t ,r '
AME

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 232.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 5, 1939
LETO XLIL— VOL. XLJI.
Zed. države ne priznajo razdejanja poljske države
Washington, D. C. — Državni tajnik Zed. držav, Cordell Hull, je uradno izjavil, da vlada Zed. držav ne prizna podjarmljenja Poljske po kakem napadalcu in da bodo Zed. države še naprej vzdržale odnošaje s poljsko vlado, ki se nahaja sedaj v Parizu.
Mr. Hull je prezrl zahtevo Nemčije in Rusije, da mora ostati razdelitev Poljske kot je. Ta izjava ameriškega državnega tajnika je značilna in zlasti to v času, ko Rusija in Nemčija zahtevata od Anglije in Francije,
da priznata delitev Poljske in sprejmeta mirovne ponudbe.
To stališče Zed. držav je čisto drugačno kpt je bilo v slučaju okupacije Avstrije, češke, Etijo-pije in Albanije, kjer so Zed. države odpoklicale svoje diplomatske zastopnike iz omenjenih držav.
"Zed. države," je rekel Mr. Hull, "še vedno priznajo obstoj poljske vlade in še vedno priznajo poljskega poslanika v Washing-tonu za polnomočnega zastopnika poljske države."
Nemci so prepričani, da bo Italija na njih strani z vojaštvom, če ne pride do miru
Berlin, Nemčija. — Nemško časopisje namiguje, da bosta Rusija in Italija stopili z vojaško pomočjo na stran Nemčije, če bosta Anglija in Francija zavrnili Hitlerjevo mirovno ponudbo. Roko sprave bo ponudil Angliji in Franciji v imenu Hitlerja diktator Mussolini morda že v teku 48 ur.
Laški zunanji minister Ciano, je bil na razgovoru pri Hitlerju, se je naglo povrnil v Rim ter
najbrže nesel s seboj Hitlerjeva navodila za premirje, če Musso-linijevo posredovanje ne bo imelo uspeha in splošno se sodi, da ga ne bo, bo stopil koncem tedna Hitler pred državni zbor in tam podal mirovni ultimat.
če Hitlerjeva mirovna ponudba ne bo imela uspeha, se bodo posvetovale Rusija, Italija in Nemčija, da skupno nastopijo proti Angliji in Franciji in izsilijo mir v najkrajšem času.
Pionir med senatorji, Norris, za spremembo nevtralne postave, najmlajši senator, Holt, je proti
Washington, D. C. — Senator George Norris iz Nebraske, ki je glasoval svoje čase proti temu, da bi šle Zed. države v svetovno vojno, pozivlje zdaj za spremembo nevtralne postave rekoč, da se Anglija in Francija borita za človečanstvo in civilizacijo proti krutim in morilskim sovražnikom.
Norris pravi, da bi spremenjena nevtralna postava omogočila Angliji in Frančiji nakupovati orožje in municijo v Zed. državah, ki bi s tem, da kqntrolirata morje, preprečili Nemčiji nakupovati tukaj. Toda na drugi strani, je rekel Norris, če ne spremenimo nevtralne postave,
Nov federalni sodnik
Iz Washingtona se poroča, da s° člani vrhovnega sodišča Zed. držav in članih okrožnih sodišč sporočili, da se imenuje za se-Verno Ohio še en federalni sod-ki bi imel sedež v Clevelandu- Zdaj imamo tri in sicer dva v Clevelandu in enega v Toledo, dodatni sodnik bi moral biti imenovan še leta 1937, pa sta senatorja Bulkley in Donahey rekla, da ga ni potreba. Vrhovna sod-niJa je pa uvidela, da ogromno delo v tem kraju zahteva še ene-8a sodnika.
Ali bodo imeli republikanci večino v zbornici?
Cleveland, O. — Republikanska stranka prerokuje, da bo večina v prihodnji mestni zbornici republikanska. To sklepajo iz primarnih volitev, iz katerih so izšli republikanski kandidatje z večjim številom glasov kot demokratski. V 22. vardah so odnesli republikanski kandidati večje število glasov kot demokrati. Po-litikarji računajo, da bodo v istem sorazmerju napredovali pri glavnih volitvah. Seveda, gotovega ne more reči nihče, ker je treba računati še na glasove, ki so jih dobili poraženi kandidatje. Republikanci so naprej v sledečih vardah: 1, 2, 4, 5, 7, 8„ 9, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 20, 24, 25, 2G, 27, 29, 30 in 33. -o-
Nemci so izdali strožje odredbe proti Židom
Berlin, Nemčija. — Ocivid-no gre Nemčija za tem, da popolnoma uniči vse židoi^ko prebivalstvo v Nemčiji, katerih sodijo še na 2,500,000 duš. Vse Žide poljske narodnosti, ki so živeli v okolici Berlina so aretirali in jih odpeljali v posebna taborišča. V Nemčiji sodijo, da je kakih 14,000 poljskih Židov. Dozdaj se jih še ni preganjalo, ker je obstojala še njjh domovina Poljska. Zdaj pa, ko je Poljska strta, se jih smatra za ljudi brez domovine in bodo to kruto občutili.
Vladni uradniki delajo zdaj 24 ur na dan, da doženejo do (!. oktobra ime, naslov, okupacijo in premoženje vsakega nemškega Žida. Enako popisovanje se vrši tudi na Dunaju in v Pragi. Vse te Žide nameravajo zaposliti pri navadnih delih, največ pri popravljanju cest in na kmetijah. Noben Žid ne sme opravljati kake pro-fesije ali imeti trgovino. Policija je zadnje čase zaplenila vsem Židom radije, rekoč, da jih bo vrnila po vojni.
-o--
Zaostali davki V pondeljek je bil zadnji dan za plačevanje davkov. Vendar se pobirajo tudi še naprej, toda plačati je treba kazen. Ako plačate v 30 dneh, plačate 2% kazni, v 60 dneh 5%, v 90 dneh 7%'in potem po 10% kazni.
Skupna pevska vaja
Skupna vaja vseh pevcev in
.vseh slovenskih fara države Ohio. ^ fvuženih mladinskih pev-
skih zborov se vrsi v soboto 7
Procesija se prične točno ob pol treh, torej ste prošeni, da ste pravočasno na mestu. Več o tem boste čitali v Ameriški Domovini jutri.
Važna seja
Klub slovenskih vdov vabi svoje članice na važno sejo danes zvečer, ker je treba ukreniti vse potrebno radi veselice.
bomo s tem pomagali Hitlerju in drugim diktatorjem. Spremenjena postava bi nas obvarovala vojne, v istem času bi pa pomagali civilizaciji in človekoljubnosti. Hitler in drugi diktatorji so zastopniki poganizma in hočejo uničiti vsako vero.
Senator Holt, najmlajši senator, je pa proti spremembi nevtralne postave in trdi, da bi pošiljanju orožja in municije v Evropo kmalu sledile ameriške čete. Holt je rekel, da Amerika ne mara s krvjo omadeževanih dolarjev za orožje in municijo. Mi imamo dela dovolj doma, je rekel Holt, da zaposlimo svoje brezposelne, ki so izgubili delo radi zadnje, svetovne vojne.
Slovenski dan!
V nedeljo popoldne ob treh je slovenski dan v Providence Hts., Euclid, O. pri Lurški Materi božji. Vabljeni so Slovenci od
Cenzura na radiu
Washington, D. C. — Narodna, zveza radijskih družb je sprejela določbo, da se odslej 'ne bo dovolilo nobenemu govorniku potom radia razpravljati sporna vprašanja, ki se tičejo splošne javnosti, Dasi se. ni direktno imenovalo nobenih imen, pa se splošno sodi, da se te določbe tičejo Rev. Coughlina, sodnika Rutherforda in Rev. Cola iz Toledo, O. Father Coucjhlin cjovori o tehničnih vladnih vprašanjih, Rutherford napada katoličane in Rev. Cole odgovarja, Rev. Covfjhlinu. Zato se bo odslej talce vrste navorov izločilo iz radia.
FRANCOZI VRGLI NEMCE NAZAJ
Paris, 4. okt. — Danes so francoski bojni tanki vrgli Nemce nazaj v strategičnem gozdu Borg v dolini, reke Moselle. Boj se je vršil med nemškimi in francoskimi bo(jnimi tanki več ur. Tanki so se obstreljevali prav od blizu. Več tankov so topovske krogle razbile in posadko razme-sarile. Napadli so Francozi in pogazili nemške tanke, nakar so Francozi prodrli nekaj milj v nemško ozemlje. Nato je sledila francoska pehota, ki so ji tanki pripravili pot in -zasedla- novo ozemlje, odkoder so se Nemci naglo umaknili.
--o-
Rusija zopet stisnila eno državico za vrat
Tallinn, Estonia, 4. okt. — Danes je bila podpisana vzajemna pogodba med Rusijo in Estonio, v kateri se Rusiji dovoli, da postavi 25,000 vojakov na strategi-čnih točkah v Estoniji. S tem bo dobila Rusija nadvlado nad Finskim zalivom, Rigo in Bothnijo.
Moskva, 4. okt. — Pogajanja med Rusijo in Turčijo še vedno niso končana. Rusija zahteva, da se Turčija odloči med Rusijo ali Anglijo, česar pa Turčija ne mara obljubiti, ker je napravila z Anglijo prijateljsko pogodbo. Rusija tudi zahteva, da Turčija ne pusti nobene bojne ladje v črno morje razen ruskih. --o—---
oktobra ob desetih dopoldne SND na St. Clair Ave. Vaja je dcpoldne zato, ker je dvorana po-j poldne oddana drugim. Važno je, da so vsi pevci in pevke točno na mestu. — Pevovodja. Pobiranje asesmenta Tajnica društva št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 pobirala v stari šoli sv. Vida asesment.
OBRAMBA JE NAJBOLJŠI NAPAO
Angleški vojaški Hart je napisal knjigo, v kateri Pravi, da je obramba najboljši Napadalec. Tega pravila se očitno zdaj držita tudi Anglija in Francija, ki na zapadni fronti Sedata predvsem, da branita Nemcem vhod preko meje.
Hart trdi, da je Nemčija izgubila zadnjo svetovno vojno samo radi tega, ker je v svoji vojaški Pohlepnosti slepo napadala. Dr-
strategist žava, ki napada sovražnikovo deželo in sovražnik ne vrne napada, težko dokaže svojemu narodu doma, da je bil napad upravičen. Tak narod prične kmalu simpa-tizirati z sovražnikom, ki ga smatra mučenikom in začne obsojati svojo vlado, ki napada. Dežela, ki se samo brani in to z uspehom, dokaže sovražniku, da so njegovi napadi zastonj, bo končno dobil zmago.
Zabavni večer
Članice šivalnega kluba na St. Clair Ave. vljudno vabijo vse prijatelje in znr.nce na zabavni večer, katerega priredijo v soboto 7. oktobra v SND na St. Clair Ave. soba št. 1. Pričetek ob osmih zvečer.
Sulzmann za šerifa
John M. Sulzmann, ki je bil poražen za councilmana v 21. vardi, sidaj pravi, da bo drugo leto kandidiral za šerifa v okraju Cuyahoga, ako mu Bog da zdravje (volivci pa glasove, op. ured.).
Zed. države zastopajo Anglijo in Francijo v Nemčiji
Washington, D. C. — Ameriško poslaništvo v Berlinu je prevzelo zastopstvo angleških in francoskih interesov v Nemčiji. Zed. države sicer same nimajo v Berlinu svojega poslanika, zato opravljajo vse posle konzularni uradniki. Ena izmed nalog takega zastopstva je, da skrbi za angleške in francoske ujetnike in pazi, kako se jim godi, kakšno hrano dobivajo, kako ravnajo ž njimi in kakšna dela opravljajo. Ujetnike namreč ščiti mednarodna postava, toda nekdo mora biti, da pazi na to, da se taka postava ne krši. Take posle je, na primer, opravljala Španija v Nemčiji za Zed. države v zadnji svetovni vojni.
_!-o--
Roosevelt prosi za mir v delavskih organizacijah
Cincinnati, O. — Predsednik Roosevelt je poslal na Ameriško delavsko federacijo, ki zboruje v tem mestu apel, da se takoj storijo potrebni koraki, da pride do premirja med A. F. of L. in CIO. Roosevelt prosi, naj se v času splošnih težkoč pozabi na vsak zasebni ponos in osebne koristi ter da vse moči patriotizmu.
Roosevelt je opozoril delegacijo, da vojna v Evropi ogroža civilizacijo in da je dolžnost Amerike, da dela za mir doma. Dobrodelnost in mir se pričenja vedno doma, je rekel Roosevelt. V časih, kakor se nahajamo danes, moramo pozabiti na vse male medsebojne spore in nesporazume in najti pot do miru in dobre volje v mejah naše države, je pisal Roosevelt. Enako pismo bo Roosevelt poslal tudi na konvencijo CIO v San Francisco.
--o-
Slovenec za managerja
Mr. William Koss iz 17101 Waterlo Rd. je bil imenovan manager jem v prodajalni Fisher Bros. 6424 St. Clair Ave., katero je prej vodil John Brodnick, ki je bil premeščen v večjo trgovino.
Ely odobren
Jugoslovanski progresivni klub v Euclidu je odobril kandidaturo Charles R. Elya na svoji zadnji seji in obenem sklenil, da se priredi Elyu v počast banket in ples 21. oktobra v Društvenem domu na Holmes Ave.
Hoover vidi zmago pri Angliji in Franciji
ZAVEZNIKI NE BODO POTREBOVALI AMERIŠKE ARMADE
New York, 3. okt. — Herbert morju, na suhem in v zraku, mo-
Hoojver, bivši predsednik Zed. držav in ameriški relifni komisar za Evropo po svetovni vojni izjavlja, da Anglija in Francija ne moreta biti premagani. To izjavo je podal Hoover vzpričo na raznih govoric v tej deželi, ki trdijo, da gresta Anglija in Francija nasproti pogubi in da bodo morale Zed. države prej ali slej poseči v vojno, da se ohrani civilizacija.
Hoover stavi svoje trditve na sledečo podlago: "Vojna je komaj en mesec stara. Anglija in Francija kontrolirata morje ;n nadaljujeta s tem, dokler ne bo Sovražnik izčrpan. Bojno bro-dovje lahko brani Anglijo, armada pa Francijo, če vzamemo v poštev bojno silo zavzenikov na
ra biti konec vojne zmagovit za zaveznike.
"Potem pride pa še vprašanje živeža. Nemčija je začela to vojno s krušnimi vrstami. Nemčija morda res dobi lahko nekaj živil iz Rusije, Poljske in osrednje Evrope, toda to ne bo dovolj, ker mora preživljati poleg nemškega prebivalstva in vojaštva še bivšo Avstrijo, čehoslovaško in prebivalstvo v koridorju.
"Na drugi strani se pa Francija lahko sama preživlja, Anglija pa lahko dobi dovolj živil iz svojih dominionov.
"Vse to jasno dokazuje, da bo končno zmaga na strani demokratskih zaveznikov in to brez vojaške pomoči Zed. držav.
Predlog za pokojnino bo naložil nove davke za Ohio
Columbus, O. — Ohijski nuj-nostni komitej, ki se je organiziral, da pobija znani Bigelow predlog, ki pride 7. novembra pred volivce in ki bi, če bo sprejet, dal vsakemu potrebnemu moškemu, ki je star čez 60 let, $50 na mesec pokojnine in zakonskemu paru $80, trdi, da bi ta postava obdavčila vse sedanje državne dohodke. Za tako pokojnino bi država plačala vsako leto $300,000,000 in denarja bi bilo na razpolago samo $60,000,000. Primanjkljaj bi se moral nekje dobiti in ta komitej trdi, da bi morala državna postavodaja od-
vzeti ta denar od šol, državnega cestnega oddelka, od posameznih lokalnih vlad in od drugod. In ker bi tudi ta denar ne zadostoval, bi morala legislatura naložiti nove davke, ali pa povišati sedanje, kot na prodajni davek, davek na cigarete, na pijačo, na pohištvo, na avtomobile, na gledišča itd.
Bigelow predlog določa, da se naj se obdavči zemljišča in sicer 2 odstotka na vrednosti $20,000 od akra ali več. Toda ta davek bi prinesel samo $60,000,000 in ostalo bi se moralo dobiti drugje.
Jutri večer ples!
Poznani in priljubljeni orkester Sunny Ray priredi jutri večer ples v SND na St. Clair Ave. Vstopnina 25c. Fantje prijazno vabijo na udeležbo.
Pridite na sejo!
člani podružnice št. 3 SMZ
Poljski pilot ušel
Bucharest, 3. okt. — Nemška vlada je poslala Romunski oster protest, ker je dovolila, da je pobegnil iz Romunske poljski pilot Ladislav Riser z enim najboljših poljskih napadalnih letal. Riser se je dvignil in odletel proti jugu ter kmalu izginil čez mejo. V letalu je imel gazolina za pet ur vožnje in sodijo, da je odletel v Malo Azijo. Romunska vlada je bila obljubila Nemčiji, da bo shranila na varnem vse poljske zrakoplove, s katerimi so Poljaki pribežali v Romunijo pred Nemci.
-o-
Iz bolnišnice
Svetkova ambulanca je pripe-
so prošeni, da se udeležijo no-. ljala iz bolnišnice Mrs. Ano Zor-coj ob 7:30 seje v navadnih pro- 890 E_ mth st Prijateljice
štorih.
Kardinal Mundelein je bil z Rooseveltom
Chicago, 3. okt. — Pomožni čane v Zed. državah, naj pod-
čikaški škof Bernard Shiel je danes potom radia sporočil narodu v Zed. državah zadnjo željo pok. kardinala Munde-leina, ki pravi, naj narod posluša kongres in px-edsednika Roosevelta, ki bodo obvarovali deželo vojne, mesto da bombardiramo kongres s pismi in brzojavi in skušamo s tem vplivati na kongres
pirajo nevtralni program pred sednika Roosevelta, naj s? zaupamo njegovemu vodstvu, ki je obljubil, da bo obvaroval našo mladino vojne. "Samo v Vatikanu je tak dar državniškega vpogleda kot ga ima naš predsednik Roosevelt," je zapisal kardinal.
škof Shiel je pred govorom povedal, da ga je bil kardinal
so vabljene, da jo obiščejo.
Poslanica prosi vse katoli- Mundelein poslal v Washing-
ton k predsedniku Rooseveltu, da izve njegove namene v evropski politiki. Ko je prišel škof Shiel nazaj, je kardinal Mundelein sam spisal to poslanico in jo skončal 15 ur pred svojo smrtjo. (Poslanica kardinala Mundeleina je ravno nasprotno kar priporoča Rev. Coughlin, ki urgira narod, naj pošlje-v Washington pisma in brzojave proti spremembi nevtralne postave.)
V bolnišnici
Svetkova ambulanca je odpeljala v St. Alexis bolnišnico Mrs. Antonijo Švigel, 14819 Hale Ave.
Mrs. Perne bolna
Mrs. Louis Perne, 1387 E. 39 St. se nahaja bolna na domu. Prijateljice so prošene, da jo obiščejo.
Vrnite iz domovine
Mrs. Jennie Ožbolt, 137 — 17th St., Barberton, Ohio se je vrnila iz obiska v stari domovini. Kdor bi rad kaj zvedel o stari domovini, naj se oglasi pri njej.
Tragedija slovenske družine
V torek popoldne so našli mrtva na njih domu 689 E. 160th St. Antona Kolenc, star 50 let in njegovo hčerko Rose Marie, staro 9 let. Tragedijo je povzročil plin, ki je prihajal iz peči brez dimnika. Tukaj zapušča soprogo Rose, štiri sinove: Antona, Edwarda, Williama, Ernie in hčer Elsi, poroč. Rob, dva vnuka in več sorodnikov. Pokojni Anton je bil doma iz Mirne na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Zaposlen je bil v tovarni Apex Electric Co. Pokojna Rose Marie je bila rojena v Clevelandu ter je bila članica mladinskega oddelka društva Mir št. 142 SNPJ. Anton pa je bil član podružnice št. 3 SMZ. Skupni pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, 458 E. 152nd St. Naj počivata v miru, preostalim pa izrekamo naše so-žalje.
Seja čričkov
V	petek večer se vrši .seja staršev čričkov. Treba je ukreniti vse potrebno radi koncerta. Pridite vsi!
Zadušnica
V	petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Jero Petrovčič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 5, 1939
V v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.t>0. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c.
Entered as second clas9 matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 232, Thurs., Oct. 5, 1939
Naši mladinski zbori
Pet let je minilo, odkar imamo v Clevelandu aktivne mladinske pevske zbore. Sicer so že prej poskušali pri tem ali onem zboru z naraščajem, toda pravo rojstvo mladinskih pevskih zborov računamo pred petimi leti.
Nikjer v Zed. državah ni tako lepa prilika za gojitev mladinskih pevskih zborov kot je ravno v Clevelandu, odno-sno v slovenskih naselbinah po državi Ohio, kjer prebiva naš narod v kompaktnih naseljih. Tako imamo zdaj te zbore poleg Clevelanda tudi v Newburgu, Euclidu, v Maple Heights, West Park in Barbertonu.
Mladinski zbori, ki so organizirani pod imenom Združeni mladinski zbori in katere poučuje g. Louis Šeme, so v Greater Clevelandu: Slavčki, Kanarčki, Škrjančki, Mlad. zbor SDD na Waterloo Rd., Mlad. zbor Slovenskega doma na Holmes Ave., Westparski Zvončki in Barbertonski Slavčki.
Pri fari sv. Vida imamo Dekliški Baragov zbor, katerega poučuje Rev. M. Jager, pri fari Marije Vnebovzete imamo pevska zbora Ilirija Jr. in Hi, katera poučuje g. Martin Ra-kar, pri sv. Lovrencu v Newburgu so Kraljički pod vodstvom g. Ivana Zormana in v Maple Heights 'Kraljički, tudi pod vodstvom g. Zormana.
Lahko smo ponosni na te naše mladine, na ta naš mladi rod, ki prepeva našo pesem v tujini. In s kakim zanosom jo prepeva, in vendar jim ni vlila pesmi v njih srce naša lepa slovenska zemlja, ni jih navdahnil pogled na naše zelene planine, ni jim zapel prve melodije slovenski biserni potoček, ni ji užgala v srcih lepoto slovenske pesmi slovenska pisana trata ... ne, vsega tega niso dobili ti naši mladci, ta naš krepki rod mladih Slovencev in Slovenk.
Priti so morali naši neumorni kulturni delavci, nosite-Iji naše slovenske pesmi v tujini, naši blagovestniki, stebri naše slovenske besede. Ti so se zavzeli in zbrali našo mladino, pa jo naučili peti našo prelestno pesem.
Res da bi ti sami ne opravili ničesar, ali vsaj ne dosti, da se niso zavzeli za srčno lepo idejo starši teh naših mladcev, zlasti pa naše slovenske matere. Te pač vedo in poznajo slovensko pesem, ki se jim je vsadila v srce pod streho slovenske kočice, ne v visokih palačah, ne na mehkih pernicah, ampak v leseni zibelki in pri domačem ognjišču.
In naša pesem se jim je vsadila globoko v srce, prešla jim je v kri, postala je njih vsakdanja dušna hrana. Ker je bila njih last, so jo prinesli s seboj v novo domovino. To je bilo tudi edino, kar so prinesli bogastva s seboj.
Silno vzradoščeni so starši pozdravili idejo o mladinskih pevskih zborih. Takoj so vpisali otroke in potem delali in pomagali noč in dan, da so se zbori obdržali.
Silno je bilo in je še dela z mladino. Vsak to ve, ki je že imel opravka kdaj z življenjapolnimi razposajenčki. Saj jim ni zamere. Železne volje je treba pevovodji, da vzdrži pri zboru 30, 50 in 100 otrok disciplino, poslušnost.
Pevovodja mora biti učitelj, strog učitelj, obenem pa mora imeti mehko materino roko in odločno očetovo besedo, ki ji ni ugovora. Vse to mora lastovati učitelj, ki vodi mladinske pevske zbore, če hoče imeti uspehe, če hoče privezati mladino nase.
In lahko rečemo, da imajo vse to ti naši pevski vzgojitelji naše mladine v polni meri. Kar poglejmo, kadar zbor nastopi, kako udano in pričakujoče zro ti naši slovenski pevci in pevke v svojega pevovodjo. Kako pazijo na vsak migljaj, kako skušajo dati iz sebe vse, kar zahteva pesem. Ker že dovršeno pojo!
Zato, slava vam gospodje učitelji, vi vzgojitelji pevske*, duše in srca naše mladine! Velike žrtve doprinašate, dosti se morate mučiti in truditi za — narod. S čim naj vam to narod poplača? Če trdimo, da je naša pesem naše največji bogastvo, potem narod nima dovolj gmotnih sredstev, da bi vas dovolj nagradil za vse to.
Pa saj tega tudi ne zahtevate. Saj vas poznamo, skromni ste in z malim zadovoljni. Edino, kar pričakujete in s čemer ste bogato poplačani za vse žrtve je to, če pride narod poslušat svoj mladi zarod, kadar zapoje. In to bi moral narod storiti ob vsaki priliki. Saj mladina ne poje zase in tudi ne za svoje učitelje, ampak poje za nas vse, za slovenski narod, ki ima tako lepo Desem, da ji ni para na svetu.
*
V nedeljo 8. oktobra prirede Združeni mladinski pevski zbori koncert v Slovenskem narodnem domu na Št! Clair Ave. pod vodstvom g. Louis Šemeta. Na program je dal g. pevovodja same narodne pesmi, zaklad naših dedov in babic. To je naš pravi narodni zaklad, ki ne bo umrl z nami, ampak bo živel z našimi otroci, in naših otrok otroci ki so zdaj pri teh mladinskih zborih, in ki še bodo.
Narod, pridi v nedeljo poslušat pesmi, katerih niste že dolgo slišali, ali pa jih morda še nikdar niste.
Storimo vse, da se bod» mladinski pevski zbori obdržali še nadalje. To je nekaj, česar nam ne more vzeti nihče. To-je edino naša last. To je del naše kulture, ki jo moramo gojiti, dokler bo živel naš rod na ameriških tleh.
Mladinski koncert
Da, jesen je že tukaj. Dolgočasni dnevi in večeri so vlažni in hladni. Zakaj se dolgočasiti doma in premišljevati o lepem poletju in naravi, kjer smo se hladili v vročih poletnih dneh. Saj je tudi jesen 'epa, kar poglejmo veselega kmetiča kako veselo pospravlja svoje pridelke.
Ravno tako smo tudi mi lahko ponosni na svoje delo in trud, da lahko pokažemo v javnosti in sicer naše Združene mladinske pevske zbore, kateri bodo obhajali petletnico s koncertom, ki bo posvečen materam. Tu moramo pač dati vse priznanje njihovemu pevovodji, gospodu Louis šemetu.
V dobi pet let se je zelo ve-'liko napredovalo. Gospod' šeme je pred petimi leti priredil svoj prvi koncert in sicer s Slavčki. To prvo petje naše mladine se je razneslo po širnem Clevelandu na levo in desno, na vzhodno in zahodno stran, povsod so se začeli ustanavljati mladinski zbori. Tako, g. Šeme, to je vaše delo, da imate v Clevelandu kar šest zborov, in upam da ste lahko ponosni na svoje delo.
Dosti polen ji* priletelo pod noge, bodisi od one strani ali druge; junaška sto prenesli vse i.t kot dober pevovodja imate pripravljen že peti koncert s svojimi zbori, ki ^e bo vršil v r.edeljo 8. oktobra v SND ns St. C'air Ave.
Največje priznanje pa moramo dati naši vrli tajnici gdč. Ančki Traven, 1 a je neumorna delavka ter je pripravljena žitvovati vse za Mladinske pevske zbore. Ravno tako pa jr. e vse priznanje tudi ostalim voditeljem in staršem, ki tako lepo in složno sodelujejo in žrtvujejo.
Cenjeno občinstvo, torej \vs vabim vse, da se udeležite tega pomembnega koncerta v nedeljo 8. oktobra. Dajte priznanje mladim pevcem in njih voditeljem s ten, da v nedeljo napolnite obširno dvorano do zadnjega kotička. • Z veliko u-deležbo pa boste pred vsem dali priznanje naši mladini, ki tako ljubko prepeva našo milo slovensko pesem.
Torej spodbujajmo našo mladino — našo mlajše generacijo — do našega slovenskega jezika v tej naši svobodni deželi. Združeni bomo lahko obdržali našo mladino tudi v bodoč; za nekaj let. Na svidenje v nedeljo!
Mary Klun.
Zadružni mesec
Oktober je namenjen največjim zadružnim aktivnostim. Proglašen je za ZADRUŽNI MESEC. Vse zadruge širom dežele so sedaj v polni akciji za širjenje zadružne ideje, pridobivanje novega članstva in odjemalcev. Po narodnosti, kjer so take skupine, so tudi primerne prireditve v soglasju z narodnim udejstvovanjem in navad ob kaki prireditvi.
Slbvensjka ZadruSna Zveza, katera je lani praznovala 25-letnico, tudi letos želi izkazati svojo hvaležnost za naklonjenost vsem delničarjem in odjemalcem. Danes, ko se vse obrača na bolje glede dela in "bu-sinessa," se lahko pove, da vkljub krizi zadnjih par let smo na prometu zgubili 16% v najslabših mesecih in vse kaže, da v tem ali drugem mese-. cu bomo že enaki z najboljšim mesecem leta 1937, ko je bilo malo "prosperitete" med nami. Ako primerjam naše številke z onimi privatnih trgovcev in verižnih trgovin in osta-
lih zadrug po deželi, vidimo, da so drugi zgubili do 50% na "business" v tem času. Da ni bilo tega pri Zadrugi, gre zasluga lojalnim odjemalcem in delničarjem.
Program za ta mesec je nekako ta-le: Velika razprodaja ves teden od 23. do 28. oktobra, zadnjo soboto, 28. oktobra, pa ZADRUŽNI PLES in VEČERJA v Slovenskem društvenem domu na Recher, v Euclidu — vse za 50c. Kdor je. kdaj bil na katerisibodi naši prireditvi, ve, da bo dobro ser vir an in bo dobil najboljše za jesti. Tudi pisalo se bo precej in glede o-glasov boste čitali ne samo v naših uslužnih lokalnih dnevnikih, to pot bomo dali tudi o-glas v Scoop, na katerega vas prosimo, da opozorite vaše prijatelje in znance med Ameri-kanci. Umevno je, da bomo spet imeli nekaj posebnega za na radio program, kar bo v nedeljo 22. oktobra na WGAR.
Tako bodo te aktivnosti, kar bo še drugega bo napovedano pravočasno; pisali bodo eden in drugi, kar bo pomagalo, da se bo krila vsa naša aktivnost od vseh strani. Pazite na Jan-kovicheve dopise, kajti cm ima vedno kaj izrednega.
Za Slovensko Zadružno Zvezo :
Joseph A. Siskovich, tajnik. --o-
V Ljubljano gremo!
Pričeli so se dolgi jesenski večeri in sami ne vemo, kaj naj bi počeli. Kar se tiče naših časopisov, smo hitro gotovi. Zato pa moramo kar začeti pisat, čeprav nismo sposobni, pa nam bodo uredniki že oprostili, ker drugače nimamo kaj brati.
Sedaj, ko so se začele prireditve v dvoranah, ne bo drugega, kakor samo vabili bomo drug drugega na raznovrstne prireditve, Pri nas v Euclidu smo se obrnili pa na naš staro-krajski običaj.
Prepričan sem, da se še vsak dobro spominja kako je bilo tedaj, ko smo obhajali žegna-nje s štruklji. Kljub temu, da je preteklo že precej let, kar smo bili zadnjič na takem žeg-nanju, a spomine pa imamo še vedno in še vedno se z veseljem spominjamo na tiste vesele čase. Kako veselo smo se odpravljali na žegnanja, zdaj k eni podružnici, zdaj k drugi.
Kako veselo so nas dekleta povpraševala: "če gremo kaj na žegnanje v nedeljo in kje bo — v Kašljem — no na zajca pa gremo. Kje se dobimo? Kar pred cerkvijo, po maši." Ko smo prišli do prve gostilne, smo že zaslišali harmoniko in tud' dovolj prilike za ples. Tedaj se je začelo veselje mladih fantov in deklet, ki je navadno trajalo še pozno v noč.
Ker tega nismo pozabili, bomo pa tudi v Ljubljani, v tej naši novi domovini, naredili nekaj takega, čeprav smo že malo v letih, bomo dali*pa našim mlajšim malo priložnosti in mi starejši jo bomo udarili pa po štrukljih in krofih, ker se nam obetajo, da bodo jako dobri in fletkani. Jaz sem že videl "sempel."
(Vprašal sem Jim Rotterja, kakšna bo godba in mi je povedal, da bo kot nalašč za žegnanje. Mora biti najmanj kakih 15 harmonik; to bo pa res nekaj strašnega.
Dekleta se tudi že pogovarjajo kako bodo pripenjale pu-šelce. Pa kar nas je tistih, ki jih imamo že malo več na križu, nismo preveč vneti za pu-šelce, samo da bo dovolj štruk-ljev.
To naše žegnanje se bo vršilo v nedeljo 15. oktobra od zjutraj do noči. Zatorej, rojaki,
od blizu in daleč, vsi ste prav prijazno vabljeni, saj veste, čim več nas bo tem večje bo veselje. Ne smem pozabiti povabit tudi našega strica Plev-nika in njegovo soprogo, maršala Svetka in soprogo in pa ljubljansko teto, ker bi jih želeli enkrat videti vse skupaj. Torej na svidenje,
France iz Ljubljane.
bočine srca častitam vam! Naše zapooeto delo ste častno vodili, uspehi so toliki, da jih ni mogoče oceniti. Starši čast vam! Vi ste oni kot je g. L. šeme zapisal; "Da le trpin je Slovenije sin." Vi ste oni, ki boste potegnili življenje slovanskega življa v Ameriki za dolgo dobo.
In ti prijatelj L. šeme. Prosim te, ne kloni, pripravljen sem ti pomagati, s teboj trpeti s teboj prenašati vse težkoče in miriti vse viharje za krasno slovensko pesem. Spomni se! "Trd in neizprosen bodi mož jeklen, ka-Priča sem bil, ko se je ustano- dar je braniti časti in pravde navilo prvi Mladinski pevski zbor | rodu in jeziku svojemu." (Ko-"Slavčki." To je bilo pred petimi seski) Stoj in vodi mladino k leti. Priča sem bil, ko se je v so-: idealnim ciljem ter zavedaj se, parnih dneh zbiralo okoli 150; da narod ceni tvoje delo in tvoj mladih pevcev in so se zagozdili; trud. v sobo mojega skromnega stano-j vanja, da je bilo bolj podobno
Jubilej Mladinskih pevskih zborov
BOG ČUVAJ TE!
škatlji sardin, kakor pevcem na vaji. To je prvi del žalostne zgodovine gnezda iz katerega so Slavčki izšli.
Takoj prve dni so nastale težkoče, jaz in g. L. šeme sva vsaki dan vso zadevo prerešetala oziroma analizirala, da sva natančno vedela, od katere strani prinaša veter strup, ki je bil namenjen, da se vsa stvar v kali zaduši, še danes piha isti veter z istimi nameni in nekaj vetra prihaja tudi iz naprednega tabora.
Boljše je molčati, a pozabiti r.-e morem. Kajti doživljal sem vse to z mladimi pevci, sem se veselil in trpel z njimi vred. Večkrat sem samega sebe vprašal, zakaj so velike prostorne dvorana, ki so bile v ta namen zgraje ne, — stale prazne? O tem večina Slovencem v Clevelandu ni nič znanega.
Kaj je, in kaj so njegova dela in zmožnosti, ter vrline očeta sedmih mladinskih zborov g. L. šemeta, ga je narod že ocenil 0h- t{ naša stara domovina
Narod -Rešite!
pe v/3 vod j a! - Ne klonite!
Anton Ferfolia.
Oh, mati naša domovina, žalostno gleda nam oko . . . Kako je tebi ljuba draga, bol tvojo čutimo, srčno.
Si sveta zemlja naša, za tebe molimo — za mir, zdaj vse se v viharju suče razburja svetske sile tir.
Ti si naša, ti edina tja čez morje, širno plan ti podajamo desnico — zveste hčere, sin vdan!
Tebi so otroci vdani, na tujem svet že mnogo let, srce jim zvesto kot sedaj ostalo bode — vekomaj.
sam. Narod sam je najboljši in naj pravičnejši sodnik!! Kako grenko je btlo^STPTjeifje Dragotin Kette-ja, S i m o n Gregorčič-a, Ivan Canker-ja in sploh vseh naših slovenskih literatov, ko so nam nudili duševne hrane, na žalost povedano, narod jih ni doumel.
Ravno isti problem iste teško-če imamo danes tukaj v Clevelandu. Ideali g. L. šemeta so čisti — kot kristali, beli kot sneg.
Rodila ga je uboga slovenska mati. Ona je darovala svojega lastnega sina na slovenski oltar, da bi slovenska tu rojena mladina pila in se krepila z krasoto slovenske pesmi. Prepričan sem, da je on zmožen več, kot si narod predstavlja. Z lahkoto on vse črne načrte uniči, — toda zaveda se, da to je dolžnost naroda samega.
Danes imamo sedem Mladinskih pevskih zborov v Clevelan du, gotovo, da so pri vsakem zboru težkoče. Vsakega zavednega Slovenca je sveta narodna dolžnost, da se slovenske Mladinske pevske zbore podpre v vseh ozi-rih, da nam Slovencem zopet postanejo — čast — ponos — in simbol!
-To je pa mogoče doseči le na ta način, da narod spozna škodljivce, ki rahljajo in uničujejo kore-nince in strupijo sok mile slovenske pesmi.
Nekakšne črne slutnje mi vroče kipe v srce ob spominu, ko stojim pri odprtem grobu, katerega so skopali nasprotniki mladinskim pevskim zborom. Grob bode zasut brez lavorjevega venca, brez rož brez spomenika. Slovenski narod si bode podrl sam svoj lasten (temelj) fondament, katerega ste gradili dolga deset letja, z namenom, da izročite svoji mlajši generaciji narodne in kulturne zaklade.
Narod, kot celota, ti si sodnik, vodnik, in krmar, ko lahko odločiš, da se peljemo z našo mladino skupno v življenje ali smrt. In to bode pokazala — bodočnost!
Naj omenim še to: Odborniki vseh mladinskih pevskih zborov ste sledili prvemu odboru v katerem sem bil jaz, kot tajnik ali desna roka g. L. šemetu. Z glo-
čuj ti našo bol, srca molitve, ki za te nam v nebo hite, usliši Bog naj naše vzdihe'
Marjanca Kuharjeva.
Iz Euclida
Oh ta Euclid,! Toliko je novic pri nas, da človek komaj dohaja in zasleduje to hitrost, to delavnost našega slovenskega naroda v tej deželi. Dne 10. septembra smo praznovale desetletnico ustanovitve podružnice št. 32 SŽZ in ta dan so naša dekleta nastopila prvič v svojih novih uniformah (napredek v naselbini) in 17. septembra smo imeli velik piknik Skupnih društev fare sv. Kristine, ki se je vršil kar doma pri cerkvi.
Skoro ni mogoče povedati koliko je bilo tukaj ljudi in zabave za vse; kdor je bil navzoč ve, da prav nič ne pretiravam in povem vam, da že dolgo ni bilo tako luštno kot je bilo na tem pikniku.
Oltarno društvo pa nam zopet obeta velik dan za 15. oktobra, ko bo pri sv. Kristini vinska trgatev. Kaj takega je že samo na sebi veselo. Da se boste pa res prepričali, da je v Euclidu res luštno, kadar se zavzamejo članice našega Oltarnega društva, da je res vsak zadovoljen in zabave in smeha na koše, ki vsakemu podaljša življenje najmanj za deset let, naj kar pride v nedeljo in se sam na svoje oči prepriča.
Zato vas opominjam in vabim, da ne pozabite v nedeljo in pridite na prireditev, ki jo imajo članice Oltarnega društva pri fari sv. Kristine. Kajti deležni boste dušnega in telesnega razvedrila. Le pridite in se prepričajte v nedeljo 15. oktobra, ob 7. uri zvečer bo vinograd že odprt.
Priporočam vam, da bi bili točni, da bo vinograd prej o-bran. K veliki udeležbi vas vabi za odbor, .
Terezija Zdešar.
'odpirajte slovenske trgovce!
IZ PRIMORJA
—V Landolu pri Postojni je požar uničil kar šest kmetij-Pred nedavnim je izbruhnil v Landolu, v vasi, ki leži med Postojno in Hruševjem silovit požar, ki je uničil šest kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ker so bili to lepi kmečki domovi, ki so spravili že večino poljskih pridelkov in skoraj vso krmo, kar je vse zgorelo, cenijo škodo na približno pol milijona lir. Saj je zgorelo krog 2500 kvinta-lov krme in tudi precej lesa. Tudi trije prašiči so poginili v svojih svinjakih. Ogenj se je širil tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti nič drugega kot golo življenje in živino. Ko je na številki 6 zagorelo, je veter takoj zanesel iskre na sosedne hiše in v teku pol ure je bilo že šest hiš v plamenih. Prihitele so požarne brambe iz Postojne, Hruševja in Stude-nega ter s pomočjo domačinov in orožnikov poskušale omejiti ogenj. Pridrvela je tudi velika brizgalnica iz Trsta in se z vnemo lotila dela. Združenim! naporom se je posrečilo pre-[ prečiti razširjenje uničujočega; elementa. Požrtvovalno del« gasilcev zasluži vso pohvalo. Škoda, da zaradi pomanjkanja vode zlasti tržaška brizgal-i niča ni mogla hitro in docela razviti svoje moči. Brez strehe je okrog 40 oseb, katere so sprejeli dobri sosedje.
—Lonjer. — 30 letni zidat Kari Lavrenčič iz Lonjerja je naznanil oblastem Čeha Gasto-: na, kateremu je posodil kolo in nekaj denarja, da bi mu dobil stalno službo, kakor mu je obljubljal. Ker ni dobil nazaj kolesa in še manj službe, ga je ovadil.
—Idrija. — V začetku avgusta je umrla Marija Likarjeva, mati župnikov Ludvika'm Petra, ki pastirujeta v Gorah. Bila je stara 82 let.
—Marezige. — Težak kamen je padel na nogo 6 letnemu Teodorju Jermanu, ko se je igral. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—Trst. — Umrli so: Bric vd-Jankovič Marija 80, Paveska Ana 42, Regent Josip 49, Košir Franc 67, Marc Silvana 4, Gei" dol Ivan 67, černe por. Lisla Frančiška 76.
—Trst. — 32 letnemu Travnu Marcelu je padel na nog" težak kalup iz vlitega železa-
—Trst. — Pod avtomobil je prišel 33 letni kurjač Ivan Va-lent.inčič. Njegovo stanje je nevarno, ker si je prebil lobanjo. Ugotovili so, da je sart1 kriv svoje nesreče, ker je bi' pijan.
—Trst. — Tatovi so obiskfllj stanovanje Josipine štoka in J' odnesli nekaj obleke.
—Trst. — Umrli so: Renčeti por. Mancini Alojzija 35, Gre' gorič por. Župančič Ana
40,
Konjedic por. Valenčič Ljub^ 54, Bitežnik Marija 37, Simč^ vd. Pavletič Cecilija 83, Ukm»r vd. Ukmar Ana 59 let.
—Trst. — Zaradi napetega položaja so tudi v mestu p*1' čeli z obsežnimi poskusi z temnitvijo in drugimi sredstvi protiletalske obrambe.
Agent: "Tukaj imam nekaj-ki vas bo napravilo popularnega-napravilo vaše življenje srečnf3' še in vam privedlo nebroj Prlja teljev."
Odjemalec: "Okej, ga bom P vzel en kvort."
jj
Na vogalu sta trčila zelo su in zelo debel človek. Pa se zad re debeli:	0.
"Kot je videti na tebi, je "J rala biti v deželi lakota čase."	„jn
"Ja, je bila," odvrne sl,h1' „ kakor se vidi na tebi, si jo ti P zročil."
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 5, 1539
WINNETOU
Fo Demikem lxrlrnlka K. M»y»
>a»iiiiiiiiiiiiii)iiin»iiiiiiiiiiiiii>iiiiiiii»tiiuA.uKitiiiiiii»ii»iitiniiiiiiiiii»ii»mii;»
"Kadarkoli. Nič več me ne veže na La Grange. Kakor rečeno, brž ko se mi nudi prilika, pa odrineva. In taka prilika bi bila, če bi potovali skupaj —. Pa res mislite tudi v Mehiko?" "Utegne biti."
"Sijajno! Kar domenimo se! Jezdili bomo skupaj!" Ponudif mu je roko. "Le počasi, master!" se je smejal Old Death. "Dejal sem, da utegne biti —. Posle res imava, ki naju utegnejo pripeljati v Mehiko, gotovega pa ne veva še nič. In če bi tudi morala potovati črez mejo, ne vem, ali bova ravno z vami potovala —. "Zakaj ne?"
"Ker ne veva, katero smer bo treba ubrati."
"če je tako, pa vam rečem, da Potujeva z vami, kadar hočete in koder hočete. Od tod peljejo vsa pota v Chihuahuo in vseeno je, ali prispem danes ali jutri.
Veste, sebičnež sem in rad gledam na lastno korist. Vi pa ste slaven westman in pot v Mehiko je lahko nevarna. Sam sem že razmišljal, kako bi našel pošteno družbo, ki bi z njo varno Potoval. Zato mi pridete kakor nalašč —. če bom. z vami potoval, se mi gotovo ne bo nič pripetilo. In to je v teh nemirnih časih in krajih mnogo vredno.
Torej skupaj bomo potovali Pa je. Kje pa bodete zvedeli, kam se morate obrniti?"
"Pri nekem senor Cortesijiu. V La Grangi živi. Ga morebiti poznate?"
"Če ga poznam — ? La Grange je majhno gnezdo, vse mačke se tiščijo pri nas in senor Corte-sio je prav tisti, ki sem mu hišo Prodal."
"No torei ga gotovo tudi dobro poznate. Predvsem dovolite, da vas vprašam, ali je lopov ali pošten človek."
"Pošten človek, sir, pošten človek! Njegova politična barva me seveda prav nič ne zanima. Ali želi kdo biti vladan po cesarsko ali po republikansko, to je meni čisto vseeno, če le sicer stori svojo dolžnost. Da, senor Cortesio je pošten človek, sir!
Le to vemo, da je v tesnih zvezah z ljudmi onstran meje. Opazil sem, da odhajajo po noči težko obložene mule iz njegovega dvorišča in da se pri njem skrivaj zbirajo ljudje, ki jih mož najbrž odpravlja na Rio Grande del Norte in črez mejo. Slutim, in mislim, da prav slutim, — senor Cortesio dobavlja Jaurezo-vim ljudem orožje in municijo in mu pošilja prostovoljce. Tak P°sel je pri tukajšnjih razmerah seve silno tvegan in le človek Se ga lahko loti, ki ve, da tudi pri Morebitni izgubi pride do dobička."
"Še nocoj moram z njim goditi. Ali bo mogoče? Stanuje daleč od tod?"
"Prav nič daleč ni. In no-CoJ ob desetih lahko govorite z njim." "Kako pa da tako natančno
no. Zdi se, da je dober znanec našega Cortesija. Cul sem, da sta se pred leti srečala v prestolici."
Old Death me je pogledal.
"Gavilano —? Tega moža pa ne poznam. Ali je morebiti Gibson ime spremnil?"
"Koj bomo zvedeli, kdo je Gavilano."
Pokazal sem Langeju sliki ubežnikov.
Starček pred sodiščem
veste
za uro?"
"Obiskal sem ga danes v ne ki zadevi, pa ni imel časa za mene. Nekdo je bi! na obisku, vprašal sem ga, kdaj naj pri-dem, pa mi je dejal, da se bo vrnil ob desetih zvečer pa da naj tistikrat pridem."
"Najbrž je spet odpravlja kake ljudi čez mejo, da ni ime časa za vas, kaj ?"
"Menda. Dva tujca sta bila pri njem, eden mlajši, dru-
£i starejši."
Vse do tedaj sem molčal in
Poslušal. Zadnje Langejeve
besede pa so me zdramile. V
tapeti radovednosti sem vprašal;
'Ste morebiti tudi čuli, ka-
ko
Jima je ime?"
"Seveda. Saj smo celo uro sedeli in govorili. Mlajši je p Ohlert, starejšemu pa je Cortesio pravil senor Gavila-
"Da, tale dva sta, sir," je pravil. "Tale z rumenim obrazom kreola, ta je senor Gavilano, oni drugi pa je master Ohlert.
Smešen, čuden človek, tisti Ohlert! Prav v zadrego me je nagnal! Ko je zvedel, da sem Nemec, me je bil zelo vesel in me je neprestano izpraševal o nekih ljudeh, ki jih niti ne poznam in ki o njih nikdar nisem čul. Pravil je, da so junaki, ki jih pesniki opevajo v žaloigrah. In vsa mogoča in nemogoča imena mi je pravil in pesmi in zgodbe, da se mi je že vrtelo po glavi kakor kolesa v mlinu. Je čisto priden in neškodljiv človek, tisti Ohlert, se zdi, pa stavil bi, da je malo prismuknjen. Nazadnje je privlekel od nekod časopis in mi bral neko pesem, da res nisem vedel, ali bi se smejal, ali bi se jokal."
Prav nič nisem dvomil, Lan-ge je govoril z William Ohler-tom —.
Njegov spremljevalec je menjal ime, topot že drugič. Najbrž tudi Gibson ni bilo njegovo pravo ime. Da ima rumen kreolski obraz, to sem dobro vedel. Saj sem ga večkrat videl. Najbrž je bil rojen v Mej hiki in njegovo pravo ime je bilo Gavilano. Po tem imenu ga je tudi Cortesio poznal. Gavilano je španska beseda in pomeni skobca. Temu svojemu imenu vsaj je zapeljivec ostal zvest.
Bil sem torej na pravi sledi. Zvedeti sem pa še moral, kaj je natvezel zapeljivec nesrečnemu Ohlertu, da mu je sledil v te puste kraje in mu bil pripravljen slediti, se je zdelo", še celo v Mehiko. Vaba je morala biti za mladega, u-mobolnega Ohlerta vsekakor zapeljiva, v tesni zvezi z njegovo namišljeno namero, da mora pisati žaloigro o blaznem pesniku. Morebiti je kaj omenil kovaču —.
Vprašal sem Langeja: "V kakem jeziku pa je go ,-oril mladi Ohlert z vami?" ^ "Nemški je govoril. In pri povedoval mi je o neki žalo-igri, ki da jo mora napisati prej pa da še mora vse sam doživeti, kar bo pisal." "Neverjetno —!" "O, čisto verjetno, sir! Saj počenjajo umobolni ravno take reči, ki pametnemu človeku niti na misel ne pridejo."
"Ali je morebiti natančneje povedal, kaj namerava?"
"O da! Vsaka tretja beseda je bila neka senorita Felisa Perillo, ki da jo mora ugrabiti. In njegov prijatelj in spremljevalec da mu bo pri tem pomagal."
"Tisti mladi človek je zmešan, čisto zmešan! Še nesrečen je lahko, posebno še, če je prepričan, da so osebnosti in dogodki njegove bolne domišljije resničnost. Takemu človeku je treba pomagati! Tak človek ne spada sem v te divje kraje!
Upam, da je še pri Cortesi-ju —."
"Nič več. Včeraj je odpotoval. Senor Cortesio ga je spremljal na Hopkinsovo farmo, Odkoder bo potoval na mejo."
Dalje prihodnjič
Najstarejši mož v vsej Evropi bo najbrž neki Sunnuf Chabit, Turek po rodu. Ko je že izpolnil 117 let in je začel lesti v 118, je na svojo nesrečo spet zašel pred sodišče, s katerim je bil sicer že dobro znan, ne zaradi kakih zločinov ali velikih pregreh, ampak zaradi majhnih sporov, prepirov in tudi, pretepov. Do svojega 90. leta mož ni nikoli videl sodišča, bil je miren in pošten državljan, da ga nihče skoraj opazil. Ko pa je zašel v zadnje desetletje pred stoletnico svojega rojstva, mu je gotovo to visoka starost stopila v glavo in začel si je domišljati, da je nekaj več in da mora njegova beseda nekaj več veljati, n kakor prej nikdar ni imel spora z oblastmi, jim je zdaj začel delati preglavice. Kjerkoli je nastal med sosedi kak spor, se je že vmešal vmes in cot nekak razsodnik razsojal med razprtimi strankami. Če pa niso marali poslušati njegove "stare modrosti," je vzrojil in svoje mnenje podprl tudi z gorjačo (eksekutivna ob-
last). In čim bolj je lezel v leta, tem bolj ljubosumen je postajal na veljavnost svoje besede.
Tako v vasi nikdar ni bilo miru, če ni prej prišlo do prepira, je pa takrat, ko se je vmešal zraven stari Sunnuf Chabit. Do svojega 117. leta je bil zaradi takih sporov in prestopkov že več kot stokrat pred sodiščem. Zares pa je iz-kupil šele na prvi dan svojega 118. leta. Prej je vedno odšel z manjšimi denarnimi kaznimi ali po nekaj dni zapora, ob zadnjem primeru pa je sodnik hotel napraviti mir v vasi in je starčka obsodil—na izgon v neko zavetišče za onemogle. Toda proti razsodbi se je nenadoma uprla vas, ki ni marala dati živahnega in prepirljivega starčka, katerega so hodili gledat in poslušat ljudje od daleč in je večkrat padel marsikak "bakšiš."
—Pire Tone, sin posestnika, je imel doma opravka v hlevu. Ko je pokladal živini, mu je krava stopila na nogo in mu zmečkala prste.
Mr. Robert F. Black
IZ DOMOVINE
—Huda motociklistična nesreča na Polulah. 29 letni delavec tekstilne tovarne v Sent Pavlu pri Preboldu Pšenič Drago se je peljal s svojim motornim kolesom proti Pečovniku pri Celju. Na cesti je hotel prehiteti bici-klista 29 letnega Pavliča Matijo, rudarja iz Petrovč. Pri prehitevanju pa je treščil vanj, ga podrl in padel sam. Pšenič je dobil hude poškodbe po rokah in nogah ter glavi, Pavlič pa si je poškodoval hrbtenico in levo nogo. Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
—Ostro odredbo proti navijal-cem cen in špekulantom je izdal ban hrvatske banovine dr. Ivo šubašič. Odredba poziva vse oblasti, da proti vsem, ki bi neupravičeno dvigali cene življenjskim potrebščinam in špekulirali, najostreje nastopijo in jih eksemplarično kaznujejo. Imena vseh, ki bodo kaznovani zaradi neupravičenega dviganja cen in špekulacije, bodo objavljena v uradnem listu hrvatske banovine.
—Motociklistična nesreča pri Grižah. 30 letni sodar čančar Luka se je peljal z motornim "kolesom iz Loke pri Sv. JurjU ob Taboru proti Grižam. Na mostu čez Savinjo blizu Griž pa je treščil z motornim kolesom v ograjo, se prevrnil in hudo poškodoval po glavi in rokah.
~ MALI OGLASI
Odda se
kuhinja in spalna soba, spodaj. Vprašajte na 1124 E. 68th St.
(233)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Naprodaj
razne vrste zimskih jabolk. So vse z roko obrafte in so zunaj na kupih. Lahko jih sami izberete katere hočete in so po jako zmerni ceni.
Valentin Mavko North Dayton Road Madison, Ohio Route 84.
Oct. 3, 5, 7,)
Naprodaj
sesekan les za furnez in fireplace. Imamo tudi fin orehov les za sušenje. Jako zmerna cena. Fred Reier, 959 E. 220th St. telefon KEnmore 5726-W.
Oct. 3, 5, 7.)
Trava!
Lepo travo (creeping bent) dobite pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O.
Oct.3.5.7.)
Išče se delavca
za delo na farmi. Kdor je pripravljen sprejeti delo naj se glasi na 16317 Huntmere Ave. (Collinwood) in sicer od 11. do 1. ure popoldne.
(232)
Delo dobi dekle
za hišna opravila in pomoč v trgovini, nič pranja ali kuhanja. Vprašajte na 1428 E. 43 St. po 4. uri popoldne. (233)
Delo išče
priletna ženska za hišna opravila. Vprašajte na 1020 E. 63rd St.	(234)
Robert F. Black, predsednik
The White Motor Co., je v velikem oglasu, ki je bil priobčen v torek v Ameriški Domovini, vzpodbujal k študiranju prevoznega sistama v drugih mestih, ki naj. bi potem služilo za povolj-no rešitev istega v Clevelandu.
Poudarjal je: "Cleveland rabi bolj moderna prevozna sredstva sedaj in ne čez pet let." Mr. Black je rekel: "Nihče ne bo imel koristi od zavlačevanja tega vprašanja. To gotovo ne bo koristilo niti delavcem pri poulični železnici, katerih sigurnost pri delu je tvegana, ravno tako tudi ne bodo imeli koristi meščani, ki se predvsem zanimajo za ceno prevoznine in postrežbo.
Govoreč v imenu 2,500 delavcev zaposljenih pri The White Motor Co., ki se posebno zanimajo za rešitev tega problema, je poudarjal Mr. Black, da je naša lokalna poulična železnica edina, ki je tekom depresije ostala še vedno ista kot poprej, brez vsake izboljšave ali spremembe kljub temu, da je ena med maloštevilnimi, ki je zmožna modernizirati prevozni sistem, ker ima dovolj vseh sredstev na razpolago.
Mr. Black je rekel, da je najmanj $2,000,000 na razpolago, ki bi se lahko porabilo za moderniziranje današnjega sistema.
"Cleveland Railway kompani-ja, kakor tudi vse ostale prevozne kompanije v Ameriki, nimajo sedaj več tiste prilike, kot so jo imele pred 20. leti, kajti vedno več je na cestah privatnih avto-
mobilov, ki skrbe za prevoz in
GROZDJE IN MOŠT dobite od danes naprej. — Najnižje cene. — Oglasite se pri
M. A. COHODAS 1065 E. 61st St.
(232)
tečnejšo postrežbo," je rekel Mr. Black.
V Cuyahoga okraju je nad 300,300 privatnih avtomobilov in taxijev, ki konkurirajo s sedanjim prevoznim sistemom Cleveland Railway kompanije, torej je na vsak način priporočljivo in v korist ljudstva, da se nekaj ukrene v tem pogledu," pravi Mr. Black.
"V vseh mestih se je pričelo razmišljati kako odpomoči v tej zadevi. Glavno vprašanje je sedaj koliko časa bo še izgubljenega in kako dolgo bo narod pripravljen čakati na izboljšave v tem pogledu. Na vsak način je to vprašanje v Clevelandu eno glavnih, ki zahteva takojšnjo rešitev," je poudarjal Mr. Black.
Povedal je, da je White Motor kompanija, v korist svojih 2,500 delavcev, zelo zainteresirana v skorajšnjo rešitev tega problema.
Mr. Black je tudi hvaležen kompaniji poulične železnice za zadnje naročilo, 30 White busov, ki bodo popolnoma izgotovljeni v White Motor tovarni na 79. cesti v Clevelandu.
V pet letnem bivanju v Clevelandu je Mr. Black podal že več dobrih nasvetov v tem pogledu, ki so koristni za delavstvo in prebivalstvo v splošnem, za kar je dobil priznanje od vsega časopisja v Clevelandu in posameznikov, katerim je zboljšanje prevoznega sistema resnično pri srcu.
FINE KLOBASE
Pri nas dobite v četrtek, petek in soboto sveže je trne in krvave klobase. Se priporočam.
ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave.
Dekle dobi delo
za hišna opravila; nič kuhanja Vprašajte na 10621 Green
lawn Ave 4356.
telefon POtomac (232
Opremljena soba
se da v najem poštenemu fan tu. Vprašajte na 918 E. 76t St. (spodaj).	(232)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE NAŠE DOBRE MAMICE
Mary Šimenc
ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 4. cktobra, 1938.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš draga ti, duša naj pa srečo uživa tam v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
Lcuis Šimenc, soprog. Frances, Mary, Josephine, hčere. Louis, Jack, sinova.
Cleveland, O., 5. oktobra, 1939.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Vsako delo potrebuje
odmor, ki osveži	j
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
PRojpect 0333___
Odda se
opremljeno spalno sobo v najem, s toploto in kopalnico ter še druge ugodnosti. 15919 Whitcomb Rd., zgorej, v bližini St. Clair Ave.	(233)
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlllllUlllllllllllMMIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllltllll^
=	E
Pozor! |
Sedaj je prišla sezona, da si naro- | čite pri nas mošt iz črnega ali belega 5 grozdja. Pričeli smo stiskati in vam 3 bomo najboljše postregli. Dobri sodi i in točno vam pripeljemo na dom. Se 3 priporočamo za naročila.	i
I RUDOLFU B0ŽEGLAV I
1125 East 60th Street
BONDED WINERY No. 70
^llllllliillllllllllltllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIUIIIIIUIIIIir
Naprodaj
grocerijska in delikatesna trgovina, moderna oprema, slovenska okolica. Vprašajte za naslov v uradu tega lista.
(234)
GROZDJE IN MOŠT!
Imam kot vsako leto prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite, če pridete na Davis Rd., Perry, O. Se priporočam,
KRIST MANDEL 15704 Waterloo Rd.
(235)
ME T S X 3E T lyTYTTYYTYTYTTTTTYmTTTTmyXXXXI X X X X X X X XXXXX3
Pridite na ples
ki ga priredi
SUNNY RAY ORKESTER V PETEK 6. OKTOBRA
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU Pričetek ob osmih zcečer	Vstopnina 25c
&XXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxxYp: t t t t t t t rxxxri Jniumiumiuimiimiiim
1 J os. Zele in Sinovi 1
POGREBNI ZAVOD	|
Avtomobili ln uolniškl voz redno in ob vsaki url na .'azpolago. 3	Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 05SJ 3
COLLIN WOODSKI URAD: = 452 E. 152D STREET	Tel.: KEumure 311B =
F«iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiticiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiii:iiiiiki>iitiiiiiiiitiiiiii7.
■ ■■'•/
i^tfUL
awt
Da zvemo vse o vojni—čita-mo časopise, revije, knjige —kar je novo breme na oči vsake dobro poučene osebe.
Toliko čitanja je gotovo po- L sledica napenjanja oči—kvar za vaše oči in skoro gotovo za vaše zdravje—če nimate protekcije vid hranečih luči. '
SVETLOBNE RAZMERE V VAŠEM PARLORJU
Lahko Ste gotovi prave svetlobe, če opremite vašo stano vanjsko sobo z modernimi I. E. S. SIGHT SAVINGS sve tilkami.
Vid hraneče svetilke, visoke in. namizne, dajo direktno in indirektno svetlobo, pravilno razdeljeno, brez škodljivega žareja in senc.
Milijoni rabijo vid hraneče svetilke za čitanje in druge bližne stvari. To so najbolj popularne svetilke na trgu in ne stanejo več. Cene se prično jako nizko. Oglejte si krasne1 1940 vid hraneče svetilke v prodajalnah. SEDAJ.
ob 3. uri popoldne
V SLOVENSKEM NAR. DOMU NA ST. CLAIR AVE.
Na programu je nad 30 točk in vse točke bodo izvajali skupm zbori. Koncert bo posvečen v počasi vsem materam.
ZVEČER SE BO VRŠILA PROSTA ZABAVA IN PLES■ SVIRATA J AN KOVIC IN VADNALOV ORKESTRA_
Vas prija^0
Oba, Lacheneur in kmet skočita proti vratom, da se prepričata na lastne oči.
Mlada kmetica je govorila resnico.
Vojaki iz Montaignaca so polagoma, toda dosledno korakali po stezi navzgor.
Pred njim pleza Chupin, ki priganja vojake k hitrejši je-
v •
Zl.
Neprevidna beseda iz ust mladega pastirja, katerega je Lacheneur nagovoril, je pospešila usodo begunca.
Ko se je fantič vrnil v Pa-vin in ko je slišal, da vojak išče glavnega zarotnika, je pastir nehote rekel:
"Pravkar sem srečal v gorah nekega moškega, ki me je vprašal, kje se nahaja. Videl sem ga iti po stezi navzdol proti Antoinovi hiši."
In da dokaže svoje besede je ponosno pokazal srebrni novec, ki ga je dobil od Lacheneur,ja.
"Še en dober udarec, pa dobimo moža!" vzklikne Chupin. "Naprej, tovariši!" ♦
Skupina se je nahajala komaj ' dvesto korakov od hiše, kamor se je zatekel begunec.
Antoine in žena se strahoma pogledata.
Prepričana sta bila, da je njih gost zgubljen.
"Rešiti ga morava, morava ga rešiti!" kriči ženska.
"Da, rešiti ga morava," ponavlja mož. "Prej morajo mene ubiti, predno izdam moža v moji lastni hiši."
"Ce bi se skril v hlev zadaj za kupi slame —."
"Tam bi ga našli. Ti vojaki so hujši kot tigri, in lopov, ki
ih vodi mora biti kot krvni
Antoine se hitro ovrne k Lacheneur ju.
"Pojdite z menoj, gospod," reče, "skočite pri zadnjem oknu na prosto in beživa v goro. Sicer naju bodo videli, toda kaj zato! Ti jahači so navadno velike nerode! Ako ne morete teči, tedaj vas bom nesel. Mogoče bodo streljali, toda zadeli ne bodo."
"In vaša žena?" vpraša Lacheneur.
Pošteni gorjanec se strese, a vendar odvrne:
"Prišla bo za nami."
Lacheneur prime prijatelja za roko in ga lahno potisne naprej.
"Ah, vi ste plemeniti ljudje," vzklikne. "Bog vam bo poplačal vašo prijaznost napram sirotnemu beguncu. Toda naredili ste že preveč. Takega življenja ne morem več prenašati. Mene ni volja, da bi zopet pobegnil."
Po teh besedah potegne u-bogo žensko k sebi in jo goreče poljubi na čelo.
"Hčer imam, mlado in krasno, kakor ste vi; plemenito in ponosno. Uboga Marie-Anne! "Brez usmiljenja sem jo žrtvoval mojemu osebnemu sovraštvu. Toda pritoževal se no bom. Naj pride kar hoče, zaslužil sem najhujše!"
Stopinje prihajajočih vojakov je bilo vedno razložneje slišati. Lacheneur se vzravna, kot bi hotel zbrati svojo skrajno* energijo za odločilni tre-jnutek.
"Ostanite v hiši," reče nekako zapcvedovalno Antoinu in njegovi ženi. "Jaz moram ven; v vaši hiše me ne smejo dobiti."
Po teh besedah stopi iz hiše. Korakal je odločno z visoko dvignjeno glavo, miren in udan.
Vojaki so bili komaj par korakov oddaljeni od njega.
"Stojte!" jim zakliče glasno in s poudarkom. "Vi gotovo
se i
Mrtvaški molk prevladuje okoli. Niti besede, no enega samega glasu ni slišati.
Prikazen smrti, ki je vrša-la nad glavo Lacheneurja je povzročila tako slovesen trenutek njegovi osebnosti, da so vojaki obstali, molčali in se čudili.
Toda med njimi ,je bil en mož, ki se je prestrašil na smrt, ko je zaslišal ta grozni glas. Bil je Chupin.
Kes je napolnil njegovo izdajalsko srce. Bled in tresoč se je skušal skriti se za vojaki.
Lacheneur pa pokončno koraka naravnost proti njemu.
"Torej ti si prodal moje življenje, Chupin?" ga vpraša o-čitajoče. "Pozabil si, kot vidim na tvojem obrazu in v tvojih dejanjih, kolikokrat je Marie-Anne napolnila tvoje prazne žepe, da nisi lakote umrl —' in sedaj si me prišel ubijat?"
Nesrečni lopov je bil videti popolnoma uničen. Sedaj ko je izvršil izdajalsko dejanje, je vedel kaj je izdaja.
"Tako je!" nadaljuje Lacheneur. "Dobil boš ceno moje krvi, toda sreče ti ne bo prinesla —izdajalec!"
Tedaj pa je Chupin postal nevoljen radi svoje lastne slabosti. Skušal se je otresti strahu, ki ga je prevzel.
"Zarotili ste se proti kralju," je jecljal. "Storil sem samo svojo dolžnost, ko sem vas naznanil."
Obrne se proti vojakom in reče:
"Kar se tiče vas, tovariši,
*
ste lahko prepričani, da vas bo vojvoda sijajno nagradil." Lacheneurju zdajci zvežejo roke in skupina je nameravala odpotovati navzdol po hribu, ko se prikaže neki moški, ra-z ogla v, ves potan in loveč sapo.
Mrak je legal na zemljo, toda kljub temu je Lacheneur spoznal Balstaina.
"Ah, vi ga že imate!" vzklikne, kakor hitro pride bližje in pokaže s prstmo na jetnika. "Nagrada pri stoj i meni — jaz sern ga prvi ovadil onstran mejo. Orožniki v vasi Coche lahko tozadevno pričajo. Prijeli bi ga že sinoči v moji gostilni, toda v moji odsotnosti je pobegnil, nakar sem šestnajst dolgih ur sledil banditu.
Govoril je obupno in strastno; očividno ga je prevzel strah, da bo najbrž zgubil bogato nagrado.
"Ako imate kako tirjatev za nagrado," reče poveljujoči častnik, "tedaj boste morali to dokazati pred oblastmi."
"Ako imam tirjatev?" ga prekine Balstain. "Kdo se pro-tivi moji pravici?"
In grozeče gleda okoli seve, dokler njegov pogled ne zadene Chupina.
"Mogoče si ti, lopov?" napa-
de Chupina. "Ali si upaš trditi, da si ti prišel temu .razbojniku na sled?"
"Da, jaz sem odkril njegovo skrivališče."
"Lažeš, lopov!" odgovarja krčmar. "Nesramen lažnjivec si!"	#
Vojaki stoje nepremično. Najbrž jim je prizor ugajal.
"Toda," nadaljuje Balstain, "kdo more kaj dobrega pričakovati. od lopova kot je Chupin. Vsakomur je znano, da je bil prisiljen bežati iz Francije več kot enkrat radi raznih težkih zločinov. In kje si se ti skrival tedaj, Chupin? V moji hiši, v krčmi poštenega Balstaina. Krmil sem te in ti dajal vso postrežbo. Kolikokrat sem te že rešil pred orožniki in pred vislicami? Dvakrat premalo imam prstov na rokah, da bi ti naštel vse zločine. In v plačilo si šel in u-
kradel si mi teg|a, razbojnika, ki je bil moj —."
"Možu se meša!" kriči prestrašeni Chupin. "Pamet je zgubil."
Gostilničar pa sedaj spremeni svoje obnašanja.
"Bodi vendar pameten!" vzklikne. "Chupin, kaj boš v resnici popolnoma zavrgel starega prijatelja? Ali boš delil z menoj, he? Ne, praviš da ne? Koliko mi boš dal, tovariš? Ali je morda preveč? Četrtino —"
Chupin je čutil, cfa navzočim vojakom silno ugaja njegovo strašno ponižanje. Režali so se mu v obraz, in še trenutek prej so se branili, da bi korakali skupaj z njim.
Skoro divji skoči proti P.al-stainu in ga potisne vstran, nakar zakliče vojakom:
"Pojdite vendar! Kaj hočete ostati tu vso noč?"
FOR THIS
BETTER
j A PINT
CodeNo.87-C
FULL QUART Code Ho. 67-A Full 90 Proof
• Ne sodite kakovost Old Portage po tej izjemno nizki ccni. Poskusite ga! Vdihajte njega prijeten vonj! Zmešajte ga v cocktails, highballs, ali ga vzemite "čistega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polnč mere okus, ki vam bo res prijal. Ce sodite po Steklenici ali enem požirku, tisoči se strinjajo, da je najboljša kupčija v rye. — y jas. Barclay & Co., Limited, Detroit. Mich.
Pri besedah "izdajte me," postane ženska nevoljna.
"Da bi vas mi izdali, gospod!" reče. "Ah, mogoče ne poznate Antoinovih. Stopite v hišo in vležite se, dočim bom jaz pripravila kaj okrepčila. Ko se vrne moj mož domov, bomo pa naprej govorili."
Bilo je m skoro ob zahodu sonca, ko pride domov gospod hiše, krepak gorjanec, ki je pa imel zelo prijazno lice.
Ko zagleda tujca sedeti pri ognjišču, prebledi.
"Nesrečna ženska!" zašepe-ta svoji ženi, "ali ne veš, da sleherni, ki ima tega moža pod streho, zapade smrti in njegovo hišo porušijo do tal?"
Lacheneur, ki je slišal, zdajci vstane.
Te novice še ni slišal. Znal je samo za sramotno nagrado, ki je bila obljubljena izdajalcu, toda znano pa mu ni bilo o nevarnosti, ki so ljudem pretile, če ga vzamejo pod streho.
"Takoj odidem, gospod," reče prijazno.
Toda kmet položi svojo močno roko na pleče svojega gosta in ga prisili, da se zopet vsede. "Z mojimi besedami vas nisem hotel prisiliti iz hiše," reče. "Počutite se tu kot doma in ostanite tu, dokler ne*najdem ugodno sredstvo za vašo varnost."
Lepa kmetica objame svojega moža in v nežnem tonu vzklikne: "Plemenit mož si, Antoine."
Mož se nasmeje, jo nežno objame in pokaže na odprta vrata ter reče:
"Pazite,! čutim, da je moja dolžnost povedati vam, da. ne bo lahko rešiti vas. Obljuba visoke nagrade je zmešala pamet vsem lopovom. Znano mi je, da se nahajate v okolici. Neki ničvredni gostilničar je prišel preko meje z izrecnim namenom, da vas izda francoskim orožnikom."
"Balstain?"
"Da, Balstain. Prav sedaj stika za vami. Pa to še ni vse. Ko sem se vračal domov in sem korakal skozi vas Pavin, sem opazil osem vojakov na konjih, katere je vodil neki kmet, ki je tudi imel konja. Izjavili so, da vedo za vaše bivališče v vasi, in da bodo preiskali sleherno hišo."
Ti vojaki so bili seveda lovci iz Montaignaca, katere je dal vojvoda Sairmeuse na razpolago Chupinu.
Pošteni Antoine nadaljuje: "Ranjeni in izmučeni kot ste, pač ne boste mogli naprej v prihodnjih štirinajstih dnevih. Dotedaj se morate skrivati. K sreči mi je znano izvrstno skrivališče v gorah, ne daleč od tu. Nocoj vas peljem tja in vam izročim,( dovolj živeja za en teden."
Zadušen krik njegove žene prekine ta govor.
Antoine se obrne in vidi, da pada žena pri vratih v omed-levico. Njeno lice je poblede-lo in z roko kaže na pot, ki je vodila iz Pavin vasi v njih hišo.
"Vojaki — so že tu!" vzklikne.