*f h»ui» pmua tw u uhah>« o>t t, itn. eaii■»!■■< — 14 mi, POMANJKANJE PREMOGA TURČIJA SION J V ' . • w w . , l Ullfll IV ced.lj glasilo slovenske narodne podporne jednote Ur^UUkl 1 ta u pravniški r 1 ml »o Lsvndals Ava. omu. «r Puuu«u««i mt Ho. Lawsdale Ava. TeUphun« Uwndalc ««*& mJneSr^^TJbrVfiS? Chicafa, IU>, »oboU, 16. dacemhra (Dne. 16), lttl. STEV.-NUMBER jžno postopanje PRO n dauoherttju be je razvilo v prepir. je izjavil, da atvar iznova "^edlot kongresni abornici. giahington, D. 0. — Ko ae je icni komitej zopet aešel, da hjjjje z zaslišanjem proti ._jhertyju, ae je pokazalo, da bginili dokumenti, ki ae na-na William J. Burnss in je A. P. MaeAuley, Ame-Kp iz Toronta, Cen., poslal predsednika Hardingu. Iirožene sc bile obtožbe, da novi detektivi slede kongres-i, ki so v kongresu napadali Dsughertyja. Povedano je bilo, da ao Burn-detektivi aledili eenatorju nvayju iz Arkanaaaa, kon-lika Woodruffu iz Michiga-in Johnson u iz Južne Dakote. Odvetnik Ralston je na to pred-kgil, da justični komitej zahtevi od justičnega departmente dnevna poročila, ki so jih izdelo-' .vali detektivi ' Tbomas Stephenson iz Cleve-sdaje pričal zaradi ne izvaja jnua je priczi zaraai ne »vaja- jfi dt bo eyidenca drža- njanja varnostnih odredb za že- ve prihodnji teden in teniški promet. Povedal je, da je bil večkrat pri juatičnem de-jartmentu in predložil je pisma, ki so bila pisana* od Daughertyja * tem predmetu. Ko je bila druga priča zasliša- bi, ds justični department ni izvijal varnostnih odredb z ozi-rom nz varnost železnižkega pro-aeta, je segel v besedo Volatead, predsednik justičnega odseka, in iijsvil, da se iz sedanjega priče-vinja ne morejo podrzeti korški proti Daughertyju. V četrtek je pa ' panje lo v prepiru. Keller, ki je izdelal obtožno molucijo, je izjavil, da ne bo nadalje predlagal dokazov odae-ku, ki hoče oprati obtoženca. Izjavil je, da stvar zopet predloži kongresni zbornici in bo zahteval, da se izroči nepriztranakemu odlika. Objavil je tudi pismo newyor ftega odvetnika Samuel Unter M.verja, ki jc označil preiskavo kot "pranje". h izjav Kellerja in Untermyer-j* je razumeti, da se obtožno po-itopanjc ustavi do zborovanja novega kongresa, ki reorganizira jnitični odsek. Pri zaslišanju je prišlo do zelo burnega prizora. Kongreenik Kel-i«r je zahteval bezedo. Odsekovi elani so hoteli vedeti zakaj. Kel Hr je odgovoril, da hočč •pregovoriti, kako ze vodi preia-kan. Nekateri člani odaeka zo u govsrjali. Kongresnik Keller je kja»il, ds želi besedo. "Vsedite sc", je viknil Vol •teid, predsednik justičnega ko oifpja. ''Ne bora se vsedel", je odgo Vori1 kongresnik Keller in je sto P"' proti Volsteadu. "Mojo izja ro izročam vam", in vrgel je Pr"! Volsteada koa popiaanega Keller je ponovno zahteval, da * m«> da beseda. Volstead je pa nsnj, naj se vaede. Zdaj P» vstal Daughertyjev zago *>rnik in je zahteval, da ze Kel-*r '»priseže kot priča. " A i i me nočete slišati t" ja *pra*al Keller. " Izročili vam bomo povabilo in privesti vse bomo dali sem kot pri ., " je rrkel volstead. "Ne kpodobi se za vas, da ta-™ govorite," je odgovoril Kel-"Povedati vam hočem, da me * morete zeališeti na podlagi te in odklanjam vsako aode-»ovan> pri nedaljnem postopa "Ju IVivedel ne bom nadsljnih pr predložil nadaljnih doka- . . flHRJJPM^. tTT "To »no pričakovali od vas že •d //!.>tka," je rokel VoleUad, f| r pozvkl piaarja, da naj napi-7 Povabilo, katerega naj reditelj Kellerj«. Na ta je pa pri J^i: "On insultira komitej in 5L'Vodlti kot * . JjJJcr prsvi r svoji izjavit ''"Mopaaja J« do daaee po- Wsshington, D. C. — Ob No vem letu bo imela Amerika 50 odstotkov vsega zlata, ka^ ga je na svetu. Tako poročsjo ursdniki za-kladniškega departmenta . Cela svetovne zaloga zlata znaša okrog osem miljard dolarjev vrednosti in Združene države imajo v svojih zakladnicah približno itiri miljar-de. Ravnatelj kovnice je poročal 1. novembre, da takrat je bilo ameriško zlato vredno $3,902,000, 000. Od izbruha evropske vojne leta 1914. se je zsloga zlata, v Združenih državah povečala za 109 odstotkov. V Mnogo državnih prič manjka; druge priča, ki so aa odzvala, opisujejo "maaakor". ■ ■/ ■ BRUNDAOE JE NAGLO "ZBOLEL". Marion, 111. — Državne priče ao naatopale druga za drugo ves dan v četrtek. Državni pravdnik Duty proces pride' v roke zagovorni-i.v. Edini izredni dogodek v poteku procesa je bil, da je generalni pravdnik Brundage naglo zbolel in zvečer se je odpeljal v Chicago. Potožil se je o akutnih bolečinah v tančini, kjer je alepič. Navzoči rudarji so si pošepeUli, da je .morda kaj drugega, kar boli Brundageja, da je moral pobrati pete. • Sodna dvorana je bila natlaše- USTVARJBNO JE NA UMETEN NAČIN. Premog najalabeje vrate aa sili na trg, rudarji pa pohajajo. na kakor še nobenkrat poprej Vea bil aavaoč, *p*au- Mnj pi%je< v zgodovini industrije, New Tork, N. Y. (Fed. Preae.) — Pomanjkanje premoga v tej državi in v drugih je umetno. Po sodbi C. J. Goldena, predsednika 9. distrikta rudarske organisaoi-je United Mine Workers of America, je delo kurivne komisije v državi New York služilo, da je bilo premogovniškim podjetnikom dovoljeno pobasati še večje profi-te. Oolden pa ni samo to povedal, ampak je tudi ostro kritiziral kurivno komisijo, ki dovoljuje, da ae porsbi pet in dvajset odstotkov premoga, ki služi zs proizvajanje pare, pomešanega z antracitom za domačo uporabo. On prsvi, da je tako mešanje popolnoma nepotrebno. Po oijegovi aodbi omogoČuje tako ravnanje premogovniškim podjetnikom, da poplavljajo trg s premogom, ki služI ža proizvajanje paro. Premogovniški podjetniki to prav radi izvrie, kar imajo maatnejše dobičke. Oolden izjavlja, da predloži zvezni premogovniški komiziji dokaze o avojih trditvah, ko prične v prihodnjem mesecu preiskovati razmere na antracitnem pre mogovišču. Takret bodo zastop niki rudarske organizacije predložili komiaiji tele podatke: Produciranjc ene tone antra-citnega premoga, ki aluži za proizvajanje pare, stane samo pet «n dvajset centov ali pa še manj, prodaja ae pa tona v tej pokrajini po oaem dolarjev deset centov. Zdaj. producirsjo veliko več premoga za proizvajanje pare kot 8cattle, Waah. -r- (Federated Preas.) — Frank Waterhousc, predsednik tukajšnje krajevne trgoveke zbornice in na glazu kot veliki finančnik in kapitan industrij je bankrotiral. Sodni jsks razprava je odkrila, da je Water-house pred dvema letoma inveati-rzl $11,500 v ruske carlstične rublje V trdnem upanju, da sovjetska vlada pade "v par mesecih" in potem bo "vse dobro" v Rusiji. DauM pa njegovi rublji niso vredni pet centov l Waterbouss nt m. Takih špekulantov, ki so že po evoluciji investirali stotlsoča ko f ničvredne ruske rublje — kakor tudi v nemške marke — je dosti v Ameriki — in ti so največji nasprotniki priznanja ruake sovjetsko vlade. FARMARJE SO OSTRI Ji JE JOJ. (l).|jc na 8. joc predstavo. Priča Winnie DudenbaeteJ, bolniška strežajka v herrinski bolnišnici, je izpovedala, da je imel alavkokaz Hoffman krogle v križu, hrbtenici, pod levim plečom in v trebuhu, vrhutega je še imel z nožem prerezzn vrzt. Državni pravdnik je hotel z njenim pričanjem dokazati, da ao bili stavko-kazi ne zamo. ubiti, temveč tudi razmesarjeni. Hoffmanov oče je bil tudi priča. Prišel je is Huntingtona, Ind., in identificiral sina po aliki. Lawrencc Beare, šofer iz llerri-na, je pričal, da je videl 22. junija zjutraj na ulici v Hcrrinu mno-žico kakih ato rudarjev, med katerimi ao bile tudi ženzke. Rudarji so gnali šeet ujetnikov, Na vprašanje državnega pravdnika, če je bil v množici kateri izmed obtožencev, je Beare pokazzl Joe Carneghijz, ki sedi med obtoženci. Z^mljižki trgovec Poole je iz-povedal, da je videl iato množico. Ujetniki ao bili gologlavi, bosi, raztrgani, umazani in krvavi. Rudarji, ki ao jih gonili, so imeli re volverje v rokah. Nato je dcjsl, da je bil obtoženec Lewa Mann med tiatimi, ki ao držali revolver je v rokah. Drugi zemljiški trgovec Lenz je dejal, da je videl tri mrliče, ki so ležali na tleh ustreljeni in četrti je visel obešen na drevesu v bližini herrinskega pokopališča Len z se ne spominja nikogsr, ds bi ga bil poznal v množici stav-karjev. I Oeorge H. Harrieon, fsrmsr bankir, je pričel, da je videl blizu svoje hiše ob osmih zjutrsj 25 stavkarjev, ki so vlekli stavko kaza. Zavili so na polja s koruzo in Um ustrelili ujetnike. Harrieon je pokazzl Berta (Iraceja med ob-toženci kot moža, ki je imel puško v rokah v omenjeni gruči etev kerjev. 4 \ I K W. Kerr, glavni zagovornik rudarjev, ee ni doeti bavil z temi pričami Tu pa Um jim je zastavil vprašanje. Državni pravdnik Duty je tožil, da ni vaeh prič na meeta Poklicanih je bilo XI prič sa prvi dan obravnave, n prišlo jih je le sedem. Sodnik !lartwell j« nazna nil, da bodo prignani a silo, ne pridejo slepa pričat DelanAd Bal ja tfa. • in kajti, izpirajo premogove odpsd ke, ki leže ob obrežju rek iu potokov sli ob rudnikih, kamor so jih odkladsli že zadnjih petdeset let., -s Ko se ti premogov! odpadki izpirajo, ps pohajajo rudarji v velikem številu brez dela, ki bi lahko kopali premog. Dalje bodo zsstopnlki rudarske organizacije dokazali, da premogovniški podjetniki primešajo dobremu premogu za domsčo vpo-rsbo do petnajst odstotkov teh odpadkov. Oolden dalje naglaša, da ae je kurivna administracija obdala v važniiv pozicijah z ljudmi, ki ao precej tesno združeni s premogovniškimi podjetniki. V New Yorku je med glavnimi pomočniki kurivne uprave Harry T. Pe-ters, član tvrdke Williams k Ps-ters, ki je prevzel zaloge premoga na železnici Krie, ko je bil odrejen razpust po najvišjem zveznem sodišču. N>kl drugi pomočnik je Artbur S. Lesroyd, upravitelj na New York in Lftng Island. Ae nedavno >je bil ta človek član komiteja zs jsvne informacije, ki so ga postavili antracltni pod-Ujniki; zdzj jc v zvezi z neko premogovniško podjetniško tvrd-ko. Lesroyd je tisti človek, ki.jc podpisal nkac, ds se mora uporabljati premog za domačo uporabo, kateremu je primešanih pet in dvajset odstotkov premoge, ki služi zs proizvajsnjc psre. Lord Ourzon je izigral mojatarako potezo in Turki ao a« ujeli v past. RUSI BO RAEO0ARANI. ZARADI UVAŽANJA STAVKO-KAZEV SS UVEDB PREISKAVA. New Tork, N. T. - Dsvid Wil-llems, tejnik stavkavnega odbora železničarjev, je prejel pismo od delavskegs depsrtmenta, v kaU-rem se mu nsznanja, ds se uvede preiskeva zsrsdi uvsžanja stav. koksz*v Iz Evrope. ZtlesniŠki družbi Lebigh Velle/ in New Vork, New Haven k Hartfonl sta obtoženi, da delejo zanju sUvkoksri, ki se bili importiraal iz Nemčije in Anglije. . Zelezničarske organizaeije zo izvedete, da v Ksst Hartfordu delajo suvkokazi iz Nemčije, ki ao bili oblečeni še v eive uniforma, v foztonu pa eUvkokazi Iz Anglije. Willisma jc dejal, da se mora nakaj takoj zgoditi, »ds ss varuje-ja ameriški državljani pred etav-kokest iz taj^semetva. DIREKTNO NISO PREJEU NI TI OENTA POSOJILA. Tako ja iipovodal John V. Sine lair U Minneapoliaa pred aenat-. nim poljedelskim odsekom. Waahington, D. 0. (Federated IV9SS.). — John F. Hinclalr iz Minneapoliaa je izpovedal, kako je vojpa korporaeija kovala aa-rotc z bankirji v velikih zapad nili mestih, da se vUda opehari pod pretvezo, da ze pomaga farmarjem, za atotinc miljonov dolarja. »Binelair, ki je predsednik John F. Sinclair bančne korporaoije, je naatopjl v Waahlngtonu kot aa-stopili k 310 malilr bankirjev v farmarakih distriklih v Mlnneso-t|, ^eria ln Južni Pjjkoti in Montani/Rekel je, da ao ljudje v splošnem sodili, ko jc senat pooblastil vojno finančno korporaci« jo, da pomaga farmarjem, da bodo imsli od tega koriati ljudje, ki obdelujejo zemljo. "V tem upu amo bili vai opeharjeni", je rekel aenatnemu od' seku. "V resnici se Je zgodilo to, da ao meatnl bankirji na zapadu odložili malo vredne farmske vre^noatne papirje na zvezno vlado in da ao pomnožili svoj prebitek v gotovini, ne da bi odvzeli en funj od bremena a farmarja. "Godilo se je Uko: A je bil malomeetnl bankir, ki js posodil denar direktno farmarju. A je bil meatni, bankir, ki je aprejel farmarjeve vrednostne papirje od malega bankirja. Ko so cene padle za farmske produkte na dno, so fermsrji postajali bsnkrotnl in zvezni rezervni odbor pod vod-šivom ravnatelja Ilsrdinga je odklonil nadaljna posojilo. Nekaj časa je izgledalo, da bosta trpela mestni in vaški bankir a farmar jem vred. "Na to je prišla velika preva ra. Določeno je bilo, da vetop) vojna finančna korporaeija in re ši dan. Toda denar ni šel direktno k farmarju. Mestni bsnkir U. je rekel malemu bankirju t Dolgu jete nam štiridceet tisoč dolarjev in morate jih plačati. Mali bankir je vprašal, kako naj plaša To je selo enoaUvno, jo pojasnil mestni bankir. Vi imaU nekaj do brih vrednostnih papirjev. Izroči te jih vojni finančni korperaclji, ki vem aa naše priporočilo pozo dl štirideset tisoč dofsrjsv, ako obljubite, da nae plačate." "V štirih severozspsdnih drža vah ja vojna korporaeija posodi U malim bsnkir jem'šeatdesst mi I jenov dole rje v pod pogojem, ds poprovi jo posojilo za odplašllo dolgov pri velikih mestnih ban kirjih." je izjavil HineUir. "Far mar ni dobil denarja. < Danes je veš dolžan kot kdaj preje. Vae, kar ea je zgodilo, ee da povoda ti a tem, da ima vlada Združenih držav nič vredne peptrje, kater« ee nanjo odlošill mestni bankirji na zapadu." Po Hinelairjevi laja vi je vkojl ženi dolg v Združenih državah aarssUd od $10,000,000 v letu 1*19 na $330,000,000 v leta 1920. Davki, ki jih plačaj«jo farmarji v teh pokrsjineh so pa aarasli od ,000,000 M $20*,000,000. PosajiU na kratke obroka, ki jih jemljejo farmarji, eo narasla Lausannc, Švica,. 15. doc. — Angleški vnanji minister lord Curson je imenitno izigral avojo potezo ,ko je spravil ua dnevni red konference vprašanje uarodnoat-nih in verskih manjšin v Turčiji. To vprašanje je adaj "rešeno" s Um, da Turčija stopi v ligo narodov. Protekolja kristjanskih manjšin je adaj aadeva liga narodov in konferenca ae ne bo več bavila a tem vprašanjem. Obenem ao "rešena*1 mpoga druga vprašanja, ki ao Angliji najbolj pri areu. Na primer turško olje v Moaulu. Kakor hitro js Turčija članica lige, preidejo vaa sitna vprašanja turtke meje v Meaopotamiji in Siriji v območje lige, ki se bo direktno bavila njimi v aveai a mandatirapimi dešeUmi. Liga narodov jo pa pod kontrolo Velike Britanije t Ravno Uko najbrš odpadejo 1 vprašanja mednarodne kontrole komiaije aa Dardanele in turških kapitulacij. Najlepše pri tem pa je, da jc ameriški zastopnik Chitd pomagal Angliji pognati Turčijo v ligo na rodov, Čeprav Amerika noče imeti uqbenili stikov a ligo. Tak je bil manever Anglije, ko je spravila v ospredje zsdevo kristjanaklh manjšin in aapsla tušno peeem o trpečih kristjanih na Turškem. Kakor hitro ja Iamet paša vče raj naananll, da je Turčija pripravljena atopitl v ligo narodov, co bo podpisan losanski mir — ao ji blU naenkrat odpuščeni vai stari grehi I Lord Curson jc nare- MORGAN BO ftR ENKRAT poSKUSIL "REŠITI" PROPADAJOČO EVROPO. Washington, D. O. — llardln-gov kabinet je včeraj (15. decembra) rsaprsvljal o akutni franoo-sko-nemški odškodninski krlal. Ilsrdlng jo izrazil željo, da bi Amerika morala pomagati Evropi, toda na tak način, da ne bi bile Združene državo poUgnjeae v vrtinec evropake politike. Poeo-jllo poldruge miljardo dolarjev Nemčiji bi mogočo rešilo problem. Posojilo bi dali privatni ameriški interesi, a vlada bi morala imeti toliko nadaorstva, da ao posojilo ne bi alorabilo v druge namene. Državni tajnik Hughea je povahjl miljardarja J. P. Morgana, ds naj pride v Waahington ln pove avoja mnenje o tej ude vi. « ANGLIJA JE POS-VARILA FRAKCIJO. Bonar Law ja rekel v parlamentu, da Franolja ua m uničiti Namttje. ODŠKODNINA SE MORA SATI. London, 15. dee. — Angleški miniatraki predaednlk' Androur Bonar Uw je včeraj laja vil v nižji zbornici, da angleška vlada ne podpira Poinoarejevega programa aa lnvaaijo Ruhra iu oavojiUv nemških rudnikov ter induatrij, kaUre bi Franolja rada drlala toliko Čaaa, dokler Nemčija m plača vojna odškodnine. Delavekl poslan d in Aaquitkovi Ur Uoyd Oaorgejevi liberalci io soglasno zahtevali pojaanila, kaj namerava Aaglija a oairom na bd* škodillnako vtrašanjs, ki laziva novo krlso v Mvropi. dil vimmtu ln dajal, da vag^Bonar Uv ia ddaU da auje vprašanja^ tl.de f krftt^nakB. ta£a odgovrSS?m vpeašZ |tja, toda v glavnem rttfU manjšin bodo ugodno rešena, ša prav je Izmet lajavil, da turška vlada ae sprejme aahtev u armenski narodni dom ta) aa lnoaemako komisijo, ki bi ščitila manjšine na1 Turškem. Ruska delegaU Člčerln ln Vo-rovskij ata ao čudila, ko aU slišala o zzključku Turkov, da ao ae izrekli m vatop v ligo narodov. Dejala sta, da ja Muatafa Kemal paša aagotovil moskovsko vlado, da Turčija ne pojde v ligo, dokler ne bo sprsjeu tudi Rnslja. Izmet paša je včeraj ponovil zahtevo, da ae • mora patrijarh grške ortoclokane cerkva iaaelitl iz Carigrada. Patriarh naj gre v Atene, v • Rim ali katero drugo krfičansko mesto, Turki ga ne ma rajo imeti v svoji sredi. Veniaelos je ugovarjal, da patrijarh a krist jani vred je bil proj v Carigradu kot Turki ln tam tw)i ostane undenfelda ne puste V združene države, Naw Tork, N. T. — Preiskovalni odbor je odredil, da Wolfo IJndenfeUl, ki jc aam sebe pro glssll vohunom mod delavei in ra-dikalci, ne sme v Združene dr šava. Madeftfelda j« dal prlveati nasaj justični department. Na Kllio Island u ga imajo šs od Zs hvalnega dneva. Slišijo aa gUao-v da bo Willlam J. Borna, načelnik Ujne službe v justlšnem department u, apeliral, da ae odlok preiskovalnega odbora razve-I javi in da ae Mndenfeldu dovoli vstop v Združene države. od $700,000,000 na $1,200,000,000. "Uvažaju U veliki tovor sedanjih obveznosti," je rekel Bine Ulr odeeku, "in apoanali bost«, da farmar ne potrebuje nadeljn« ga kradiU. Njegov svet in njega, vo delo ae plsčsta tega, kar je adaj dolšaa Zakaj bi mu ae dalo še veš krediUf "Cene ee morajo etabilizirati na previšni meri. Mi amo tukaj, da priporočiaM, da ae eprojaM zakon kot na pr. Chriotopberaoao-va predloga, ki daje »oš vUdi, da pokupi naprej oe«neni prebl Uk nespridljivih produktov, ka Ure proda po avoji volji U aaj boljši ceni, ia da brani farmarja pred špckalaeijekfaai vpadi. Pr odlogi Morriea la Ladda do lošaU stabiliziranja aea, k s te rt podpira tudi Sinclair. ^ lahko da ae vlada Velike B kakor na atrinja a Francijo in upa* da se franeoeka vlada preatlli! do 15. januarja in uboro drugo, umeetnejžo pot. B Um je Bonar Uw pokaral, da bo glede nemške odškodnine bodli po Uiti poti kakor njegov prednik Lloyd Oeorge. Miniatraki predaednlk j« ugotovil slsdeča fsktai Nemčija ja na robu propada. Rn sam sunek od franeosks strani -» in Kvropa bo imela novo veliko revolucijo. Inflataoija nemške marke je mogoče delo nemške vlade, da ia ia* ogne plačilu dolgovi naj bo kakov hoče, takt ja, da Nemčija danaa ne »orc plačati nobena odikodnl* ne, Nemčija bo v aUnJu plačevati Udaj, kadar raavlja svojo aunanjo trjrovlno. Toga pa ne morš storiti« dokler Šivi v sedanji negotovosti. Odškodnino je treba anlšatl la dati Nemšiji dolg moratorij. Franolja ln AngUJa aa morata sprijazniti a mrzlo resnico, da al* kdar ne dobita tega, kar prišalra-jata.. Nihče ne sms pričakovati od Anglije, da bi ona anulirala vojna posojila, doklsr njeni upniki aa stots lato, Bonar Law js dejal, da tran* dija Nemčije je v tem, ksr je da* nss v takem položaju, da ne uort vaš stabilizirali marke bros oni* šenja avoje Induatrije ln >ropaet nemških induatrij bo velik udarce sa Anglijo in vso Evropo. Nekegs dne Nemčija okreva la tedaj bo poklicana, da poravna iegitiamo odškodnino. Anglija aa glada vaš na grehe v preUkloetl ia aovraštvo, ki ga Je porodila voj« na, pač pe ns aedanjoat In bodoč* nost. Anglija je finančno močna, zato pa ao njeni dafkoplačevalci revni« Notranji položaj Anglije je elab. Mamo podpora za brezpoaclna da* lavoe znaša eto miljonov storila-gov letno, Ako ss kmslu ne izboljša položaj, bo Anglija na slsbšem kot je danee katerakoli zavezniška država. k Chicago ia okolica t V nedelja oblačno in neetalno. Jutnozapadal vetrovi. T«mperstnra v zadnjih 24. orsht najvišjs 10, aajaižja Holn«« iside th Trli, zaide ob 4 90. . P»0SVITA SLIKE IZ NASELBIN OLUHO LASTUlMA MA, jjJ PROSVETA HAMOOrni rOOfOMt JlimOTE| I Vte jEofioTt Elata ia 11.21 m pimrnami CMeag »MS ae bte. UM ss »sl l*s. SS aa tH a»aaaa, In aa * f*—. NJut ■TN.IVIMHAI IUMM J2E5 "FROSVETA" A VMM, ^THE 1ILI61T E1TM E W T • SmS rsraanrsr v .U»aj» m. Wfr<*?'/*B> M MM U * laa dmrrom ailMla •»«♦«■•. r la »■ Je s «•• loe m veaa m aiUfi Hal. Paaavite Ja r»M»- DELAVCI NE PRIMANJKUJEJO! Zadnje čase je pričelo privatne bizniške interese sko-" minjati po velikih brezposelnih skupinah pred tovarnami, ki ponižni čakajo, kdaj se prikaže delodajalec med vratmi in pokliče par delavcev izmed sto na delo, drutfm pa z milostno gesto naznani, da zanje ni dela. Kadar stoje velike skupine brezposelnih delavcev pred tovarniškimi vrati, tedaj je igrača pritiskati na delavske mezde. Ako delavci ne sprejmejo znižanje mezde, jim tovarnar ošabno pove, da lahko gredo, saj drugi čakajo pred vratmi, da zasedejo njih mesta. Da se ustvsrfjo take razmere, so pričeli veliki dnevniki stokati, da primanjkujejo delavci. Najprvo so pri-nesli izjave raznih industrijskih magnatov, v katerih eo magnatje povedali, da teko resnično postoji pomanjkanje delavcev v Združenih državah, kot je "amen" v Očenašu. Na to io uredniki povedali, da mora ameriika industrija vpropastiti, ako ne dobi dosti delavcev. Odpraviti je treba omejitve za naseljevanje. Odpravo omejitve za izseljevanje v Ameriko je pa tako rasumeti, da smejo v Ameriko prihajati le krepki, zdravi delavd, najbolje taki, ki niso ie nikdar v svojem življenju slišali, da se delavci organizirajo strokovno, gospodarsko in politično. Tski delavci so idealni za privatne bisniške interese, ker so zadovoljni s vsem, kar se jim ponudi. Ko je bila ta propaganda v polnem zamahu,, je v novembru govoril delavski tajnik Daviš v Los Angelesu. V svojem govoru je pa spregovoril te znsčilne besede: "Vprav zdaj imamo v Združenih državah tri miljone ljudi bres dela. Zakaj na j po tem dovolimo, ds pridejo tujezemci v deželo, da povečajo to butaro!" Ravno istega dne je zborovala industrijalna konferenca v New Yorku. Prisostvovali so ji industrijski magnatje in kapitani. In ta konferenca je izjavila, da je pomanjkanje delavcev zakrivilo povišanje mezde. Ako so delsvci odbili naskoke podjetnikov ponekod na delavske mezde, se ni to sgodilo toliko, ker so primsnj-kovali delavci; kajti vsakdo, kdor ni slep, se lahko prepriča, da delavci ne primanjkujejo. Ampak delavd so se postavili v bran in stsvkokssev ni bilo lahko dobiti, ker se je ssvednost med delsvstvom povečsls. Tovarnarji in industrijski magnatje ne bodo tega priznali, kajti če bi hoteli govoriti resnico,' bi morali reči, da se število brezbrižnih in nezavednih delavcev, ki so pri volji delati sa vsako mezdo, nekoliko skrčilo In ni več tako veliko, 1cot je bil6 pred izbruhom svetovne vojne. Ta zavednost se pa ni povečala le med ameriškimi delpvci, ampak mogoče ee je ie je v večjem razmerju povečala med evropejskimi delavci Tudi v Evropi so stav-kokazi zelo redka prikazen, čeprav je tam izredno velika revščina delavcev. ODSEV NA PROSPERITETO. Ganjenim dopisnikom! Pri do-ttt««. ki so nanašajo na raaanere r naselbini, mora biti podpisano To ni arsdnUka kaprica, to sshtavsjo pravila- U-redništvo priporoča vsem dopis-nikom, da sa ravnajo po tem navodil« ksr prihranijo uredništvo veliko nepotrebnega dela, sebi pa jaso. _' Trinidad, Oolo. — S tuinim srcem naznanjam, da je moja soproga za vedne zaspale tar je priporočam v blag spomin. Po-kojnica Marija T/ojar je bila rojena v Zamostceu pri Bodrašiei na Dolenjskem. Zahvalim se sa krasni venec in tolsžbo mojemu bratn Jakobu Trojarju, mr. Banu Scarino, mrs. Pieonic* njenim sestram. Ksrlini Slavi«, Angeli Vorik in Jobani Jerik le Cleve-landa, Ohio, Uko tndi bratu Johnu Perušeku. Društvo S. Andreja J, 8. K. J. v Trinidadu, katerega Članica je bila pokojnica, jo je apremilo do njonega groba sa stavo. Tudi ss zahvalim za venee mrs. Mary Preskar in za krasne vence njenim otrokom. Hvala vsem bratom in sestram, ki ste me tolažili ob uri ialosti na njenem zadnjem potu k večnemu počitku. — Žalujoči soprog — John Trojar. Daorson, *sw Man. — že dolgo ni bilo videti iz Dawsona, Nesr Mex„ kakih novic, in sedaj, ko lem ravno tu, pa hočem dati v javnost kratek opis o tukajšnjih razmerah, Delo je po pet dni v tednu, kakšen teden pa tudi vsaki dsn. Zaslužek pri vsem tam je komaj tolik, da se človek preživi. Imeti mora poleg tega le dober prostor v rovu, da mu js mogoče narediti toliko, da ims sa skromno življenja. Tu ni. dosti Slovencev, največ so Mebičani. Javnosti naznanjam, da je tu umrla rojakinja Marija Jazbec, dosas is Trbovelj pri Savi, Bajni-ea je bila dobi* žena svojemu možu in skrbna mati štirim otrokom, ki jih zapušča stars od dveh da 18 let. Kruta smrt jo ja odtegnila la ns doraščenim malčkom in talko jo bodo sirota pogrslali, Nsj ti bo lakka ituja gruda, Mary! Franku Jazbeqn in njegovim otrokom izrekamo iskreno solaljs. ~ frank Bosernik. V poštni hranilnici vlagajo svoje prihranke večinoma delavci. Znano je, da delavci niso lakomni visokih obrestih, semlntje so pa doživeli zelo žalostne izkušnje z nekaterimi privatnimi denarnimi zavodi. Med vlagatelji v poštni hranilnici je najti prav malo biznismanov, vele-biznismanov pa najbrž nobenega. Zadnji se ne zsdovo-ljijo s takimi obrestmi, kot jih plačuje poštna hranilnica. To govore lepe dividende, ki jih vprav letos dele rssne delniške družbe in korporacije. Poštna hranilnica služi največ delavstvu. Zaradi tega podaja tudi poštna hranilnica sliko, v kakšnih rasmerah žive delavci. Ako vloge v poštni hranilntet naraščajo, tedaj je doprinešen dokaz, da delavd večinoma delajo ln da si semlntje odtrgajo kakšen groŠ od ust, da ga na-lože v poštni hranilnici sa deževne dneva. Ako vloge padajo v poštni hranllnid, tedaj so delavd bres dela In njih ssalužki niso tako visoki, da bi od njih lahko utrgali ln hranili v poštni hranilnici. Offeijelno poročilo pa pravi, da so se vlog« v oktobru snlžsle ss $788,000. To pomeni, ds Je bilo v oktobra ulo-ftenih v poštni hranllnid $788,000 manj kot v septembru. Veots, kajne, nI velika. Se enega miljona ne doeefte. Ampak de pomislimo, da delavec ne more vlsgitl velikih vsot, ampak da mora hraniti pri groUh, ako note taj naložiti v poštni hranilnici/tedaj ta vaota nI le velika, ampak snišanje vlog nam pove, da proepfrtteU aa delavce še plava nekje v oblakih in da sanje še ni prišla na semljo. Buckner, HI. — Pašno tasledu-jem dopise v našem ssnjenem listu Prosveti, čel, as bo ia kdo oglaaH is te mala premogarake nsaslbins, a že dolgo ni bilo glasu odtod. Ksr se tiče dela, se ni prsv nič pohvaliti. Premogarji i* msmo mnogo počitks, kajti pi-ščalka nas vabi samo po enkrat sli dvakrat na teden na dalo. Po narodnosti so naaeljen^i tu največ Poljaki in domačini, .nekaj pa je nas Slovencev, ki aa med seboj dobro zaatopimo. Pred kratkem se je pripetila huda neereča. Med Bueknerjem in Christophsrjem so našli v avtomobilu sedečega nekega Italijana a zlomljenim tilnikom. Kako se je to sgodilo, ja uganka, katere ne more nihče rešiti, mrtvec pa seveda tudi ne govoriti. Take nesreče so Is kakor neka stara navada t tej naealblni, kajti pred nedavnim časom se je istotako sgodilo s nekim Američanom, ki je prilel na lati način ob livljenje. Vreme pri nas imamo prav lepo, snega le ni nič, le veter je silno' mrsel in huda* burja v&aaih komu odneee klobuk s glava. Posdrsvim vss rojake, poeebno pa čitatSlje Prosvete. — Joa. Oer-maLl.f. ' T \ t malo pomagano. Verjamem, da na bi mogli bede ustaviti a par ti-»očaki, ali kdor je v velikem pomanjkanju, bi tndi najmanjši dar hvaležno sprejel. Veliko denarja je bilo še nabranega med Slovenci v Ameriki za Evropo, sa tukajšnje bwh»« rojaka, ki niso po lastni krivdi prišli v pomanjkanje, pa ga nikoli ni na razpolago. To se reče: Pomagaj in pomagaj, kadar pa prideš ti v pomanjkanje, si sago tovljen, da ne dobiš ni& Mislim da je malo odbornikov bivie J. R. Z., da bi vedeli, kaj Je dolga stavka, medtem, ko je v linijskih pre mogovnikih vsaki dve leti ali pa še bolj pogostoma. ako se moramo torej skoraj vedno boriti sa skromni kruh. Kadar bo izginila med nami tista ozkosrčnoet, sebičnost in "blufanje" potem lahko upamo, da boste v resnici rojaki, sobrat-je in aodslavei. — VI« VaSMak. Livingstoa, BL — "Zlati časi" se sam obetajo, kajti kralji premoga, kakor vaeh drugih in-duatrij že vzdignjejo avojo peat nad itak potlačeno rajo ter grozijo, da jo popolnoma atlačijd pod jarem. Saj ako sami ns bodo mogU tega storiti, imajo za aeboj zveste pristale v Washingtonu, ki jim bodo ob ugodni priliki pri-gkočili ns pomoč. Vsaj tako ss še sedaj izražajo. Delavei bodo pač želi sad svojega dela in dobrota, ki so jih ustvarili s volilnim listkom. Blagor nsm L Molimo, saj je ad-ventni čas na čast presvetemu telesu VodUke Johance, kajti ona je naša največja priprofajica. Ti pa barbertonaki dopisovalee, ako bolel rešiti svojo kosmato dalo, neai vašemu gospodu enomesečni zaslužek ter g» prosi pri krvi Vo-diške Johance, ds ti da sveto od nikar Uko debelo ne laže. Kam pa je šlo nas drugih 2000 naročnikov. Ali misli gospodek, da ga zaženemo v koš f Ta gospod uredniše toči krokodilove solze, da bo prav v kratkem Proletar-čev pogreb. Prosim te, gospodine, kaj ps imaš pravzaprav opraviti s premoženjem J. R. Z. AU mogoče žaluješ, da ne pride denar v tvoje roke. Ako bi Ml gospod S. ustanovil J. B. Z., in bi bilo šlo vss po njegovi volji, kakor na primer s Slovenskem zavetiščem ali Ligo, bi gospod urednik Glasa Naroda gotovo na brusil joai-ka t njegovem preljubem listu. Zakaj pa ničesar ne omeni o zavetišču in ligi! Naravno, prav U-ko ja kot on govori, da vrana vrani oči ne izkljuje. Kako pa on va, da ima proleUrsks gospoda 750 organiziranih priatašev in da ni dal v miljonski fond vsak po en dolar. Urednik lalo samemu aabi ia v tvoji zagrizenosti ja neumen, da sa ma smejejo val pametni ljudje. Niti toUko ni pameten, da bi šel prej pogledat, Is ja raa samo Proletareo priobčil sapienik, tem-več kar trobi avoje. Pameten človek as gre prej prepričat kaj je res, potem lele pile. Zapisnik je vezo. Smilil se ml, da bi se evrt AU " na dnu pek& Naredi skesano po-koro ter nesi kak stoUk in zagotovljen ti bo najbUlji sedež na desnid svete Johance. Pri nas delamo bolj po mgtaa. Z našim društvom dobro napredujemo, ampak ie bolj kot s društvom napredujemo a plačo nalaga brata tajnika. Mialim, ako bomo Bi I« par let kot lani ln letos tako naprej, da mn hpmo odmerili tako plačo, da mu ne bo treba-iekati drugega dela, temveč aa bo lahko živel a tajniško plaio. — Vabim vse Člana, da as udals-že seje dne 7. januarja, ns kateri ima nadzorni odbor podati trimesečni ter tudi letni proračun druitva. — frank Uinsk.. Ooverdale, Pa. — Ksf^ sl je pred nekaj dnevi oglasil v Prosveti It. 285 soc. klub ls Alli. • in njegovemu uredniku par tisoča kov, ko bo sadoatna vsota v skladu, pa bo toiba pričela. Ne zamudita prilike 1—Bdan prizadetih. sonce Turni sin dr. WUdi v Polzeli je 18. novembra odslovil 81 dslav-eev brez prave utemeljitve. De iavci ▼ njegovi tovarni so brez orgsnizaeije, zato si js dr. Wildi upal Uko postopati. "Radničld Dnevnik" je obja-vfl oster Članek proti sedanjemu režimu ter proti Radi Paliču, sina ministrskega predsednika ki je dobil koncesijo za produkcijo petroleja na Hrvaikem, pa jo je ko j prodal angleškemu petrolej skemu trustu. Rade Paiič se je že večkrat izkasal kot vreden svojega očeU.' T salu Holorinu je žena Jova-na Saraza aa trenutek odšla iz vele, v kateri je pustila dete. Medtem je prišla v vežo svinjs, ki je detetu odgrizla roke, nos in ušess. Mati je prepozno prišla nasaj ln Uko je dete umrlo že na potu v novosadsko bolnico. Finančno ministrstvo jc sklenilo podržaviti konservstorij "Gin sbene Matice" ▼ Ljubljani. Laiko lasoplsjs zahteva za alu čaj, da bo orientaka mirovna konferenca prisodila Jugoslsviji So-lun, kompenzacije v — severni Dalmaciji in na kvarenskih oto kih. ▼ Lausaunl je zahteval Musao lini od Ninčiča, da mora otvoriti Jugoalavija promet z Reko, da se bo mogla posluževati Madlarsks relke proge. V nasprotnem sluča ju, da bo sahteval otvoritev pro ga BudimpešU-Raks od Društva narodov.^ ▼ MfrajaUh poUtltalh krogih tovora v sadnjem čaau precej o Ujnem glasovsnju sa odobrsnje kredita v znesku 800 milijonov dinarjev sa vojaštvo. Znano je da se ni vojni minieter preveč o-freval u kredit pa da predeed mk sknpičins sploh nI pustil do. su govoriti oposieionaleem. Ra dikali In demokrati ao aa potru dili, da ao zakon o izrednem kredita hitro odglaeovali. NI nobenega dvoma, da gre sopet za do-, bro premišljen atentat na držav.' ao blagajno. Gotovo je, da bomo imU v najkrajlem času zopet Priliko sUiati a ta« aajnovsjšem Pred enim letom jc od J iS ^*MNrtfapedicija auS anaiastVenikov, katero j« ■ vodstvo Ameriškega imSJjH naturslno »godOvino v \ew y" ku. Na čelu ekspe.!. Je Roy Champman Andreus, (( ameriški geolog in raziskor] Namen ekspedicije je bil, 0bU ti veliko puščavo Gobi na Kij Skem in iskati*fosilov pradavj živali in, če je mogoče, «*v (Nadaljevanje a prve etrani.) kazalo, da je to zaslišanje navad na farsa, ki ima namen oprati Harry M. Daughertyjs. "Ne bil bi zvest odgovornosti, ki jo imam kot član sborniee se-Mopnikov, ako se še nsdslje udeležim komično-opernegs postopa nja, ki je odkriti poiskus pranja Har?y M. Daughertlja. Sam eebi "<* morem dovoliti, da ostanem v t h ki poziciji, da pomagam na ka tiri način pri tej pralni pred fctavi in oetanem zvest svoji prl-M'(?i kot član zbornice zastopnikov. Zdaj še enkrat ponavljam, da "nam dokaze, e katerimi doka "-m, da je Harry M. Daugherty kriv vseh sločinov in prestopkov, katerih sem ga obtožil. Priprav lini in željen sem predložiti te dokaze pravilnim potom nepristranskemu komiteju, toda odločno odklanjam, da ee izrabijo kot pralni materijal. "Zdaj ponovim evojo zahtevo, 'i« se moja rezolucija H. Ree 425 "poroči zbornici zastopnikov n poročilom, da jo eprejme in da ** meni dovoli predložiti dokaze nepriatranakemu komiteju pravilnim potom. 8 tem pralnim po-" ' »penjem pa ne maram imeti no->"ne zveze. Tako eem ea odločil 1"> posvetovanju z mojimi evsto-v*lei, med taterimi je tudi mr K«mael Untermyer v New Yor-ku." Angleški T "ndon, IS. dee. — Zasedanje T»rlamenta je bilo duiee zsklju-' f»o do IS, februarja Idjub opo-r,r'jl delavakih poelanoev, ki so '"blatili, da mora zbornica prej k 'riti nekaj sa brcspesclac de- Predlog sa 70 ifcUjonov dolarjev v pomoč Nemčiji. Waahington, D .C. — Kongrea-nik Newton, republikanec is Mo., js v četrtek predložil reeolucijo v poelanaki sbornici, da naj kongres dovoli 70 miljonov dolarjev v pomoč stradajočim v Nemčiji In Avstriji Reeolueije ee glaei, da bo stotisoče, ako ne miljone oeeb umrlo to zimo vsled glada In mraza v Nemčiji in Avstriji, če ne dobe pomoči od sunaj. Denar, ako bo dovoljen, ae izroči nemškim in avstrijskim organizacijam Rdeče ga križa. Ibvi predsednik Ivtae. Bern, Švica, 15. dec. — Kar Seheurerf podpredsednik Švicar ake konfederacije, ja bil isvoljeu predsednikom ftviee ss leto 192.1 ■ t Revolta v Macedoniji. Sofija, 15. dee. — V vshodni Traciji in nekaterih krajih južne Macedonijc ee je pojavilo avtono mistično gibanje, ki se selo razširja. O vstašlh ee govori, da Ima jo brsostrelne topove in preskrbljeni so tudi s drugiSi vojnim ms terialom. Vodijo jih macedonski revolucionarji, katerih cilj je avtonomna Maeedonija iz veeh delov bolgareke, srbske in grške Muce donije s Solunom kot glavnim mestom. Pred nekaj dnevi ao vstaei udrli v kraje bolgarsks Macedo nI je in nepadli Kustendil, duma jo Dubnico in druge bližnje kraje; krajevni oblsstniki eo bili pregna ni in nekaj je'bilo ustreljenih, ker aa nieo hoteli podati. Bolgarsks vlada ji hitro poslala šote, toda etvar je resna, ker vetaši imajo veš tisoč oboroženih mož. Orika berači ea poaojilo. Atene, 15. dee. — Grška ja finančna in ekonomska resvalina. Sedanja revolucionarna vlada, kateri našeluje polkovnik Plastirss, je potrkala na vrata ameriških bankirjev sa posojilo 40 miljonov dolarjev, toda težko bo kaj. V po-litjčnem življenju Grške vlada največja konfuzlja. Ifemčija predloži nov aačrt garancij. Berlin, 15. dae. — Nemška vlada izdeluje nov načrt garancij ,sa moratorij, katerega predloži repa racijski komieiji meeto onege, k je bil zavržen v Londonu. Kakor se čuje, namerava nemška vlada ponuditi zaveznikom državne monopole —- elkohol, užigalice, slad kor, tobak Itd. — kot garancije fttfrjo ubiti v Varšavi. London. 15. dee. — Poročilo Is Varšava ee glasi, da ao bile štiri oeebe ubite In 10 ranjenih v izgre-dih, katere eo provoeirali nacio-nalieti po volitvah predeednika poljske republike. Voješke čete eo Iastrelila več ealv v množico naelonalietov, ki je napadla zbornično poslopje med * ustoličevs njem novege predsednika zadnji pondeljek. Ko ee je predeodnlk Gabrijel Narutovič pokazal aa balkona abornišne palače, eo ge naaionalisti sprejeli e peovkami ia obmeuvali s kepami Ali prida božični mir ss froof Dublin. 15. doc. — Iraka vlada jo ponudila republičanom neke pogoje sa asir pred Božičem. Re-pnbličani še nieo odgovorili. , Moskva. — Sovjetaka vlada je nasnanlla, da s 1. januarjem 1S2S odpadejo star^ ruske mere ia veljavo stopi metričnl sistem, ja |o v veljavi po vcej Ivropi i/v/rmll na Angleškem IZ DELAVSKEGA 5WTA vesti iz mm. % luhjanski gara, V Milanu ea ja vrtii te dni sestanek "pro Monteaegre" (sa Črno goro), na katerem eo eadto-1 o veli vsi itelijanek} in inosesmki nscionaliatišni odbori. Sestanek je pkltoalo društvo "Adriatu-o noatro" (naš Jadran), in "Comi-teto Nacioaale Italiane per 1* in dependenza del Montenegro" [Italijanski nacionalni odbor sa neodvisnost črne gore). Zanimivo je, da so ministri Musaolini, Menoni, Ofuretti, De 8tefnni, Taon de Revel In drugi še vedno aktivni član teh dvok društev. Glavni referent je bil veeučiliški »rofeaor Baldazzi ki je la poadar-al, da m mora črna gara oavo-»oditi zaradi eebe in saradi Itall-e. V sovražnik rokah na ama lamreč oatati niti Levten niti Bok« Kot sraka. Bate pe metn Musaolini jeva vlada revidirati svoj program prati JagoekvijL Zborovalei so poslali tozadevne brsojavke Mueeoliniju ia še ne-caterlm imperialističnim oaebem Franciji, Angliji in Ameriki. Take neuasnoeti počenjajo laški nacionalisti, medtem ko vadihuje ljudstvo pod nesnoene tele devš. nega vijaka in drvi dršava v na-zogiben propad. Vatikanski krofi aimpatlsira jo s Mussotlaljem, ker je podal zadovoljivo izjave v vprašanju katollelsma. Vnovič dokaz, da sta ae šovinhiem ln katolleisem še vedno rasumela. ▼ Ooriei je italijanako sodišče obsodilo sledeče Slovenec saradi poškodbo itaU na Krnu, čeprav jim sodišče ni moglo dokaaati krivda i Jeelpa Mikluša (star 17 let) na 8 ce in 500 lir, Ivana 8avdata na mesec dni in 250 lir, Antona Smre-karjs (16 let) na 7 mesecev in 209 Ur, Izpustila pa je Josipa Krena (IS lit), Andreja Perdiha (lftat), Ivančiča in Bojta. la Bild eo odpuetili fašisti tekom tega meeeea nad 900 Jugoslovanov Is občinskih uradov. Belgrajaka vlada al odredila nobenih protiukrepov, šeprsv so jo prsvočaano obvestili o fašistov-skem terorja*. SUv tiska Naredaa 1004 1 GLAVNI 3TA.Ni vkdl «tMiu ruto O« me POHOTNI OBSBKi lačsmmA »MŠsstolk. «e» W. IUr !L_ ____ ^ Bas STS. Baibsel—> OkK FrU A. VU*. Baa efS^BIrvIflta^ TavMl. B«i St. Hm^mIIU, Pa. Ukm iti W. »W St. — n. BOLNIŠKI OOSSKi 11 oeaioNit oRBoajB* au. N«saK pubiisik aesv^e s* a*, fblssj-t. IU. VZHODNO oaaoua. Am^u, n«. see. . ^ Nadami odkmri ______ AvJaJSS, o; wu&« s»iiSM*e sriuir St. ZdraŽitveoi odbili Pvaab Alai, Slii S.- Cea*** Ahip^^" VBMOVNI SDBAVNIKi Dv. P. J. Kava, SSOS SL Clair Ae., Osvabod. a • gl. ašbaeaUA W delala v aUvaef •tf' •jvn. Razno. Ai t W. W. je bilo te dni aretiranih v Loe Angelami, CaL, ko ao piketirali deU-dobavno agenturo ia obveščali brezpoeelne delavec, ds jo stav-ka pri Hoathem California Idi »on Co. Obsojeni ae bili as SO dol zapora vsak. Dršavni zakon v Kaliforniji delete, da morejo s-gantnre, ki najeauje delavec, povedati ds ji stavke v dotlšaem kraja. V tam alušaju ji biia etav-ka Morje požira Anglijo, London.—Anglija poataja manj. ša. Morje od vzhodno strani glo^ji bregove In isrsčunall so, da va^fe leto odgloje - dva miljone Ha peska ia saadje. Ako pojde tako daljo nemotonc, bo v nskej tkeš letih vsa Anglija pod vodo. Vlada ji pričela reeno misliti na sašštte angleškega teritorija pvoti sovražniku, ki m ne ustraši bane armade, alti največje bojna floto no svetu. V načrtu Imajo velike stene Is betona ob aurju. V prejšnjih geoloških dobsh ji bila Anglija dal Francije inr tndi Inka se je dršala glavnega otoka. Na sever ju, kjer je adaj Severno morje, ji bila tudi suha zemlja. Pred dva tisoč leti ji Julij Ceaar našel riko Thamee, katera toli skoti London, Is tako plitvo, ds jo js človsk lahko probradal) da-nee pa plovejo po ajij pamikl. Zgradbe ns obšli, ki ao bile dele ribišev ss šsss Alfreda Velikega, ao danee pod morjem. Geologi ao dognali, da ja eedaaja morsks oši-na med Anglijo in kontinentom nastala kmalu po ladnji ledeni dobi, ko so m etajali ogromni led« nikl ns celini, kjer je sdsj Severno morje. Nekako r litem čsaa ji nastalo tudi Sredosemsko morji, kstoriga prej ni bilo. Uradi volitev v gornji iMli, pri katerih je dobile ea*veš gU-sov socialistična atranka skrčilo število poslancev od 410 do 459. Socialistična stranka ima sedaj 17S poslanec v, eentrum SS, nemško nacionalna 1 judska franka SS. nemška demekrateka V bavarska Ijndska 20, komun loti 15, baveraka ksaečke svezs nemškcsecitmalse S, nemške kanoverska deželna stranka S in ki Hi pripadata nobeni itraak (Udebur la Wcfeaumn), ekups, torej 459. ▼ larkovu ge naivsU • Ukre* jind svoj rovoloeioaarai odbor ki bo pričel s veliko vstsSko ak eijo proti Poljski, Poljska vlada je oamreš po zaprla v vzhodni Oa lieiji vao ukrajineko IntoUg | | Zadružništvo v t*h$L Leto ISIS jc bHo v vaej Italiji le 7410 zadrug, letos pe znaša njih Stavilo še okoli 15.500. Če ee fa prišteje tej številki še rosno pol jedel-ske in druge tadrufc, potom znaša štoviio lastnik zadrug okoli IOjOOO. — Veeh sadmšnikov je eadaj okoli S milijone. Skupna vsota voeb denarnih eredetov sa- Mpim JtlMla IV. hMila IOOT -SS SO. LAWNDALB A VB., CMICAGO. ILLINOUk IzvrŠovalni odbor: UPBAVNIODSEKV dpMŠMŠMlk Am+mm VUUdk B. D. V, NMAMt rOlM^TV« .N mg«. ^ s«4 eer w. Har s^., srHaiiM«, «u. ^^ ^ ^ ^ drag anaša preko 600 mtlljonov lir. Oarodnji savod sa lastna ds-aarae sadrage razpolaga a kapitalom ▼ latsku 280 milijonov lir in ji eden največjih sadružnih denarnih »vodov na svstu. Koliko poj! šlovok v 70, kMht Dokazano je, da poje šlovok, ki došivi ataroet 70 let, v vsem svo-jem življenju več ki S vagonov hrane. Ba obetoj rabi človek dnevno I kilograme ln 10 gramov kvaaa. (Sevada ji v tem vrešu njena vods.) Če pamnašlmo to koUšiao • 25.850, to je štšvilo dni, Id jih lam loto, potem dobimo to-teše od SI,760 kilogramov. Ker ime ea Vinoii 10,000 kg. savšije torej človek v svojem šivljenju hrane ia veš ka S vafonov. — Z dragimi beeedami m pravi to, da poji človik 1326 kg veš, ko pa tihte. Tiko so isrsčunall Angleši. Id f» morete dati svojim pikom In prijaliljist v Ameriki la stari deateviai je eaa U veš sto-dečih knjig: DBOBlft* Od blisu in od daleč. "Oetmrišl fttat", ki ee je po-srečil vsej v glavnem ga iagoto-tl italijanskim klnograflčnim ek-epertom v Rimu, bo predatavljij slike kakor kak drugi film, oboama pe ii srsvsn tndi spsrat, ki bo latošsmio s isvsjsnjem slik tn-dl dajal glasove ' v Waehiuftonu ji ' poslala pvekoitlantlškim parnikom ava-rilo, naj bodo opresni prod ledenimi goreml, ki plujejo od severa. Nsvsdno plovejo ledene gore proti jugu v poletju, s letos je ta šaden pojav presenetil še etare mornarje. ^ . levi ssiaistrskl predsednik ns Poljskem je prejšnji minieter ss sunsnjs zadeve Oabriel Nsruto-wies, ki je nekdaj veljal sa viH-kegs redikelce. Pri Fort Jmrvtoa, I. T^ ie eko. ŠU i tira ekapraani vlek srljske šolosniee. Ubit jo kurjsš, od potnikov ps si bil nlhšo težko peško dovse. Mastoe volitve v Milanu ao Iz padle, da eo dobili fašisti najveš glasov, In aieir 66,000 od skupnih ISO,000 oddsnih gissov, V Mils au, kjer so doeodsj vedno bile delsvske strsnka ns krmilu, je to prsvi triumf za fašista, ki so si ga priborili s nasiljem. f "nočnih srajofk" m prišli v Biki Mrltov kukluksi v nedeljo zvečer v Brooklynu, N. T, Peetor baptietovske cerkve jih jo posdrs vil, preklal pred njim katolleisem in blagoslavljal protoetantlsem Prišli so policaji ln peetor s "noč ao srajčarji" je isgisil. Dodatek ranih koriatnih informacij. Fina trda voabi. Cina Jtauali Ufgins. Spisal Uptea Hinolair, poaloveail Ivan Melek. Poveet ia šivljisjs ameriškega prolatariata sa časa vaUki vojno. Fina trda vesba. Cena $1.00 s po-štniao vrod. Bajedalal. Spiaal Ivan Molek. Hoveet o poeledieah spolnih boiee-ui med sjovenekiml delsvel v Ameriki. Fina trda vasbs. Ceas $1.75 s poštnino vred. . Zakon biogoaillji, Hpissl H. Moore, poslovenil J. M. Eelo pe-dnčns knjiga, ki pokssuje kako m splošni rasvoj livalij tn Kevake ponevlja pri possineznlku. S sli-ksml. Fina trda vwbi. Oeaa $1.50 s poštnino vred Zadnji dvi knjigi, narošenl sku-psj, dobite aa tri dolarje, vm štiri pa sa šeet dolsrjev. Vredno so! Naročij katerim ji tr^e pri-lotiti denar, sprsjema Književna Matica, 2657-59 li. Lawndale Ave, Chlcago, m. , DR. A. M. SOUICUP* PHVSICIAN AND SUBOBON t .t r mmt**mmmm - SSSS W. SSad St* eee. MlUerd Ave« CaUage, III. Ako živite v bil lini pridBe k ajema la epMftto veše AU m iT Ali 40 LITt Se to aiete, imele prilika to eekei let, ia m eecNto eegleMIse vsaj toSke, ša reeemete sseeie le ssglsSkl lesena SagleSb e-flo v easkl Oeseiajafe vam kO slatll. leto la leta. Osee toSi, te ga prti Dr. F. I, ilfIDITI ZBLIMI Dne 94. novembra t L ee je ne Sevae to« Ukks toil earsllto sMrke I vee Serstoeevth S1JS.~OlM hsjtft ieMle totoelae vrni. se #«oo • teusmo v salogt I a iFVff^ jpa^^aa®^! aa. s aaatpaNa is n. nek ji to Oorenjok^ga, eter W M.|aeel3emi« la r»a«lk laaaevJU. ( Ijudno pro*»m cenjene rojake, še kdo kaj vs o njem, ds mi hitro sporoči, ker m bojim, de 'ee ma je kij slabega prtottte Hej ae hitro naznani njegov naelov meni, na naslovi Blaeae Lombor. U ) Ml vem iastovtoto aeeeNto pe p^ m, tečno v vee toaje. mfermaelje asi FRANK OGLAIL , rW CUHIMU, a FKOSVETA Rekši »e Ribelj zakrohoče. Koder se odmakn. Še nekoliko delje od njega. " Vidim, de ee me c elo bojite," se roga Ribelj, "Neumni ete. hvaležni mi bodite, da vam tako n£ h t rezani. Poglejte! (I* žepe vzame listino in rani. je piamo.) poznate li te podpise in in\ena?" Jakob Koder pogleda v veliko'piamo, katero mu Ribelj moli naproti ter bere: "Tatenhah,... Zrinjski,... Frankopan Ribelj mu piamo odtegne in pravi: ' " Veete, da ao to ladajalei ceearjevi in njeaove države!" 4 Jakob Koder ni mogel od kraja besedico zj. niti, usta jc odpiral in kakor nehote rpko iztezal po pismu. V (Dalje prihodnji«.) ' teke gube. de se je posnelo ,keko si z nepričakovanim obiskovalcem niste v posebno v dobrem prijateljstvu "Kej hočete od mene T" 7 "Imam vešao stver govoriti z Vami," pravi Ribelj in nepovabljen sede na atol. Koder se odmakne, videz Ribljev mu ni bil po godu, niti nje-gov arepi pogled. Ali hlepeč je bil v kotu sobe; ni se bilo torej beti ničeeer. "No, atorite brž," previ Koder, "noč je, k pokoju trebe iti." "Vi ste prijatelj deželnega profosa Franca Vilskega!" vpraša Ribelj. "Prijatelj? Ne, kdo se more imenovati prijatelj takiji visokih gospodov," odgovori plaho Koder. "A znani ste ž njim. Rabelj je on, in Vi tudi delete v tem. Ali hočete, de Vem izročim pleme- Ivir Erazea Titeibib. Historičen roman is 17. veka slovensko zgodovine. Joeip Jurčič. J (Daljo.) Preko trhlega obraza starega oakrbnika zaigra čuden nasmeh. Gornik je red čul te beeede, ali posnelo ae je, de govornika tudi prezira. "Prinesl vino l" previ steree dekli. In ko starka odide po vino, sede Gornik k nftzi, ki je stole v veži m Ribljn odkeže prostor poleg sebe. Bibelj sede in pokrije obrez z rokami. Ko imeta vino na mizi ia stara dekla odide, prične Gornik: "Nož? De, imel bi go ze njege io ze tebe. Kaj ei hodil k meni? Kdaj aem te klieel? Gospoda m je dojele kruh, ti in tvoj gospod. Ali a pelinom ste mi belili, z neerečo solili." Neme sedite potem obe asoža. ^ « Gornik, v aluiabnoeti oaterel mož, nevejen tvoje notronjoati odkriveti, vojen mtlšeti in pokoren biti tudi tečas, kadar ae mu ni godilo prov, je izrekel v kretkih besedah več nego kdej prej. Ko je bil nekdaj prej izgubil ženo, ni tožil; ko je td*j izgubil hčer, edino bitje, do keterega je imel toliko sree, kekor go more imeti človek njegove notar« tudi zdsj je dele! dalje in alužil delje goepodorja svojege, kekor mrtev stroj. Ribfclj bi bil peč proteetoval vaelej sicer, da ttorot tudi njemu očite provzročevsnje svoje nesreče. Zdej gs niti čul ni. Bil je poln svojih misli. Nod vlado vala po je ene misel: meščeveti st! Pri vinn jo je povedel Gornika. Te mu ni prigoverjel, o tudi ne odgoverjel. Delal je obraz, kakor bi hotel pokazati ,de mu je vseeno, ali svet še dalje stoji, tU se pogrezne. Šestnajsto poglavje. Ne vidlo ge suneel On Izdede čestltoga kneza, Gospodara i moge i tvoga. Srbska narodna p stani Potno na večer dne 9. mtrea meseca I. 1670. je korokol v plošč sevlt samoten mož počosno skozi Gosposke ulice v Mariboru in savil na velikem trgu proti mittst Čim bliše jc k tej prihajal, tem pbčasnejša mu vaših sorodnikov faz postsoesr v daljni tu. ri domovini, ld obračajo to dnjgmicvoje oči k vam sorodniki v Ameriki, ne pozabite poaiati jim kak dar v denarju, t katerim jim obložit« božično praznike. Ako želita poalati komu kaj dansurja v prihodnjih tod. nih, tedaj j« najugodnejša prilika aato se-daj, ker počnejo bodo vsi poštni uradi kot navadno sa praznike pr«oblož«ni s poti. Določeno svoto vnšogn daru ei aavorujete oko poverit« pošiljanje ietega potom poznane in varno tvrdko 1 primerno dcnemo dazile se < božič. : Naše banka pošilja denar v ] stari kraj hitro, zanesljivo In . po nizki e«nb Poleg toge je I letos Btoril® ^ P^®®^®® be, de bodo bešlčnc denerne < potil j »tre točno dostovlj«ne. , Prejemniki dobe dener ne j svoji domaČi pošti breS vsak«- J ga odbitka. < Ako pe ste nam«nj«ni pete- ! vati sa boiič v eterl kraj, te- J daj ae poslušite neše banke, < ako hočete bM tečno poetre- ! ženi. Ze nadalje« pojasnile se obr- ; nite ne „ • ^-iji 1900 Mue Uhad Ar9' Chicago, 11L Ml o Jv Skupno premoženj« $13^00,000.00. f ^BgP' Kapital fas prebitek $1,250,000.00. 1 ........... .............. " ...........f"n .11111*11,1 HI I BANČNA TRDNJAVA ZA JUGOSLOVANE V AMERIKL [ kooperativne hantne institucij« la debtve ilnlca aa ssoje vlogo p- 4%. »i*,*« Kija, 1 gp«M