui-el sknvnostiie l»e-sede. ga je zadela srčna kap.
Tudi on je ui našel.
Pesnik je bil poln, tako poli., da je je bilo preveč.
Izlil jo je v neštevilne pe smi, vroče nape v o in navdušene himne.
V	svojih verzih je pel o vsHi -tvareh zemlje: o ljubiei, o o-troku, o gozdovih, o Bogu in o zvezdah.
Ko je v>e opel in vso svojo ljubezen dal svojemu delu, mu je otrok umrl, ljubica mu je po begnila z drugim -n srce mu je bilo prazno.
Umrl je bolj reven kakoi najrevnejši berač.
Mlada mati je ni iskala in ni razmišljala o njej. Ni brala ne del modrijana, niti pesnika.
S smehom na ustnicah, s t: him.darovanjem, je dojila svojega otroka.
,rG LAB NAHOD A"—New Yortr
Friday, March 24, 1939
HLOVENIC (YUGOSLAVT DAILY
M. KlfcEU,:
ZAOBLJUBA
Kii Uir j«- liila grofica Mihi- tla 1 >i bil - priJoiu upirali iSužiiji, ki ni>o bili že su»-ti.i« v 1'aiizu /.♦• ta raznih ve- -1 rast nemu, ,jia hkrali li lad ne-j let ju navajeni ko liii podložnimi vo. so zmVli ropati in morili.
prirttiliti'V in lepili oblek, mu tlekli*Ui spričo njenega o4> i** naročila |kim4)i ii |»o>tni voz čudovanja svobodoljubnih kar-in je odpotovala v Španijo, na bonarijcv. Storil je — na-voj grat! Oirhaiictial, Tam!sprotno — vse. ,<s rimer bi ji bil
na stolpu -taregii gradu j«* stalil kot kuka m«tj-kii .yfo>|M*li<"-ita iz *»i t*thijt'ga veka, njena ii«»i I a "ii-r1.ijii. ki je upala, da bo življenje .s svojimi obljubami nekega dne prihitelo |h> blesteči »C cesti i/ Madridu in jo vzelo v naročje.
Kvgcnija je bila kot šestnajstletna jako vitka. n tiii ljubka ^os>|H»>ko-t jo je na-vdajala y. nalahno samoti .10--tjo. (flivUokt*. prej ^krlutiifti* kot črne -o jiio-Io lahko -vet it i, da je t i<ti, ki ** je »vanje poirlobil, kmalu pozabil na pamet. Natančno ipdixVui nos je bil znak bistrega razuma in « m I liwiiost i,, medtem ko so itt-ta pričala o -iimih ljubezru-kili sanjali. O tem je vedela več. kot je mati slutila. Mati je v« delu samo za t i »t o. kar jo je m il abbe (Vrillos iti liišriii upraviteljica fionehita, ki jima je grofje« v svoji o Lsotuosti povsem prepu-lila in /.atipala *vojo licer. ta dva ^ta inizila mi To-ak korak in obisk Ev geni je. If a/en grofa llilanv.it, ki je bil j.;; | r. A bra tram*, ni smel no-beli itn -ki \ njeno bližino. Ili-Jan-z p«i, ki je odraščal skupno
Kv.penijo, je b i I tihpica in /.ietpiitietv I*rav nič mu ni hilo \ i«t«-J i - da bi bil nunrel za-l.jul iti. ali tin bi >e kdo viinj zaljubil. Vendarle pit je Kvjjeni-ji vprav on prina-al razne knjige. Pod blazino je imela Ih»IeKeiii|H*aua tudi Silvia 1'ellieii	in Amh'iviinove
*'Zapi-ke «> 11 jet ni-tvu karlnt-naiijev" mi brntkciu Spillter-
Svet je bil takrat prežet s ti pl jeiijem tell ljudi, ki .>0 padli v roke avstrijskim birič»»»ii. ko *o delali /a '/.druženj«' Italije. l*o V-eh lle/eliill in v v-ell hlo-jili .-o jih obču* lovni i. Ta |X> poli hrutraiM«' ni bil torej mož.
mogel ustreči. Tako je utrjeval v njej sliii-t po vladanju. V te:n času ion je uaiiJ'1 oče, ki je bil — razen velikih posestev v stari lva*-.tiliji — tudi lastnik obsežnih pokrajin na Kubi, ki ->0 bile že od šestnajstega stoletja v rokali te 'družine.
Ko je |H\<tal mladi Hilarez gospoditr teli po.-«'>tcv in >e lastnik raznih naslovov in visokih eastuili >lu-žb, se je v r^re-
Kmalu je bil ves otok pretia-isičen dimom- iitpepeljenih lia-ciend. Na to je po vbeni o-toku razlila aruiada zamorcev, zakaj shibotna *pan>ka j»osad-ka se ni niu&la prav uir upo-rati.
llilatez se je 'vprav hotel v Santiagu vkrcati na ladjo, da bi prinesel novico o veliki o-svolmditvi v OarbaiiHial, ko mu je guverner nujno ~por«>čil, naj se nikar ne otipe I je. < )ll iu vsi Š1 Minei -«» >e morali odzvati vpoklicu \ vojno, toda
brni kočiji, ki so spredaj jezdi- Hilareza ni uili malo mikalo o-
%m $ °i.m • 4 75
9 V4M »11U0
mu00
posiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Din 100
1/iu. Din.
Din. 500 DUi. 1000
»41'50 __________ Dill. 1SM10
V Italijo:
Za « « 30
9 12.-S 28 — • ftT.—
Ur 100 Ur 200 UH 600 Ur 1000
9U2.BO .......... Ur 2000
9107.— .......... Ur 3000
KKR UM CENE SEDAJ H IT BO MKNJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
jgywa
ZA
9L—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
li jahači z gorečimi plameni cami pri belem dnevu, pribijal iz .Mivlrrda v Cariianehal.
pravi jati vojno >lužbo pa je p<»-velje.kar preslišal. Toda ladja "Rcgina Vittorija** ni mogla
Vemlar. Hilarez je imel smo-jod|>luti. Zamorci >0 bili že lo. (irofiea Monti jo je bila I razdejali -pristan i-če. in ko je
pravkar prišla iz Pariza, pa še -lahe volje. A' neki salonski intrigi je ona pogorela in premi a rja I a je. da bo igro z za-
ladja dvignila sidro, je s krova šinil plamen kvišku, tako la -i je moral Ilil.ircz še v hvalo šteti, da je mogel 'plnvajc do-
dotiiii. zdaj na j postane dama in la (lama naj zažari v sončni luči Pariza. < kbe dami, ki sta kar goreli od brvkanja med -•vilo in blagovi, se -počet k a .sploh nista zmenili za njegove besede. To ga je .kar prnlrlo. (hofica je zaloputnila z vrati s hudobnim krikom: ^Xikoli!" Ii tudi. če Ivi bil prišel kil-kem <bolj ugiMltieiii trenolkii
bi ji pač niti na mar ne bilo prišlo, da bi svojo šestnajstletno orhidejo dala na prsi takega negiwleta. Koči ja z un:i^li-toi f>biiitenicami j»* že Irdrala nazaj v Madrid, ko se je K v.geniji šel«» |M»sv<>tilo. kaj je bil
Hilarez hotel od nje.
Se i>to m m" je pihala -voje-iiiu po )ioli brni ranču prijazno pisine. Pro-ila ga je oprošče-r,jii zaradi izbniha >voje matere, ki dii je b ilii od |>oti utrujena in slab** volje. Toda ona, Hvgeiiija, zna ceniti njegovo siriubitev. Sil j ga |»ozna, razume njegovo vn lan ost in niti malo ne ini»li, da bi ga kar tako iMlbila. I>ii bo v nedeljo s Conchito pri maši v katedrali. Kaj sam pazi., kako bi se mogel jjogovoriti z njo.
Hilarez je prejel to pismo, ki ga je prinesel zanesljiv sel. drugi <liin zjutraj. V nedeljo je v neki stranski kajH-li pokleknil |*>leg Evgenije. Ta um je »1111*1 I i lan i jam i konec maše povedala: "Na Kubo |M>j-deš in otA'olbodis »svoje sužnje, ki na vaših (posestvih. Znano ti je. koliko -mi je svoboda draga. Poplačala te bom, ko se vrneš. To ti obljubim pred tem oltarjeaii • *
Hilarez je bil hkrati vzhičen in užiiloiščen. Slišal je obljubo, biti pa se je i>otovanja, ki ga bo za dolgo dobo oddal i lo Španije. (Ktpotoval je. Na Kuflii je" dobil svoja ijwisostva )M>vsem urejena. Mogel bi bil v Mailridu mirno živeti od .-nojih dohodkov. Tmli sužnjem ni godilo tako ^lat>o kakor si je Ev genija mislila. Posvetoval -se je s svojimi o skHbniki, ki so se 11111 na vso 1111 m" odsvetovali, da bi uvedel kake spremniifte. In da že zaradi skupniiga ugleda in tudi zaradi dela. ga ni anoei <h1-hrži ti, ne da bi bili mittadi uničeni, ni niti misliti na kako oHvdboditev sužnjev, ali pa je vsaj treba prej vptašati vlado, ki je njena naloga, da se pazi na rn»l. To<la Hilarez se je riardil: slabotnež je hotel br<*w[K>gojuo uveljaviti svojo voljo, ki je izhajala \v. sile močnejše volje. 0<lredil je, da naj bodo sužnji takoj i*miiče ni na svoJk^Io. Bvoiboda je •prišla in je utonila v krvi.
ali
pravcati vojščak.
Ta vojna je trajala - leti. I.i; <1 Ve leti, {o je iloMi č;i>a v življenju mladega dekleta. Medtem je bila Kviienija prišla »v Pariz. PoZiubila je ('nrbanchnl Jtiozabila večkrat tudi Hilareza. O idealih svoIhhIc, o trpljenjil sužnjev na Kubi je imela tem manj mi^li, ker ji j«- ob Seini lež;ilii 1 ni nogah neka veejii oblast, ki ji je zadoi oljilii iu-di njene tuijliol j nečimenie >a-11 je. <'asih je prišlo kako pismo od Hilareza. Z daj je nosil roko v obvezi, ker mu je bila strta. Vžigalnji pu^"i»-a mu je tr-modila !a>«' in mu zarezala globoke brazde v obraz. Njegova p<ise~t'va so ]M>goltnili plameni, vso njegovo plemiško gospo^<o^t so pa požrle razvade vojaškega življenji«. < Vlo v pismih je (preklinjal. Njegovi* vdanost je popolnoma izgubila. .
V jesenskih tednih, ko je bila nekoč spet doma. je vprašala abbeja Carillotsa. iili se mu zdi, tla je bila (v tistih beKinlah pred oltarjem v katedrali kaka zaobljuba. ^ izrazi in besedami je onegavila sem in tj.-i, tako da je Garillos brž razumel, kam f»es taro moli. Da bi bila za<*blju'ba f Tega ne bi ravno dejal .vendar — — ni mu dala dalje govoriti: zadosti je slišala, kaj več ni želela. Nato se je s j )e t odpeljala v Pariz.
Se eno pismo je prejela s Kube; tega je bil stotnik napisal. Da je Hilarez padel. Tu da |Rj<šilja koder njegovih las in majhnno verižico z draguljem, kar je nosil zmeraj krog vratu in je prav njej zapustil. Povedati iifora golo ret-uico: Hilarez je umrl. ko je preklel tiste ljudi, ki so ga pahnili v gorje. To pismo .<0 Kvgeniji poslali za njo v Pariz. Vprav takrat ise je oblačila za na plesno veselico, ki je njej v čast priredil mladi cesar Napoleon III. Brala je pismo, medtem ko ji je Concliita spletala lase. Dragulj je zdrknil na preprogo. Concbila ga je nosila nekaj časa, medtem ko so se 11a Itfseh Evigenije večji 111 dragocenejši dragulji lesketali in kregali iskre.
naprodaj ~
imam več dobro urejenih
DAIRY in POULTRY FARM Zelo zmerne i*ene. Vsakovrstna zemljišča naprodaj. Dobri po goji. Slovenski sosedje.
E. K I N O H SOftENBVUS, N. Y.
Slavko Vokapič,
HOLLY W00DSKI GENERAL BREZ VOJSKE.
-tnvkoiu svoje hčere iznova -)M'ti na brog. Z vojaškimi č« začela. Otrok je bil že zadosti/tifeini je moral po otoku — rad
nerad — in je postal prav j
Slovani ^c v ameriškemu til-11111 nikoli ni>o znali ]ireriniti v oipretlje. Saj niti nedosegljivi igralec človeških nestvo-rov in iinust rov Boris Karhiv resnici tii liolgarske krvi. kakor bi utegnil človek oklepati., tenrvee doma iz Anglije, kjer je bil njegov oče znan pod imenom Pratt. 111 kakor >e izmeti Rusov. Poljakov. (Vliov in Bolgarov v ameriški filmski metropoli nihče ni mogel povjfpeti med zvezde, tjrko < 1«» Ziulnjcigit tudi ni bilo uolwiiega .fu^osltrvana. ki bi bil v Holiv-wnodii kaj jMMiiellil.
Sele - prilnxlom pevke Milico K«»r,j'U-o\e, ki bomo videli v kratkem v prvem ameriškim filmu Veliki valček" » mo dobili JugosSovaui v ameriškem filmu častno zastnpslvo in z imenom te operne pevke -e je zdaj jMijavilo tudi ime .Jugoslovana, ki pa deluje v I lol 1 y\voo-In že več let i 11 ki smatrajo tam za velikega strokovnjaka v njegovi stroki. To je Slavko \*okanič. Se nedavno je ihil z<ii|Hislen \* laboratorijih družbe MG.M kot <trižec. Ni pa spadal v množico onih
POZOR ROJAKI!
Suhe Klobase in želodce prodajam po lOc lb. Suha plečeta po 24c lb. Suhe šunke po . 28c lb. in razno drugo suho meso pošiljamo širom Amerike proti postnem povzetju.
KRAMER S MEATS
5301 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
l'-WVH, 4 ::
j holly'wot/iiiski'h strižcev ( en t-) itarov). ki pml nitdzorst\\wn re-' j/.i.-erja ali pa brez njega se-1 tiivijajo -karjanii in lepilom iz grobega materiala filmski1 pas. dolo.'-eii za kino. Vokapič je namreč -l roko v lijak z«a .-tri žen je razburljivih prizorov zta-I sti vojnih, ki tvorijo v marši-! katerem filmu siige-tivno oza-1 d je za višek dramatične napeti -ti.
I \"okji|pič je ijirstrigel v tak«'
siiire-tivnem vratnem re«lu po
. f
dobe -luvitega prizora kitajske revolucije ter groze lakote \ filmu "Di.bra zemlja". On
je mojstii-ko sestavil tudi vojne prizore v filmu **Span.-ka vohunka**.	svoji stroki je
do-eg»*I toliko -pretllost. da se jo jelo njeiiovo ime pojavljali v uvodnih naslovih filmov. .Montažo je irskrbel ... In družba M(pM trni je radevolje priznala neprimerno večjo phičo kakor drugim »-drižcem.
Tod;i Slavko \'ok;ipič >e ni hotel za veil no navezati na lo striženj«* v največji bollvwimwI--ki lilniski tovarni. Hotel je svoje skušnje in znanje uve-J Ijaviti v samostojnem Romom delu in zato je nedavno odpovedal pog(»dbo '/ družbo "MCiMi. Sklenil je poskusiti HVnjo srečo v izdelavi doku-mentalnih filmskih tlodiitkov.
botloče bo poskušal sam n«i iiistno ifKisi izdelovati to- kar je izdeloval zdiij v službi filmske družbe. V'Šali plitvi o sebi, da bi liil po mnogoletnih izkušnjah z montažo prizorov najrazličnejših vojn najbolje iH|Mn-ohljen za vojaški poklic, ker bi 'kot stratog pri pripravah na odločilno -bitko morda -za.se tu* i 1 marsika.terega vojaškega strokovnjaka. Vokapič je torej v 1 lollvvvoodu nekakšen general brez vojske.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JED NOT A
!
PHlutiuvlji-iia aprila 1MH., iukorpuriruna 1- jaimarja ifcyb v Oržitii llliut'is, s Hiltwiu v ujt-siti Julit-I, llliuels riMl JK /K 16. LET« (•lavni »ratl v Uslmiii domu: 508 No. ('him;u Si.. Jolirl. llliuvia.
SKITNO I KLMOŽhN IK ZNAŠA NAD M l.-itl.»MH) SiU.V KNT.MIST K. S K. .1111 »N« »TK ZNAŠA il!».so' <
K. S. K. Jrditotu ima nad 35.IHMI rlanov in članic v u«lr»nit-ni in ml*dinsi(«iu oddelku.
SKI 1'Nti šTi:VIL«» KliAJi:\ .\in lUtl TKV 1ST.
SKLI'MH IDIH'UK 4E K. S. K. J KUNO TA IZPLAVALA TKKOA! SVOJKtiA 4«. LhTNW. 1 OBSTANKA OkKfNi Si.WW.tNNI
iiESLO K. S K. JKI'NOTK .IB: "VSK ZA VEKU, KOM tu NAKUl)!"
IV	st* Iuh"«'S zavarui'ati |»ri dobri, i«<Hteni in solveutm |MKli«<irt'! orpiuizadji. /avunij pri KntnjsUo-Slovrnski Katoliški Jrdmrti, kj«-r s« lahko lararujfš za suirlnluf. razut* i>nšktMll>*?. oiK'tacijo, proti bo-lezui in onciiKiui'^Ii.
K. S. K. j tri I not a >pr*-jfiiia v sv4.j.» >r«-..«> f-lnnc In flanlc« «»«1 10. (|.> i>» li-iii : «>tr«»kt* J>;i >:ik«>j rojstvu in <U> 1(J. leta. Zavarujfš lahko	tli« -S.'dHNi |»o>iii rt nine.
V	Mladinskem odilelkn K. S. K J. otr»n i lahko zavarujejo v r»tzr»Mln "A" «li "It.** MeneOui i>risiH-v«-k v tnln<Pn-ki odilelflt jc »lo nizi-k. samo 1-s- za razrvil "A" in H- /m ra/.cii **H" in ostane slalen. tlasi z;ivarovalniii;« z v-.-ikiin dutm narašča. V' slueaju »mrli «iiu ka xnvarovani'gsi v razredu "A" s«» j>la<'a <lo $l."ii».00 iu zj»varovanega v razredu "B" se plafa do $1(MK>.00 jwismrl nine.
IJt lli.N IŠKA 1'OliriHtA:
Zavaruješ m- lahko za	£1am» iu 5<x- na <l:iu ali jo.OO
teden. Asi>suieii* primerno nizek.
K. S. K. .leihiota nudi rlan.-ivu |"-t najun«!eiij. j>ib v i-t /.;nu-rovanja.
Člani in <4uni«x* nad 1^1 h-t stari laltko urejujejo prinaiiajix^o Jim rezervo izpbit-uno v gotovini
Nad To let stari člani in članiet; pru^li vseb na<lal|uib a»i:i-meutov.
Jeiliiola lina svoj lasi en list "tiiasilo K. S. K. Jwl..,rtp", ki Ikiih-ja enkrat na te'l'*u v slovenskem iu angleškem jeziku in katerega dt-biva vsak eian in elaniea.
V	sak Sbivi-net* in Hloveukn bi morali a 1 biti z«varovan 1 a 1 |.ri K. S. K. Jediioli kot pravi materi vdov in sirot, tše nisi t*lau ali ^laniea le nioyoent' in bogate iHaljioriie orftanizaeije, |Mrfrudi sit? tu pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Zdruzeuih državah bi moralo ri.tl društvo, sjtadnjoee b K. S. K. Jetlimii. Kjerkoli še nimate društva, K|iadajoče^a k lej katoliški j»oil[«>riii or^aniziteijl, ustanorite ua; fe let je le osem oseb v staro-li o.| lil. do tin. lela. '/m nadaljna ptj. jasnila in uavtMlila pišite na glavutva tajnika:
.IOSI1* ZAI.AR. 508 NO. CHICAl.U STKKET, JULIET. IIJ.1NOIS
miiuinifm ur -UUUILUH
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi »en-ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na beg^i z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kakd sem v Mekko romal. — Pri !»amarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA:	•
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, 8 slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
1 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Nn ^ledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
1 2 knjig, s slikami, 1753 strani
VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2UTI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri
Slovextic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
Friday. March 24, 1939
IM)V1N1 lYTJGUSLXVf DAILY
nikdar ne ugasne
ZA
&OMAN IZ ŽIVLJENJA "OLAA NARODA" PBULEDXL L H.
30
ZASTOPNIKI AMERIŠKE FEDERACIJE IN CIO
Hans smeje gleda ofbaiu poslika csvok njunih glasov. Fla-vijin glas je kot zvok »voiia. Stefkin glas pa ga spominja ua ftrrgoleuje ptičev. Tedaj pa stisne Flaviji roko in prijazno reče:
"Pozdravljena, Flavija!"
4'Poedravljen, llans!"
llai** ji predstavi gosi>o Lenardovo, katero Flavija tudi zelo prijazno -pozdravi, četudi na njo ni napravila posebno dobrega vtisa. Nato gredo vsi »v hišo. Flavija dame sama pelje v njihove sobe.
Hasis je ostal v dvorani in ko <sc Flavija zopet vrne, pi obe njeni roki.
"Kako ti gre, Flavija?"
4* Hvala, Hans dobro!"
"Sedaj saj ne boš »več tako sama. Vedno sem moral misliti na to, kako si tukaj ves eafc sauna."
"Toda nikdar mi ni bilo niti minute dolgočasno, to mi moreš verjeti."
"Naj se ti zahvalim, tla si Štefko tako prijazno sprejela."
"Za to *e ti meni ni truba zahvaliti, to je bilo razumljivo — saj je vendar tvoja -nevesta. Sedaj pa se preobleči, drugače fbodo dame s tem prej gotove."
Haais ji smeje prikima.
"Torej na .^videnje pozneje! Požuril se bom, da se bova mogla tsc malo pogovoriti. Štefka rabi mnogo časa, da se preobleče."
In z velikimi skoki steče po stopnicah.
Flavija gre počasi v veliko stanovanjsko sobo, ki je bila, kot vse sobe v hiši, razkošno in okusno opremljena. V tej tobi je Flavija ianela navado sedeti pri ročnem delu, ali pa je kaj brala. Dvi^miti ji je bilo feamo treba oči in je imela krasen razgled na vse strani. Tudi sedaj sede tja in gleda na le»po pokrajino. V njenem srcu pa je velika žalost — nek nepoznan občutek ji pravi, da Štefka nikakor ni primerna nevesta za Hausa. In na njegovo srečo je ila v nmogo večji vkrbi, kot pa 7a evojo
Ne sedi še dolgo, 'ko Hans že pride. Naglo se je preoblekel in stopi <k njej.
"Do*voli, da sedem poleg tebe in nekoliko s teboj govorim, Flavija," pravi in prime njeno roko. "Ali si v času moje odsotnosti kaj pridno igrala!"
"Visak dan, Hans; hočem vedno imeti izvežbano roko."
"Saj bi Tnla tudi škoda, ako ne bi. Ali te bom včasih kaj slišal? Tukaj bom sedaj ostal en teden, dokler se Štefka nekoliko ne privadi **
Flavija zardi in ga negotovo pogleda.
"Ne bodi hud. Hans, toda — gosli v pričujočnorti tvoje neveste in goape Lcnardove ne bom igrala."
Hans nagubanči čelo.
"O, oprosti, na to nisem mislil . Veselil sem se samo na tvoje igranje. # Razumem pa, da pred tujimi ljudmi ne moreš igrati. Upam pa. da bo za to že še kdaj kaka priložnost."
" Mogočo boš v navzočnosti dam zadovoljen tudi z mojim igranjem na klavir, kajti klarvir igram lažje ob navzočnosti drugih."
"Zakaj pa to, Flavija?"
Flavija zopet zardi .
"Sama prav ne vem — toda če sedim pri klavirju, nimam toliko občutka, da bi mogla pokarati ,kaj oibčutim,"
Jfanb jo zamišljeno gleda.
"Da v igranje na gosli položiš eelo svojo dušo — in zaradi toga je tako lepo in toliko vredno. Torej moram biti zadovoljen s tem, da bo zoj>et kaka priložnost. Nikakor te pa nočem nagovoriti, da bi kaj storila proti svoji volji. Ali si zopet kaj novega zložila?"
"f>amo eno pesem, Hans in som jo posvetila spominu naivojo mater."
"To pes<«m mi boš morala zaigrati, prvič ko bova sama in nemotena."
"Rada ti bom to storila, Haifc."
Vprašati jo še hoče, kako ji je všeč Štefka, toda besede mu nočejo skozi ustnice. In tudi si reče, da >i je mo$fla Flavija sama vulvar i ti isodfbo. Zato govori ž njo samo o navadnih stvareh, dokler <>bc dami ne pridete. Slišita ju že «unai govoriti in Hans j>oskoči, da ju popelje v družabno soIkj.
Štefka ima na sebi belo volneno* do gležnjev segajočo obleko s svetlomodrimi čipkami iu izgleda v njej manjša in b'pna, kot pa je bila v resnici. Pa, kakor je izgledala lepa, Flaviji vendar zastane utripanje srca, kajti šele sedaj, ko je Štefka odložila klobuk, »vidi, da ima popolnoma kratko pristrižene laise. Štefka napravi na njo zelo čuden utis s svojimi moškimi lasmi — tako malo ženskega ima na sebi. Kratko ostriženi lasje jo preveč 'spominjajo na deški uti*. ki ga j« napravila na gledališkem odru. Kakor je bila lepa — kot gospodinje v Rittbergovi hiši si Flavijja tega živosre-brnega bitja ni inogla predstavljati. Toda ne sluti, kako ostro jo oporni je Hans. Flavija naglo vstane, se oiresc neprijetnega utiša in >?rc iproti Štefki
In govorite nemirno in » prisiljeno živahucMjo, kot govore ljudje, ki hočejo prikriti wo jo zadrego.
In če se Flavija kaže še tako mirno, vendar Hans ub-čuti, da je .Štefk i na navzočnost ni prijetno zadela. Ttidi sam ei ogleduje Štefko <bolj zvedavo kot pa doslej in neprijetno g* zadene, da je tako namazana po obrazu in da si je celo ofbi*vi pobarvala. Drugače je take toaletne umetnosti izpre-gledal in so mu padle v oči šele danes. In poleg dostojanstvene Flavije je Štefka v resnici zelo pripro&ta. Gospa Lenardova m
zastopniki Lcwisovega Kongresa za industri,
i v New York ti, kjer zborujejo zastopniki Ameriške delavske federacije in
/	jalno orga n i zaci jo. Z leve na desno so zastopniki Federacije: II. O. Bates, Matthew Won,' T. J. Rich* rt in
Dan 1 obtn. CIO pa zastopajo: Sidney Hillman, Phillip Murray in John \) Lewis
Tedenski kotiček
■Piše I. B U K O VINSKI, Pittsburgh, Pa.
Trojna krona. — Komaj 10 dni je iprete'klo od »dovosnega kronanja ri luškega papeža Pija XII. ta teden, v torek, pa smo doživeli drugo podobno tslavnost, ki je bila pomenljiva za vse elovošfvo. Vlado je namreč prevzela nad svetom in bila kronana nova, mlada kraljica — Vesna, ki j«* prevzela mesto |m> r-voji stari materi — zimi. In kakor prvi. je bila tudi ona venčami s trojno krono, s krono vere. upanja in ljubezni.
In .[k><1 njeno vlado Imj vse vzrastlo, vzklilo in .se zbudilo k novemu življenju — v znamenju teh treh temeljnih kreposti.
To je zlasti današnje dni važno, <ko ošabni in častihlepni Hitler hoče igrati vlogo drugega Napoleona ter podjarmiti celo Evropo. V tla je poteptal vero v moško besedo in pisane dokumente, upanje v lepšo bodočnost in ljubezen ter vzajemnost meti napodi.
Vzgled: <*Vhi irr Slovaki. Njemu je dobro znan latinski pregovor: Divide et impera (deli in vladaj.)
Vsake stvari na >vetu pa je enkrat konec in tako bo tudi Hitlerja in njegove vlade, in spot bodo prišle do svoie veljave vera, upanje in ljubezen. Kjer pa je to troje, tam je doma sreča, mir in zadovoljstvo. S temi mislimi v srcu kličemo:
dobrodošla, vesela |toinlad! * * *
Kakor se vzame. — Z rojakom sva čebljala o tem in onem in tako sva se dotaknila tudi židovs-keira preganjanja v Neyiei i i in Italiji.
—	Ti Tvan — me vpraša — ali je re< vs;nki četrti človek na svetu £id?
—	Kakor se vzame — mu
odgovorim. — (Jlede nagnjenja k sebičnosti in lakomosti jih je .še mnogo več, najmanj pot med šestimi prebivalci; glede plemena pa jih je primeroma malo, komaj 10 milijonov na vsej zemlji, in od teli 4 in pol milijona v Združenih državah, glasom statistike židovskega znanstvenega zavoda v Varšavi leta 1936. To je še manj kot eden na sto. ako računamo vse ljudi okoli 2O(>0 milijonov.
—	Kako praviš, manj kot eden? Saj človek m' more biti drugače nego cel.
—	Oli. hotel sem reči. da je med 120 prebivalci en Žid.
Ampak Judje se drže 5e vedno stare svetopisemske tradicije: Abraham je rodil Jakoba. Jakob Izaka . . .
—	Kaj misliš s tem?
—	I nu, praviš, da je toliko
Zidov. Kje pa so Židinje? • * *
Tožba. — Zadn jo soboto, ko je ostra burja žvižgala in sneg naletarval, sem šel mimo hiše rojaka, ko so ravno premo«: skladali v klet, pa mi potoži gospodinja:
—	Vidiš. Bukovinski, ~> dolarjev sem hranila za solatno in cvetlično seme ter za nekaj vrtnarskega orodja, ali zdaj
sem jih morala odšteti na mestu za seme za — premog, ako
nočemo zmrzniti.
* * *
Oh, ti rojaki! — Nekoč .sem prišel j po vasi, ko so ravno prašiča razirali in kloba.se delali. (kl> tslove.su pa so mi dejali: Well, in ko boš pisal za kotiček, pa še pristavi, da -i bil pri nas na volinah in da Smo napravili krvave, mesene in riževe klobase.
In nekje drugod so mi naročili, naj pišem, tla so hišo pobarvali zunaj in znotraj. v.><> sobe spapirali, novi fenc zgradili in nova vrata na front po strnili, pasjo hišico napravili.
Pr«*d kratkim me je prosil rojak, naj za gotovo denem v Kotiček, zakaj je bil v neki hiši vedno dobrodošel, zadnjič pa so iini vrata poti nosom zaloputnili.
Tli na Jožefa godovanje zadnjo soboto na Kevstone cesti pri M i v. R. sem bil povabljen s prijazno opombo: Da bo^ poročal v svoj Kotiček.
Ko se mse oglasil v bližnji naselbini ter vjprašal po novicah, so dejali:
— Alia, ti bi rad novic za svojo kolono? No, piši, da smo pravkar dobili malega teleta od sivk«*, mlada snaha pa pričakuje — v par mesecih. . . .
Kaj pravijo Angleži. — Nekje sem čital, da Angleži t^-
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence
zastopa:
SL0VEN1C PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL I>EPT «16 W. IStb St., New tork, N. Y
V ZALOGI IMAMO NO\ F. PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
.	, .. * n&de!a	obleko in je napra- Knjiga, obsegajoča 48 str.,
vila zelo ugoden vtis Flavija na celi njem zunanjosti ni seznam večjih mest s štd
meta aiceaar qporekau, ,amo v oceb te ženske je bilo nekaj, vilom prebivalcev. Stane 50c kar ji je bilo neprijetno. Takoj prvo uro je raprevidela, da pri njej f»e more priti dalje, kot eamo do uljudnega taedee-' bojnega občevanja. Da tudi s Štefko ne bo mogla nikdar zaupno občevati, je vedela takoj. Samo z ozirom na Hai^t m ju fcaaala fcolj prijazno in ijoteuuvo, kot pa ji je bilo
pn iw.	imi» wm<**m
POZOR ROJAKI!
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West ISth Street New York
NEW YORK — BROOKLYN ' VABILO NA
KONCERT S PLESOM
kutrrvga priredijo -PRIJATELJI USTA "NAPREJ",-
V NEDELJO, DNE 26. MARCA, 1939
V HRVATSKEM KI ITI RNEM CENTRU W. UM h STREET. ! NEW YORK
I'riA-lpk «4» 4 uri iMKNtttlnp. PROGRAM :
1.	Poawlrav ............ M. Pt^liel
2.	Piano A^^nliou in violin
Albert in M«ise
:j. n«*kl«iHia<>iju ..........J. Corel
4. Tup ]>mu(v .. Mala Jt>*i«» P^li^l
3.	Aifordion soln......J. Rui'iSii
li. IN^'ui .. Moški 7.b»>r "Slovan" T. Šjianski pli's .. Lillian Mihaliiu in Jnnotte ScaKlii
H. l.ovur..........Geo. Witkorich
!l. Šaljiva itrra, (eno «lcjankat. — ViA KODE.I N A It RIVNICA"
I h MCIt A VHi'KIUA — ZA I'l.KS »O IliRAU POP1LARNA Gt>I»l»A
HAT CHECK 35«-Katipi4 : U. M. T. nil I. R. T. Subway <lo Tiun>> S«|.: Sih Ave Subwry «lo 42ml St r««ot.	odejo It.
kole ozmrčujejo razne stranke in histeine:
Kaj j«- sofijalizt'tii *. — ISoci-jalii/.eiti j<* na ta narin: ako imaš dve kravi, eno «laš meni.
Ivaj je fašizem * — Imaš dve kravi. Obe tlas vladi, ki ti vrne nekaj mleka.
Kaj je komunizem 1 — Vla<la te ustreli in si prilasti obe kravi.
Kaj je Hoosevelti/.em *. — Vlada eno kravo ustreli, a drugo molze in razliva mleko |»o eesti.
* * *
Bolezen. — V bolniškem zavodu sv. Frančiška se nahaja radi revmatiznta mlaili rojak Frank Cliandek. sin Mrs. Št. ICoroŠee. Želim mu oraišnega z<lravja.
*	-s
*
Potujoča knjižnica. V naši Mercy bolnišnici imamo 4 knjižnice: Telmieno za ztlravnike. 7«\ bolniške strežnice, za sestre in bolniško knjižnico.
Ako je prej bolnik želel knjigo, r»o mu prinesli književni .seznam, i/, katerega si je izbral. X<laj |ki so dali napravit ! poseben voziček s fMili<*ami. in |e«'l»» zbirko knjig vozijo vsak j dan od na«Mn>pja do nad ifdro|>jn, o<l sobe do sod>e o«l po-' s tel je ilo postelje in -^i bolnik I sam iwbere knjigo, ki jo hoee. »Pozdrav!
KJRETAJNJE
PARN1KOV
shipping new:?
25. marca: Rex v Genoa
28.	marca: Bremen ▼ Bremen
29.	marca: Deutactiland v Hamburg
ODPLITJA — Mršim APRIL.\
1.	a|»rila : Noruiaudie v Havr Aquitania v Cberboury Vulcan iu v Trst
i aprila: Hamburg ▼ Hamburg
7. aprila : (Jut-en Mary v Cherbourg Europa v Bremen
H. aprila : t'«>u te d i Savoia v Genova Paris v Havr
11.	aprila: Columbus v ISremeu
12.	aprila :
St. l.«Miis v Hamburg
14.	aprila : Itreuien v Bremen
15.	aprila :
Aquitauia v 1'berbourg Saturuia v Trat 17. aprila :
New York v Hamburg IK. aprila :
1H' Grasse v llavro 11*. aprila :
Hausa v Hamburg It), aprila :
lie d«1 France v lla\ re L'l. aprila :
yuci'n Mary v Cbrbourg
aprila: Itex v Genoa 25. aprila:
Kuro|m v Itrcmeu LI*. aprila :
Couti« di Saroia v Genoa Aquitauia v Cherbourg Paris v Havre
ODPLITJA — .Mrsrra Maja
3. maja : Nuriuandie v Havre Hamburg v Hamburg 5. maju:
Brciueu v Bremen G maja :
Vuleauia v Trst lv*. maja:
t^ueeii Mary v Cberlnnirg New York v Hamburg 12. maja:
K u ropa v lireinen l"i. maja :
lie de France v Havre Itex v Genoa 17. maja:
Aquitauia v Cherbourg Hausa v Hamburg Noruiaudie v Havre 20. maja :
Saturuiu v Trst Columbus v Bremen
2."I.	maja :
Nieuu- Amsterdam v Boulogne
24.	maja :
Queen Mary v Cherbourg Deutschland v Hamburg
25.	maja : Cliamplain v Havre
2»i. maja :
Bremen v Bremen 27. maja :
CoirtM di Savoia v Gem* 31. maja :
Aquitauia v i 'b»*rt»»nirg Hamburg v Hamburg Noruiaudie v Havre
STO OBTOŽB PROTI NOVINARKI.
Bukaruštaiiski listi poročajo. da je več nego sto sodnih uradnikov z njihovim društvom vred vložilo tožbe proti
rumunski novinarki Tirigiti PtMtpescovi. Poo|>escova je napisala članke |>od naslovom "Zbogom podkupnine pri .sod-nijair* zavoljo katerega se e.u-tijo omenjeni uradniki v Kvoji stanovski časti »prizadeti.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
.J
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET, NEW. YORK