Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra Številka 38 - Leto XXIII - 13. oktober 1984 Seje odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela Dvigniti varstvo pri delu na Višjo raven nadaljevanju je še poudaril, da je ^ °r v preteklem obdobju opredelil ^oge in dal smernice za trajno delo-5nje tega organa, da pa sicer pri svojih a*°gah dog le j ni v celoti uspel, saj g Soj za napredek na tem področju laneni pravzaprav preobrazbo celotne a$e miselnosti, ki pa še vedno sloni na , 0relih principih zgolj »higiensko ^ničnega varstva.« Carstvo pri delu in humanizacija dela »V preteklem mandatnem obdobju si je Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela prizadeval realizirati zastavljene cilje in sklepe strokovnih konferenc ter dvigniti varstvo pri delu na višjo raven«, je ob začetku poročila o delu tega odbora v preteklem mandatnem obdobju poudaril dosedanji predsednik tega odbora Mitja Fortič, na seji prvi seji odbora, ki je bila pretekli torek v Ljubljani. tega je odbor sklenil taka stališča smatrati kot stalne naloge. Pri tej ugotovitvi je bila spet omenjena statusna opredelitev služb varstva pri delu kot samostojnih strokovnih služb v DO in vključevanje strokovnih delavcev za varstvo pri delu v strokovne kolegije. Praksa je namreč pokazala, da te službe niso ustrezno vključene v delo strokovnih kolegijev in da'nimajo samostojnega statusa. Razen tega pa delavci opravljajo poleg svojih še naloge drugih področij, kar jih pri njihovem strokovnem delu na tem področju omejuje. Vsaka DO naj bi v prihodnje izobli-. kovala tudi sistem lastnega funkcional- Pfav preučevanje medsebojnih vpli- nega izobraževanja na področju varstva pri delu in humanizacije dela, da bi bilo izobraževanje tako bolj prilagojeno konkretnim specifičnim zahtevam posamezne TOZD. V tako izobraževanje pa bi morali biti vključeni tudi vodilni in vodstveni delavci. Službe pri delu bi se bolj kot doslej morale vključevati tudi v usposabljanje in zaposlovanje invalidov ter razvijati njihove potencialne sposobnosti. Sicer pa bi nadaljnji razvoj tega področja moral sloneti na razvoju predhodnega varstva, optimizaciji pogojev za izvajanje ekologije dela in koordinaciji na larnreč zadeva celotne družbe in je ,^Aj poleg družbenih skupnosti odgo '”ren tudi vsak dejavnik v delovnem °lju, v delovnem procesu in tudi v®n njega. j0v v delovnem okolju in izven n jega pa Vsebinski model in izhodišče izobra-Cvanja kadrov, hkrati pa zahteva pristno organiziranost in načrtno reše-aAje teh problemov. , V preteklem obdobju je odbor svojo ,ejavnost uspel vgraditi v planske do-Urnente, do statusnih opredelitev v poteznih TOZD in DO pa, žal v glav-.t še ni prišlo. To kaže na dejstvo, da ttvo pri delu in humanizacija dela še edno nista prišla v našo zavest, kot J^jna in za človekov spontani strokovni azvoj potrebna dejavnika. Prav zaradi ^efn elektronike je med drugim obiskal tudi predsednik CK ZKS Andrej Marinc. ^CUSKA KONFERENCA OO ZK ŠIROKE POTROŠNJE Komunisti zahtevajo Odločne ukrepe Akcijska konferenca OO Zveze komunistov, ki delujejo v temeljnih organizacijah in DSSS Široke potrošnje, je z rednim delom pričela v četrtek, 4. oktobra. Tega dne so se prvič po ustanovitvi (junija letos) zbrali sekretarji vseh osnovnih organizacij ZK in tudi formalno začrtali pot delovanja stalnega koordinacijskega organa osnovnih organizacij ZK. Dve točki dnevnega reda sta vsaka l ebcj predstavljali zaokroženo celo-0 kateri so komunisti spregovorili s ,v°jega zornega kota. Obravnava pred-. >v sklepov 13. seje CK ZKJ pa Ak ^ je pomenila za večino osnovnih or-^rn'Zacij uvodno razpravo, saj je ta azPrava v marsičem predstavljala °dni pogled na reševanje med koristi nakopičenih odprtih vprašanj. Razprave po osnovnih organizacijah j v temeljnih organizacijah Široke .otrošnjc se bodo do novega leta po ve-rni še zvrstile in zaokrožile podobo C|nkovitosti in uspešnosti dela komu-|.50v v svojih temeljnih delovnih oko-r'. - Za razpravo na četrtkovi seji lahko Cerno, da se je pričela z načelom po-c*anja pred lastnim pragom, ^»sledno in brez zvračanja krivde na 1 Rktivne okoliščine, so komunisti kri- delovne organizacije združenih članov ZK, zelo kritično in brez dlake na jeziku so ocenjevali delo strokovnih služb na vseh ravneh delovne organizacije, podčrtali so nujnost temeljitih sprememb organiziranosti delovne organizacije. Seveda niso mogli mimo dela družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Ugotovili so, da bi lahko dosegli še mnogo več, da bi morali -komunisti mnogo več prispevati zlasti k uspešnejšemu delovanju Zveze socialistične mladine, ki je v tem trenutku kot strnjene frontne organizacije resnično ni čutiti. Problematično poslovanje temeljnih organizacij Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč, sežanske Elcktroakustike in napovedane težave Tovarne TV sprejemnikov na Pr-žanu, so resno opozorilo, da je treba ■ilpr.2 -S:,.. področjih ergonomije, varstva okolja in požarne preventive.Prav tako bi morale službe za varstvo pri delu v svoj delokrog bolj vključevati celovito humani-zacijsko usmeritev in poleg že uveljavljenih tehničnih, zdravstvenih in socialnih upoštevati tudi psihološke, sociološke in organizacijske vidike dela. Poleg navedenega bi bilo treba spodbuditi organizirano inovacijsko dejavnost za izdelovanje mehaniziranih delovnih priprav in oblikovanje takih tehnoloških postopkov, ki bi poleg višje, produktivnosti zmanjševali nevarnost in škodljive obremenitve delavcev pri delu. Doslej se na tem področju stvari sicer premikajo na bolje, vendar bi večje uspehe gotovo lahko dosegli ob primernejšem nagrajevanju in večji stimulaciji takim delavcem. Mitja Fortič je opozoril še na to, da v SOZD Iskra sicer pozitivnim pojmovanjem in spoznanjem o pomenu preventivnega zdravstvenega varstva le redko sledijo tudi praktični uspehi na tem področju. To vsekakor kaže tudi na premajhno povezanost med službami varstva pri delu in specializiranimi ambulantami medicine dela. Po drugi strani pa službe varstva tudi niso dovolj povezane s kadrovskimi in socialnimi službami. Ob vsem tem pa je potrebno kot eno izmed prioritetnih usmeritev sprejeti usmeritev in izpopolnitev ter krepitev skrbi za zdravstveno stanje delavcev, kot tudi izpopolniti predhodno varstvo pri delu na tehnološko-tehničnem področju. V zvezi z vso to problematiko je odbor v preteklem mandatnem obdobju sprejel tudi akcijski program. O njem in o pereči problematiki njegovega izvajanja pa bomo poročali v naslednji številki našega glasila. Odbor pa je na seji izvolil tudi novega predsednika tega organa za prihodnji mandat in njegovega podpredsednika. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Ramuta iz DO Kondenzatorji Semič, za podpredsednika pa Miro Albertini iz DO Kibernetika, Kranj. mak prakso na vseh ravneh: vodenja, odločanja, dogovarjanja, spoštovanja sprejetih obveznosti, skratka dela v vseh pomenih besede. Izobraževanje, tako strokovno kot idejno politično, mora postati pomemben dejavnik spreminjanja sedanjih razmer, pričakuje pa se, da bodo za zgled najprej komunisti. Seveda bo treba doseči usklajenost prizadevanj na vseh tirnicah, za kar bodo zopet posebej zadolženi komunisti v svojih temeljnih sredinah. Posebno poglavje razprave je bilo namenjeno izredno težkim gospodarskim razmeram v reteški in sežanski temeljni organizaciji, kjer zaostajanje osebnih dohodkov kopiči socialne probleme. Izredno negativno je na vzdušje zaposlenih vplivalo tudi izplačilo za 15 % zmanjšanih osebnih dohodkov prejšnji mesec na Pržanu. Dosledno uveljavljanje in izvajanje zveznega zakona, ki postavlja izplačevanje osebnih dohodkov glede na ostale obveznosti v podrejen položaj, bo imelo vsaj toliko negativnih kot pozitivnih posledic. Kako, na primer, raztolmačiti delavcem na Pržanu, da prav v mesecu, ko dosežejo skoraj milijon dolarjev izvoza, prejmejo zmanjšane osebne dohodke? Gre za izredno občutljivo vprašanje, ki bo zanesljivo na dnevnem redu številnih sestankov! Likvidnostni položaj DO Široka potrošnja kot celota in njenih temeljnih organizacij, je izredno težaven in obeta še številne neprijetnosti, zato bodo morali komunisti bolj kot vsi ostali v temeljnih organizacijah odpreti oči in ušesa. Solidarnost v vseh pomenih besede, kot so v razpravi podčrtali komunisti, bo morala postati bolj kot kdajkoli temelj medsebojnih odnosov članov kolektiva Široke potrošnje. Vendar, kot so podčrtali, ne gre za solidarnost, ki naj bi pomagala prikrivati lastne slabosti, temveč za pravo tovarištvo, ki mora { M o /4 ol iza trn »'liti «i o 'T ptrort i A S podpisa o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju. AVTOMATIKA Podpis sporazuma o dolgoročnem sodelovanju V četrek, 4. t. m., je bil v Ljubljani sklenjen samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med Iskro in Minelom in sicer na področju energetike, prometa in industrije. V sporazumu so predvidena področja in način skupnega sodelovanja. Navedene so vse aktivnosti za vodenje in izvajanje kompleksnih sistemov in podsistemov, da se za vsak skupni nastop doma in v tujini določi nosilec, kakor tudi aktivnosti vsake podpisnice. Dejavnost sestavljene organizacije Minel, ki ima sedež v Beogradu, in v okviru katere je združenih 24 delovnih organizacij z 12.500 delavci, je: projektiranje, proizvodnja, dobava in montaža energetske in industrijske opreme in objektov. Organizirana je v treh osnovnih vertikalnih linijah: procesna oprema, elektro industrija in strojna industrija. V zadnjem obdobju je močno prisotna tudi na tujih, konvertibilnih tržiščih (termoelektrarne: Indija, Libija, Irak, prenosne linije: ZRN, Libanon, Nigerija, transformatorske postaje: Irak, Pakistan-, Libija, Nigerija, kontaktna mreža: Zahodna Nemčija). Ob prisotnosti Borisa Lasiča, predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, Aleksandra Miheva, člana poslovodnega odbora, Mitje Tav- čarja svetovalca v ZT in Draga Podlogarja, svetovalca poslovodnega odbora delovne organizacije Avtomatika ter Dragomirja Jevtiča, predsednika poslovodnega odbora ŠOZD Minel in Momčila Krašovca, podpredsednika poslovodnega odbora Minel, sta samoupravni sporazum podpisala: Marcel Božič, predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Avtomatika in Momčilo Backovič, direktor delovne organizacije Elektrpgradnja. Omenjena delovna organizacije ima več kot 30 let izkušenj na področju konstruiranja, proizvodnje in transporta sistemov za proizvodnjo in distribucijo električne energije, električne vleke in industrijskih projektov. Š.D. DO AVTOMATIKA Prvi specializirani sejem varilne opreme na Kitajskem Honzgzhou— od 4. do 11. septembra je bil v Zhejiong Exhibition Hallu prvi specializirani sejem varilne opreme na Kitajskem in sicer v organizaciji »The Welding Institution of Chinese Mechanical Engineering Society« in »China International Convention Service Limited«. Na sejmu je sodelovalo 80 podjetij iz 12 držav: Avstrije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Japonske, Anglije, Madžarske, Švedske, Švice, Amerike, Kitajske in Jugoslavije, ki so prikazale najnovejše dosežke na področju varilne opreme, tehnologije in znanja. Sejem je ob prisotnosti J. L. Pana in profesorja Poula T. K. Lina, direktorjev obeh institucij, ki sta prevzeli organizacijo, odprl Boxi Zhang, župan mesta Hongzhou. Vzporedno z razstavo je potekala tudi mednarodna konferenca z delovnim naslovom: »O kvaliteti in zanesljivosti v varjenju« in seminar o specifičnosti varilne tehnologije, ki je bil v prvi vrsti namenjen kitajski industriji, oz. uporabniku. Med tridesetimi predavatelji je z referatom: »Razvoj modularnega robotskega sistema za elektroo-bločno varjenje«, sodeloval tudi predstavnik delovne organizacije ISKRA-AVTOMATIKA, Deso Javornik. Poleg referata se' je Iskra oz. njena delovna organizacija Avtomatika kot edini predstavnik iz Jugoslavije predstavila tudi s svojim proizvodnih) programom. Na 20 m2 razstavnega prostora je prikazala: — avtomat ža varjenje pod prahom E-13 procesorski TIG-180 — dodajni materiali (v elektrode, žice itd.) — železarna Jesenice Na panojih pa je bila s slikovnim gradivom predstavljena avtomatizacija in mehanizacija varjenja in težka mehanizacija varjenja. Obiskovalcem so bili za vse razstavljene eksponate na voljo tudi prospekti v kitajskem jeziku in splošni prospekt o Iskri in programu varjenja. Zanimanje za naš program je bilo izredno. V času sejemske prireditve je bila med Iskra-Avtomatiko in Cheng Do Elektric VVelding Machine Works podpisana pogodba za program MIG,MAG in sicer za 200.000$ za zadnje četrtletje letošnjega leta in 800.000$ za 1985. leto. Kooperacija z omenjenim kitajskim partnerjem že teče. Š. D. T n Ir** »" m tenu nevir/zii* DELOVNI OBISK V SEM1ŠKI ISKRI Pridni, skromni, delavni — zato med najuspešnejšimi v Iskri ' Četrtkov delovni obisk v Semiču (4. oktobra) je bil namenjen razgovorom in izmenjavi izkušenj v TOZD Tovarni elektronskih kondenzatorjev v DO Kondenzatorji Semič. Že na začetku je treba poudariti, da so nas v Semiču sprejeli s svojo tradicionalno gostoljubnostjo in prijaznostjo, pa tudi skromnostjo in odkritostjo. Pri vsem tem pa velja za uvod še zapisati, da je trenutno semiška delovna organizacija med najboljšimi delovnimi organizacijami v celotni Iskri, saj je ob polletju zabeležila visok ostanek dohodka, kar je treba vsekakor pripisati marljivosti, zagnanosti, gospodarnosti in tudi stabilizacijskemu obnašanju vseh delavcev in delavk semiške Iskre. To pot smo obiskali TOZD Tovarno elektronskih kondenzatorjev, ki sodi prav tako med eno izmed najuspešnejših temeljnih organizacij združenega dela v Semiču, kjer se štiri TOZD in DS SS združujejo v delovno organizacijo Industrijo kondenzatorjev. Prvi je spregovoril direktor TOZD Elektronski kondenzatorji Slavko Malešič. ki je uvodoma povedal, da obstoja njihova TOZD že osem let in da sodijo v njihov proizvodni program različni kondenzatorji za elektronsko tehniko. denzatorjev za profesionalno elektroniko. Za njim je spregovoril predsednik KPO delovne organizacije Vladimir Zorc. Dejal je, da njihova DO v povprečju ne more zadostiti vsem tržnim potrebam, zlasti ne na domačem tržišču, čeprav so letos kar za 21 % povečali ' proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom. V avgustu letos so povečali proizvodnjo celo za 45 % glede na proizvodnjo lanskega avgusta. Znova je poudaril, da so glede repro- Med ogledom proizvodnje. TOZD ima dve delovni enoti, prva je v Semiču, druga pa v Črnomlju, ki zaposluje 210 delavcev, skupaj pa dela v tej TOZD 572 zaposlenih, med njimi 501 delavka in 71 delavcev. Povedal je, da je gospodarski položaj njihove TOZD ugoden. Količinsko so plan v devetih mesecih letošnjega leta izpolnili 101 %,saj so doslej izdelali 51 milijonov kosov kondenzatorjev od planiranih 70 milijonov kosov. Celotni prihodek je bil v tem času višji za 12%, dohodek za 25 %, še posebej pa je razveseljivo dejstvo, da je bil izvoz te TOZD na konvertibilno območje v tem času kar za 37 % višji kot lani v istem razdobju. Pri tem pa imajo seveda težave z uvozom, saj so prisiljeni 90 % reprodukcijskega materiala uvažati z zahoda, ker ga pri nas sploh ne izdelujemo in ga tako ni mogoče nadomestiti z domačimi surovinami. Tako so, na primer, na svetu samo kaki trije proizvajalci aluminijskih folij, ki so seveda vsi na zahodu. Kljub temu pa so še kolikor toliko preskrbljeni z reprodukcijskim materialom in do zastojev v proizvodnji zato ni prihajalo. V drugem polletju so še bolje preskrbljeni z reprodukcijskim materialom, tudi na račun blagovnih kreditov, pri čemer pa se seveda zavedajo, da bo treba te kredite tudi vrniti. Tudi glede naročil se ne morejo pritoževati, saj so dobesedno zasuti z njimi, tako z domačimi naročili kot z naročili z zahoda. Pri tem ugotavljajo, da imajo preprosto premajhne zmogljivosti, opreme za njihovo proizvodnjo pa v Jugoslaviji nihče ne izdeluje. Zato so bili že pred leti prisiljeni usmeriti se v proizvodnjo opreme v lastni hiši, vendar jo prepočasi uvajajo v proizvodnjo. Zato bodo še ta mesec podpisali pogodbo o uvozu ustrezne opreme. Glede nadaljnega razvoja njihove TOZD pa je Slavko Malešič ob koncu dejal, da nameravajo avtomatizirati obstoječo proizvodnjo ter uvesti nove tehnologije kondenzatorjev manjših dimenzij, predvsem proizvodnjo kon- dukcijskega materiala v njihovi delovni organizaciji odvisni v glavnem od uvoza s konvertibilnega območja, vendar jim je uspelo, da so si zagotovili devize za nakup tega materiala od domačih kupcev. Samo od Iskrinih DO so dobili več kot 800 .000 dolarjev participacije, tretjino deviz za uvoz tega materiala so torej dobili od svojih kupcev, kar je vsekakor priznanje, da so njihovi kondenzatorji takšni in kvalitetni, kakršne naša industrija tudi potrebuje. Poudaril je, da je potrebno pri njih ažurirati razvoj, kar seveda z c'; ugimi besedami velikokrat pomeni uvajanje nove tehnologije. Zato se je potrebno v proizvodnji nenehno prilagajati potrebam kupcev. In če tega ne bi počenjali, bi prodaja njihovih izdelkov prav zdaj ne bila takšna kot je, to je v vidnem vzponu. Zorc je dalje še posebej poudaril, da je njihov izvoz konkurenčen, torej to ni izvoz za vsako ceno. Zato je potrebno tudi nenehno skrbeti za takšno tehnologijo, ki bo stalno konkurenčna na tujih trgih. Pri tem pa tudi opozoril na napore, da bi uvedli v proizvodnjo čim več domačega reprodukcijskega materiala. Ob zaključku izvajanja je Vladimir Zorc dejal, da imajo trenutno premajhne proizvodne zmogljivosti, da je zato nujno potrebno povečati strojni park in seveda zaposliti ustrezne nove strokovne kadre. »Iz številk osemmesečnega letošnjega obračuna je moč razbrati,« je dejal ob koncu Zorc, »da nam vsi pokazatelji dobro kažejo in da lahko mirno pričakujemo, da bomo letošnje poslovno leto zaključili uspešno z ostankom dohodka, kar bo nam omogočilo, da se bomo mnogo laže spopadli z vsemi problemi, ki nas čakajo prihodnje leto.« Za konec pa je Zorc navzočim postregel še z nekaterimi številkami glede osebnega dohodka, ki je v semiški Iskri v povprečju med najnižnjimi v celotni Iskrih Tako znaša povprečni OD v Semiču 20.530 dinarjev. S septembrom so OD dvignili za 15 %, kar je podobo njihovega povprečnega OD nekoliko popravilo. O strukturi zaposlenih, izobraževanju in ostalem je na kratko poročal član KPO Anton Horvat, ki je povedal, da semiška Iskra štipendira vsako leto od 100 do 120 štipendistov in da imajo celo dva podiplomca. V DO dela 24 delavcev z visoko izobrazbo, 50 z višjo, 150 s srednjo in 300 kvalificiranih delavcev, ostali pa imajo priučeno izobrazbo, oziroma so odkvalificirani. Nekaj delavcev pa se je izobrazilo na posebnih tečajih. Vendar je vseeno videti, da se izobrazbena struktura v delovni organizaciji zboljšuje. Glede študija ob delu pa je Horvat menil, da trenutno v nekem smislu pri njih stagnira. Ob delu študira 80 delavcev, v glavnem tisti od srednje izobrazbe navzgor. Tudi razpisane štipendije niso vse zasedene, zlasti velja to za štipendije za oblikovalce kovin. Vendar pa so vse štipendiste tudi zaposlili, sprva seveda kot pripravnike. O pomenu semiške Iskre tako za kraj sam kot za črnomaljsko občino je spregovoril koordinator ZK Anton Stare. Poudaril je, da je semiška Iskra isto kot sam kraj Semič, brez nje bi ne bilo tako silovitega razvoja semiške krajevne skupnosti kot tudi črnomaljske občine. Tako je črnomaljska šola dobila v dar od semiške Iskre računalnik, tu je eden najmočnejših radioamaterskih klubov v Sloveniji in podobno. Še posebej pa je poudaril, da se v semiški Isrki vsi počutijo homogene, da ne govorijo veliko o razdeljenosti med posameznimi TOZD, vsi se čutijo eno, preprosto kot Iskra Semič. Predsednik DS DO Jože Kočevar pa je povedal, da šteje njihov DS 25 članov, med njimi je osem žensk, dva delegata pa sta mlajša od 27 let. Njihov delavski svet igra usklajevalno vlogo, ter daje pobude in svetuje, kaj je potrebno storiti. Predvsem pa je izrazil potrebo, da naj bi imeli tesnejšo povezavo s SOZD, kajti kljub svoji delegaciji v DS SOZD njihova delegacija še vedno ne opravlja zadovoljivo svoje naloge. Za njim je spregovoril predsednik DS TOZD Elektronski kondenzatorji Martin Henigsman. Povedal je, da imajo v njihovi TOZD veliko zagnanih mladincev, medtem ko šteje njihov DS 25 članov, deset jih je iz njihove črnomaljske delovne enote, petnajst pa iz semiške. V delavskem svetu je več žensk kot moških in zato zelo uspešno razrešujejo tekočo problematiko. Predsednik KOOS Bojan Jakša je govoril o delovanju sindikata v DO. Povedal je, da je pred njimi velika naloga izdelava in sprejetje pravilnika o nagrajevanju po delu. Predsedstvo sindikata se večkrat redno sestaja, pri čemer mu veliko pomagajo tudi strokovne službe. Vendar je Jakša menil, da so prav v delegatskem sistemu še velike pomanjkljivosti, ki ne omogočajo njegovega učinkovitega delovanja. RAZGOVORA V SEMlCU SO SE UDELEŽILI: Predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica, predsednik aktiva ZB SOZD Iskra Tone Orožim, član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar DO Kondenzatorji: predsednik DS DO Jože Kočevar, predsednik KOOS Bojan Jakša, predsednik KPO — Vladimir Zorc, član KPO Anton Horvat, predsednik konference ZSMS Žare Žbogar, predsednik aktiva ZB Alojz Škrinjar, koordinator ZK v DO Anton Stare TOZD — Tovarna elektronskih kondenzatorjev: predsednik DS Martin Heningsman. predsednik Od sindikata Anton Muršič, sekretar OO ZK Peter Simonič, predsednica mladinske organizacije v TOZD Vladimira Pavšič in direktor TOZD Slavko Malešič. F 1 Med ogledom proizvodnje. Potem je podrobneje spregovoril o družbenem standardu, za katerega imajo v Semiču velik posluh, saj imajo vsi zaposleni zagotovljeno toplo malico, sorazmerno poceni je tudi kosilo, prav tako pa imajo tudi razvite počitniške kapacitete, tako na Primostku ob Kolpi, kamp in prikolice v Prem^nturi, za zimski čas pa so na voljo Črmošnjice, kjer prirejajo tudi smučarske tečaje za otroke delavcev. Še posebej pa je poudaril, da obolelim delavcem omogočajo brezplačno letovanje. O delu mladine v Semiču je poročal predsednik konference ZSMS Žare Žbogar. Že na začetku je povedal, da se mladinska organizacija, žal, ukvarja z obrobnimi vprašanji in ni v njej čutiti širšega družbenopolitičnega delovanja. Mladi so sicer dobro zastopani v družbenem življenju kolektiva, pogre- Kot nalogo mladinske organizac'ie pa je postavila v ospredje potrebo P0 vključevanju mladih zaposlenih v ^ dinsko organizacijo, pri čemer pa ne 6^ pozabiti tudi dejstva, da številni ml3 iz njihove organizacije aktivno delujei v svojih krajevnih skupnostih, kjerzl jo. Predsednik aktiva ZB Alojz Skrinj^ pa je povedal, da aktivno dela v njih0 DO samo še kakih osem bivših borceV' Koordinator ZK Anton Stare je 1,3 vedel, da šteje ZK v semiški DO 160 članov, izmed katerih jih je 55 v DS S ' Trenutno poteka v OO ZK živah°a razprava o predlogih zaključkov seje CK. Pripomnil je, da se v to raZ ^ pravo neprimerno bolje vključujei1’ komunisti, neposredni proizvajalci h0 pa člani ZK iz skupnih služb. Ob koncu je spregovoril še sekretal N P Med razgovori v Semiču. šajo pa sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, pogrešajo tudi tesnejšo povezavo s SOZD, kajti za zdaj je le mladinska pohodna enota tista, ki nekako povezuje, kon-. kretno in pristno, mladino v SOZD Iskra. O delu mladinske organizacije v TOZD Elektronski kondenzatorji je poročala Vladimira Pavšič. V organizaciji je 175 mladincev do 27 leta starosti, od teh 130 mladink in 45 mladincev, trije pa so člani ZK. Mladina je v glavnem aktivna v športu, rada pa se udeležuje tudi različnih zabav. Kojse je Pavšičeva vprašala, zakaj ni mladina politično bolj aktivna, je sama tudi odgovorila, da so vzroki predvsem v tem, da so mladi v glavnem poročeni pa tudi prebivajo na kmetijskem območju, kjer morajo delati še doma na zemlji. Druga pomanjkljivost pa je, da so mladi ljudje premalo informirani, številke so jim nerazumljive, zato si žele preprostih in jasnih informacij. Posebej je še poudarila slabe prometne zveze in oddaljenost bivališč mladih, kar vse onemogoča ali vsaj ovira živahnejše družbenopolitično delo in povezovanje. OO ZK v TOZD Elektronski kondej' zatorji Peter Simonič. Povedal je-njihova OO šteje 25 članov, od katerl je 13 žensk. Značilnost njih0^e da osnovne organizacije je tudi v tem- je sorazmerno mlada, saj je povp reč113 starost članov 30 let. OO v glavnefl1 ra zrešuje problematiko in rezultate ni'- !*>, hovega dela, tu so zelo konkretni insC ne spuščajo v prazno politično gosteh6 ^ sedje. Zavedajo se, da so vsi v Is* ’ vendar pa čutijo, da so premalo sezna njeni z vsem, kar se dogaja v Iskri zu semiške regije. Tako bi radi zvedeli tudi za delovanj6 zveze komunistov v drugih Iško DO, na primer v Avtoclektriki, v IE^ y in drugod, kajti le dobro informirani1,1 seznanjeni z uspehi in izkušnjami dru nisti v K gih komunistov bi lahko komun lival' Semiču še bolje delovali in tako vp na razreševanje številnih problemov ^ nalog, ki jih nalagata in terjata sedanj čas in stabilizacijska prizadevanja. Že iz doslej povedanega in zaP'Sl k nega je moč zaključiti samo, da J6 ^ delovni obisk v Semiču uspešen, od L in tudi obojestransko zelo koristen ^ '»l Med razgovori. &0 TELEMAT1KA KRANJ Najprej očistiti Pred lastnim pragom Samoupravni organi Iskre Telematike v zadnjih dneh in tednih niso sprejemali kakšnih »dramatičnih« sklepov in odločitev, kar pa še ne pomeni, da se v delovni organizaciji nič ne dogaja. Prav nasprotno! Na področju poslovanja tečejo široke aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja. Zelo živahne so tudi družbenopolitične organizacije, zlasti komunisti, ki v okviru razprav o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ kritično ocenjujejo nastale razmere v lastnem okolju in oblikujejo usmeritve za svoje delovanje. ■p1 sedanji gospodarski zaplet v Iskri 'jiatiki je veliko objektivnih razlo- v'v- Če se nekoliko ozremo v širše oko-■ lahko prav hitro ugotovimo, da so jjhižhenogospodarski ukrepi v zadnjih ,jsjh prinesli nestabilnost predvsem -• ^^delovne organizacije, ki delajo na t ■ tehnološki osnovi. Tekmovanje z Jvojem v svetu je praviloma vedno ^'tsno od tujega znanja in tehnologije Pa je s tem vsaj zelo tesno povezano. lePk, 'Ji sanii nimamo dovolj velikega števila jvi- iov‘ ceV’ na-160 ss. hna 13. raZ' ; etat °kovnjakov, ki bi bili kos vsem nalo- na področju eksplozivnega razvoja sodobnih telekomunikacij in elek- i-""•■a Telematika je v zadnjih dveh »tih , ltonike Iskra l.1" podvojila svoj izvoz na konverti-v) n° področje in že v ta rezultat je bilo 6°Zenih izredno veliko naporov. Po vcJn> bi morala izvoz na tržišče s trdno i ‘Uto povečati za še štirikrat, če hoče s ^Uvertibilnim prilivom pokriti svoje va naloga verjetno ni uresničljiva. rebe po uvozu s tega tržišča. Vendar d - ev je treba posluževati nakupov ragih dolarjev na takoimenovanem , l8osiovans]ojimi izdelki razstavil tudi ^asergV, tko imenovano spiralizacijo uPor-.ni aser v tej napravi nadomešča klasl ujci v lej riufjruvi - ms, s katerim odbrusijo metalno oorov, da bi dosegli določeno 11P OS L. >b določeni spremembi je moč te lns 1 oorabiti tudi za takoimenovano tr,n, : ie — umerjanje — debeloplastnth ridnih vezij. st( 'eloten stroj za spiralizacijo uporov tupaj izdelala Elektrooptika bi upaj izueiuiu nieKiroupu*" • g rna uporov iz Šentjerneja, naprovOV do takoj z Gospodarskega razstav1 (! 'peljali v Šentjernej — neposredn roizvodnjo. S kamero po Iskrinih stojnicah na »Sodobni elektroniki 84« 1 i/« no M' si- re dbi <5(> ijH' za- zn( ! »; s jeil ov- eni sU or- i. -f,a izmed novosti Iskrine Delte na Sejmu elektronike je bil računalnik Delta 800, ‘So 8n bolj namenili za predstavitev na sejmu Interbiro v Zagrebu. Tokrat je na Gozdarskem razstavišču opravljal le določeno nalogo v povezavi z drugimi naprava- Od Iskramatikov je Kibernetika predala tudi napravi SIP in SEP. Iskra-0,1 k SIP je sistem za industrijske pro-eSe, Iskramatik SEM pa za energetske focese. S prvim lahko krmilimo komune merilno-regulacijske procese, na Otner v prehrambeni industriji, petro-^iji, pri tehtanju, doziranju, merjenju ernPerature in tako dalje, iskramatik SEP je naprava za najino merjenje električne energije. iskramatik SIP izdelujejo Iskra In-'^Onienti Otoče, Iskramatik SEP pa ovarna številčnih naprav. Avtomatika je na sejmu elektronike predstavila tudi tako imenovani univerzalni sistem ohišij-. Gre za prijetno novost, ki je plod lastnega razvoja tega kolektiva, Avtomatika pa je sistem tudi patentirala. Univerzalni sistem ohišij je možen v več inačicah in sicer v namizni in viseči izvedbi, panelni gradnji in tako dalje. Možne so kombinacije v različnih velikostih ohišij. Univerzalni sistem ohišij dopolnjuje sistem ES 902\ ^e/iko pozornosti na stojnici Kibernetike je zbudil tudi Analizator cianida. Gre za zlek Iskre iz Horjula, uporabljajo pa ga za analizo odpadnih vod. p ^povezavi z Analizatorjem je bil tako imenovani Darta sistem. Gre za fleksibilni f '‘Ktumerni sistem, ki je sestavljen iz več elektronskih enot, z njim pa lahko kombini-fo določene elektronske sisteme, elektronske merilne naprave, ali pa merilno re-Motijske sisteme. . ' C ? Darta sistema so izhajale naprave kot na primer plamenski fotometer, spektralni ,>l()meter, itd. Med Analizatorjem Cianida in Darta sistemom so predstavili tako imenovani Sig-fj Urni analizator. To je univerzalna naprava, s katero lahko ugotavljajo delovanje lroma nadzorujejo elektronske enote v Darta sistemu. IEZE na sejmu elektronike Letošnji sejem elektronike je za DO IEZE pomenil predvsem priložnost za predstavitev novosti iz proizvodnega proghama. Na razstavnem prostoru Iskre v hali B2 je DO skupaj z nekaterimi drugimi Iskrinimi OZD pripravila združen prikaz sorodnih elementov, ki so predmet proizvodnje omenjenih organizacij. Tako smo si v neki zaključeni celoti lahko ogledali tudi izdelke TOZD Zmaj, ki je širši javnosti prvič pokazala svoje litijeve baterije, ki imajo širok spekter namembnosti — uporabljajo se lahko v industriji, medicini, znanosti, v procesni, merilni, poslovni, vojaški in drugi opremi. Prav tako so bili v tem okviru zastopani tudi nekateri izdelki TOZD Mikroelektronike v ustanavljanju. ■ Kakor je povedal Vitoš Valenčič, zadolžen za marketing v IEZE, so posamezne temeljne organizacije udeležene z naslednjimi novostmi: TOZD Hipot je razstavljal modemske filtre za prenos podatkov z zmogljivostjo 300 in 1200 BAUDOV, večplastno debeloplastno vezje, ki služi za prenos računalniških podatkov po telefonskih zvezah in nove vrste LCD pri-kazalnikov TOZD Polprevodniki so med drugim prikazali tristorski kompaktni stavek. TOZD Keko je vzbudil veliko zanimanja in povpraševanja s svojim profesionalnim javljalnikom plina, ki opozarja na nekontroliran iztok plina. Razstavljeni elementi. TOZD Magneti kot noviteto proizvaja trajne magnete iz redkih zemelj. TOZD Elektroliti je predstavila miniaturne elektrolitske kondenzatorje. TOZD Keramika je razstavila Piezo — brnač (keramična sirena), ki se uporablja v telefoniji TOZD SEM pa med svoje novosti uvršča skupino filtrov za vojaške in specialne namene, žične upore in nove vrste miniaturnih potenciometrov. Na razstavnem prostoru. IEZE je vladalo veliko zanimanje obiskovalcev, sprejemali so tudi naročila za manjše serije in evidentirali potencialne kupce. Sklenjene so bile tudi nekatere pogodbe, kot je povedal direktor komerciale IEZE Avgust Bregar, to so predvsem posli z vzhodnimi državami, ki so jih navezali že na sejmu v Brnu. V glavnem pa ima ljubljanski sejem pomen predstavljanja novosti. Komercialno pomembnejši sejem, od katerega Iskra IEZE precej pričakuje pa bo naslednji mesec v Miinchnu, kjer se bodo konkretneje dogovarjali tudi z zahodnimi partnerji. . = Razstavljeni elementi. Delovno vzdušje med sejmom. DO ELEKTROZVEZE Naprave za kvaliteten Kibernetika, kot ena izmed nosilk tokratne Iskrine predstavitve na sejmu elektronike, je med drugim razstavila tudi Iskramatik SEM. Naprava je namenjena za ekološke meritve, to je meritve odpadnih voda, njihove kislosti, oz. bazičnosti in tako dalje. Iskramatik SEM so v sodelovanju izdelali tovarna v Otočah, horjulska Iskra in delovna skupnost inženiring v delovni skupnosti Komerciala v Kibernetiki. prenos informacij »Letošnji sejem je bil namenjen procesni avtomatizaciji in zato se je tudi DO Elektrozveze vključila v tem smislu,« nam je povedal Nikola Bakarič, vodja stojnice DO Elektrozveze ter nam nato predstavil razstavljene naprave, ki sodijo v sisteme žičnih in brezžičnih zvez za uporabo v agroživilstvu ter v energetiki v prometu od novosti pa naprave za taktično komuniciranje,radiorelejni napravi RS-3 in RS-7 ter radijsko napravo SPARK s frekvenčnim preskokom. Nadalje so predstavili model MD-19200 ter komplet za ruralno tele- fonijo in UKV program, v katerega so zajete: mikroprocesorska naprava, navtična postaja in ročna postaja PTR-100 ter sprejemno oddajna postaja TRAPIC 700. Za potrebe agroživilstva so predstavili sistem UKV zvez za energetiko, 12-kanalni multipleks, radiorelejno napravo 7200 in komandni telefonski posrednik. Za potrebe prometa pa telegrafsko napravo VTG-T, frekvenčno kretnico TNS-18, komandno telefonski posrednik in antene za težka vozila. B.C. Obiskovalci ob napravah DO Elektrozveze. DELAVSKI SVET ŠIROKE POTROŠNJE Sprejet sanacijski načrt sežanske Elektroakustike Delavski svet Široke potrošnje je v četrtek, 4. oktobra 1984, na izredni seji dokončno sprejel sanacijski program temeljne organizacije Elektroakustika Sežana. S tem sklepom je slednjič izpolnjena zahteva delavskega sveta SOZD Iskra, kije ob odobravanju sanacijskega posojila TOZD Elektroakustika maja letos zahteval nov sanacijski program, podprt s stališči delovne organizacije Široka potrošnja. Program, ki so ga v temeljni organizaciji izdelali v prvih mesecih letošnjega leta, je bil namreč takrat ocenjen kot nepopoln. Nov sanacijski program so izdelali v DSSS DO Široka potrošnja in povzeli vse pozitivne ugotovitve prvotnega elaborata, upoštevali pa so tudi pripombe delavskega sveta SOZD Iskra oziroma njegovega od boi a za finance, in vrsto mnenj drugih strokovnih in družbenopolitičnih organizacij in posameznikov. Novi elaborat tako ne obsega le obdobja do zagotovitve poslovanja brez izgube, temveč potrebne ukrepe za programsko. finančno, kadrovsko in organizacijsko sanacijo, ki naj bi jo dosegli do leta 1990. Prvi del naložbe se je namreč končal z graditvijo stavbe, v katero je tovarna preselila staro izrabljeno opremo. Proizvodnja se zaradi tega ni povečala, povečali pa so se stroški, ki izhajajo iz kreditov za financiranje gradnje. Tovarno zelo pesti tudi pomanjkanje deviz za del proizvodnega programa, povezanega z nujnim uvozom. Gre za tipične elemente, ki jih ni možno nabaviti na domačem trgu, ker pa je tovarna izvozno neprilagojena, ji preplačevanje deviz hromi konkurenčno sposobnost končnih izdelkov. Poglavitne spremembe novega sanacijskega programa so: notranja ureditev TOZD (povečanje reda in discipline v poslovanju, večja proizvodn a specializacija), prenos vodenja strateških poslovnih funkcij na delovno organizacijo. programska utrditev na osnovi izdelkov audio informatike in transformatorjev, pokritje deviznih plačil z lastnim izvozom, naraščanje deleža lastnih virov v poslovnih virih. Vse te zahteve opredeljuje sanacijski elaborat na osnovi ugotovljenih vzrokov za izgubo tozda v preteklem letu. Tako ugotavlja elaborat, da ima temeljna organizacija preširok in premalo obvladovan proizvodni program, maščuje se nezadostna skrb za strokovne kadre. Nespoštovanje plana proizvodnje, ki izvira iz slabega delovanja nabavne funkcije, zmanjšujejo produktivnost, povečujejo se zaloge, dobavnih rokov ni možno upoštevati. Slabosti pa je še veliko: tovarna je tehnološko in razvojno zaprta, materialnemu poslovanju so posvečali premalo pozornosti. Serije izdelkov so bile premajhne, mojstrska miselnost pa je ob nedodelanem sistemu vodenja in spremljanja prizvodnje pripomogla k$ slabim rezultatom. Tovarna je prevzela vrsto proizvodnih programov iz ostalih proizvodnih sistemov, vendar teh programov niso negovali v zadostni meri. Res pa je, da je temeljna organizacija pridobivala le gole programe s tehnično dokumentacijo, vendar brez opreme, delovnih sredstev, znanja, finančnih sredstev itd. Nekonkurenčnost večine izdelkov iz obstoječega proizvodnega programa tako na domačem kot na tujih tržiščih, pa je v tesni povezavi tudi s pomanjkanjem kvalitetnih virov za obratna sredstva. Med posledice večkratnega slabega poslovanja tovarne je treba prišteti slabo tehnično opremljenost dela. TOZD je neustrezno organizacijsko povezana v DO in SOZD Iskra. Temeljna organizacija je kot finalist najbolj na udaru nesorazmerij med cenami repromaterialov in cenami izdelkov. Nesorazmerja so podkrepljena z visokimi deviznimi participacijami za domače materiale, ki jih dostikrat tudi primanjkuje. Breme današnjega poslovanja je tudi nekompletna investicija v proizvodnjo transformatorjev. Sanacijski ukrepi bodo seveda temeljili na navedenih ugotovitvah. Tovarna se bo dolgoročno programsko usmerila v proizvodnjo polprofesionalnih in profesionalnih elektroakustičnih naprav in sistemov, za izpeljavo tega pa je potrebna dolgoletna vzgoja kadrov. Za vmesno obdobje so torej dodatni programi nujni. Elaborat predvideva za premostitev negovanje obstoječih tovarniških programov malih transformatorjev in širokopotrošnih akustičnih aparatov. Negovanje kadrovske politike pa brez normalizacije osebnih dohodkov seveda ni možno. Sanacijski program zato predvideva še v četrtem letošnjem kvartalu dvig osebnih dohodkov za petino in še nadaljnje temeljito povečanje v prihodnjem letu, tako da bodo osebni dohodki primerljivi z dohodki v podobni industriji. S prevzemanjem nekaterih poslovnih funkcij od tovarne pa se bodo hkrati kadrovsko okepile tudi skupne dejavnosti (TOZD Raziskovalni inštitut, TOZD Prodaja, DSSS . Temeljito spreminjanje dosedanjih razmer pa je povezano tudi z nujnim pridobivanjem kvalitetnih virov za obratna sredstva in za izboljšanje likvidnosti. Sanacijski elaborat predvideva, da bi v prvi fazi (do leta 1986) pridobili kvalitetne vire v obliki dolgoročnih kreditov, nato pa bi se temeljna organizacija že lahko oprla na ustvarjeni poslovni sklad. * Posebno poglavje elaborata opredeljuje organiziranost vseh bistvenih funkcij temeljne organizacije — razvojne, nabavne, prodajne, finančne, funkcije planiranja. Na vseh teh področjih čaka Elektroakustiko še ogromno dela. V TOZD bo treba izgraditi informacijski sistem, investirati v boljšo tehnično opremljenost, zaključiti začeto investicijo. Hkrati pa bo seveda treba ukrepati v smeri doseganja pravega razmerja med cenami gotovih izdelkov in cenami surovin na domačem tržišču, razbremeniti domače materiale deviznih participacij, dolgoročno urediti preskrbo z domačimi in zagotoviti pokritje uvoženih materialov z lastnim izvozom. Sanacijski elaborat pa predvideva tudi zmanjšanje števila režijskih delavcev, ukrep, ki ga v tovarni že izvajajo. Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, iht.: 25-25. Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, oz. temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o prostih delih in nalpgah. ISKRA — INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ, Ljubljana, Stegne 23 Po 31. členu ZDR in skladno z določbami samoupravnih splošnih aktov delovne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb delavski svet delovne organizacije ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje komercialnega področj (ni reelekcija) a Kandidati 'morajo poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev iz družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin izpolnjevati šč naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v stroki in pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Kandidat bo izbran za 4 letni mandat. Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o odločitvi delavskega sveta delovne organizacije obvestili v 15 dneh po izbiri. TOZD TV, TOZD TGA: NAPO- VEDI IZGUB Delegati delavskega svetit so sprejeli tudi informacijo o poteku sanacijskih aktivnosti v TOZD TGA Reteče ter informacijo o poslovanju TOZD TV Pržan. Ta temeljna organizacija predvideva v devetih mesecih 250 milijonov dinarjev izgube. To pripisujejo predvsem dispariteti cen med končnimi izdelki in repromaterialom, nerealnemu tečaju dinarja, popolnoma neurejenemu kreditiranju proizvodnje za izvoz itd. V tovarni so sprejeli program izrednih ukrepov, s katerimi predvidevajo do konca .leta stanje bistveno izboljšati, če ne izgubo celo odpraviti. TOZD TGA Reteče bo konec leta po predvidevanjih beležila 200 milijonov dinarjev izgube. Predvidena je uvedba začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki ga bodo sestavljali predvsem delavci Iskre. Velja ugotovitev, da nobena oblika stečaja ne pride v poštev, pač pa je treba temeljito pretehtati možnosti priključitve te temeljne organizacije k eni izmed ostalih TOZD Široke potrošnje. SF In memoriam Beno Dežman Pod konec preteklega meseca se je v Kranju končala življenjska pot BerUt Dežmana, dolgoletnega Iskraša, upokojenega novinarja in sooblikovalca našega glasila. Beno Dežman se je vključil v novinarsko delo in sooblikovanje glasila Iskra ob njegovem začetku pred več kot dvaindvajsetimi leti. Njegovo delovno področje je bilo poročanje iz delovnih organizacij Iskre v Kranju in na področju Gorenjske. Pri tem je vse svoje znanje, prizadevnost in ustvarjalnost vložil v to, da je resno in pretehtano opisoval razvoj, dogajanja in poslovanje v teh Iskrinih tovarnah. Pri svojem delu je bil dosleden in natančen in njegovemu peresu ni ušla nobena, količkaj pomembna vest iz teh organizacij. Nekako petnajst let, njegovih zadnjih petnajst delovnih let do upokojitve pred približno devetimi leti, je polnil strani »Iskre« s številnimi prispevki tehtne vsebine, hkrati pa sodeloval pri oblikovanju našega tednika, da se je razvil v časopis, kakršnega imamo danes v naši SOZD. Nedvomno je k tedniku »Iskra« v času svojega službovanja prispeval znaten delež in tako utrl pot mlajšim novinarjem, ki danes soustvarjajo naše glasilo... Ob svojem zagnanem delu pri »Iskri« se je predajal tudi delovanju na kulturnem področju v Iskri in zunaj nje. Takega smo Bena Dežmana poznali, z njim sodelovali in ga bomo ohranili v trajnem spominu. TOZD TGA RETEČE Rešitev: prestrukturiranje obstoječih proizvodnih programov O nadaljnji usodi Iskrine temeljne organizacije Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč je moč govoriti že bolj konkretno: predstavniki občinske skupščine Škofja Loka, SOZD Iskra in DO Iskra Široka potrošnja so namreč uskladili poglede na ukrepe za sanacijo sedanjega stanja v tej temeljni organizaciji. dračja DO Iskra Široka potrošnja)' člana novega kolegijskega orga"3 družbenega varstva za tehnološko ra-zvojno področje bosta Brane Bergan* (dosedanji vodja tehničnega sektorja TOZD Tovarna elektromotorjev in g0-spodinjskih aparatov Železniki) in Joie Pegam (dosedanji vodja sektorja za kontrolo kakovosti v isti temeljni orga* nizaciji). S strani SOZD Iskra bo član kolegijskega poslovodnega organa Joža Golob (samostojni pravni svetovalec SOZD Iskra), s strani skupščine občin® Škofja Loka pa bo v začasni kolegij5*11 organ imenovan Svarun Terpinc. Bistvene novosti, ki jih na osnovi ugotovitev dejanskega stanja v TOZD TGA (k tem ugotovitvam je največ pripomogel ukrep družbenega varstva, oz. prisilni upravitelj v preteklih mesecih) so: temeljna organizacija kot samostojna proizvodna, oz. gospodarska celota nima več prihodnosti. Prestrukturirati in na osnovi dohodkovnih, tržnih in izvoznih dejavnikov prečistiti proizvodni program ni več želja, temveč nujnost. Ob tem je tudi ugotovljeno, da bo prišlo do viška delovne sile, zlasti administrativnih delavcev, kijih bo s pomočjo občinske skupnosti za zaposlovanje in seveda v okviru Iskre treba prerazporediti na opravljanje drugih del. Pegam (član; dosedanji pomočnik direktorja finančno računovodskega po- Stane Fleischmafl Prestrukturiranje proizvodnega programa pa bo, kot vse kaže, izvedljivo edino tako, da se sedanja temeljna organizacija priključi eni od temeljnih organizacij v okviru DO Iskra Široka potrošnja kot obrat. V tem trenutku je videti, da je najprimernejša povezava s Tovarno elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov. Seveda pa to še ni dokončno sprejeta odločitev, saj bodo morali o tem doreči zadnjo besedo samoupravljale! vseh prizadetih strani. Sanacija stanja v Tovarni gospodinjskih aparatov iz Reteč pa še malo ne bo zaključena s preprosto priključitvijo drugi temeljni organizaciji. Nujno bo reorganizirati celotno delovno organizacijo in v okviru te sanacije pospešeno izvajati prioritetne investicije delovne organizacije v TOZD Tovarna elektromotorjev v Železnikih in tudi na ta način — če bo do take odločitve dokončno prišlo — zagotoviti uspešnost prestrukturiranja obstoječih proizvodnih programov v Retečah. Predlog za priključitev TOZD TGA k drugi temeljni organizaciji pa predvideva tudi postopno ukinitev vse upravne režije na tej ravni in zagotovitev izvajanja teh funkcij strateško na ravni delovne organizacije, ostalih pa v temeljni organizaciji, kamor naj bi se Tovarna gospodinjskih aparatov priključila. Že v prejšnji številki glasila smo napovedali neizogibnost odcepitve obrata reteške temeljne organizacije iz Azanje pri Srhederevski Palanki. Obrat je vse od ustanovitve prinašal izgubo, te pa v sedanjih razmerah seveda ni več mogoče pokrivati. Za doseganje tako opredeljenih ciljev pa je bilo dogovorjeno med vsemi stranmi (SOZD Iskra, DO Iskra Široka potrošnja, Skupščina občine Škofja Loka), da prisilnemu upravitelju poteče mandat, imenuje pa se začasni kolektivni organ, ki ga bodo sestavljali pretežno predstavniki DO Široka potrošnja. Sedanji predlog zasedbe tega organa je: Branko Mesec (predsednik; dosedanji direktor področja za organizacijo in AOP DO Široka potrošnja), Primož Iz DO Mikroelektronika: pogled v oddelek fotolitografije. Zaključene naloge s področja delitve po delu in rezultatov dela iz združenih sredstev SOZD Iskra Delavci TOZD Biro za industrijski inženiring večkrat ugotavljajo da strokovni delavci iz posameznih temeljnih organizacij v SOZD Iskra niso seznanjeni s tem, katere naloge je v preteklosti TOZD Biro za industrijski inženiring izdelal za urejanje delitve po delu iz združenih sredstev SOZD Iskra. V preteklem obdobju je oddelek za oblikovanje sistemov delitve po delu izdelal enajst nalog s področja delitve po delu, ki se v TOZD uporabljajo, zelo različno. Eden od osnovnih problemov zakaj se naloge ne uporabljajo je ta, da zaključeno nalogo dobi član odbora za organizacijo in informatiko in tako naloge ne dobijo delavci, ki se v temeljni organizaciji ali delovni organizaciji ukvarjajo z delitvijo po delu. Ker zaključene naloge ne pridejo na pravi naslov in se zato ne uporabljajo v posameznih sredinah kljub temu, da vemo, da je področje delitve po delu v posameznih delovnih organizacijah zelo neurejeno, poleg tega pa je to področje treba stalno dopolnjevati in dograjevati. V preteklosti je Biro za industrijski inženiring izdelal naslednje naloge: 1. PRIROČNIK ZA UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI Ta priročnik je bil pripravljen po sprejetju Zakona o združenem delu, ki je v svojih členih definiral, da je OD delavca odvisen od zahtevnosti nalog in rezultatov, ki jih delavec dosega pri opravljanju delovnih nalog. Priročnik vsebuje izhodišča za oblikovanje sistema delovne uspešnosti, poleg tega pa določa postopek in dokumente; ki so potrebni pri tekočem spremljanju delovne uspešnosti. 2. VZORČNI KATALOG ZA PROIZVODNE NALOGE IZ SOZD ISKRA Ta katalog je eden izmed pripomočkov, s katerimi na zelo hiter način določamo zahtevnost za nove naloge. Vzorčni katalog naj bi služil predvsem tehnologom in strokovnim delavcem, ki delajo na sistemu delitve po delu, da na hiter in zelo objektiven način določijo zahtevnost novih nalog. To gradiv0 vsebuje 600 različnih proizvodnih nalog,51 " frant, pregled nalog, rezultate ugotavljanj® zahtevno stiter postopek za ugotavljanje zahtevnosti novih nalog. 3. METODOLOGIJA ZA IZDELAVO RAZVODA DEL IN NALOG Ta metodologija je bila pripravljena n® osnovi Zakona o delovnih razmerjih, ki je v enem izmed členov postavil zahtevo, °a mora vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost izdelati razvid del in nalog. Praktično to pomeni prehod iz takoimenovar.e statične sistemizacije na dinamično, v skladu z zahtevami poslovnega procesa in prehod iz delovnih mest na naloge. Metodologija vsebuje način členjenja procesa v temeljni organizaciji na naloge p°' stopek določanja kadrovskih in drugih elementov razvida. 4. VZROČNI KATALOG ZA NEPROIZVODNE NALOGE Prvi del vsebuje naloge s področja razvoja, konstrukcije, tehnološke operative, poprave dela in kontrole kakovosti (okoli H)0 nalog) Drugi del vsebuje naloge s področja nabave in prodaje (53 nalog) Tretji del vsebuje naloge s področja računovodstva in financ (30 nalog) /zorčni katalog za neproizvodno P° čje se uporablja na enak način ko irčni katalog za proizvodne naloge, rrabo teh katalogov v vseh temeljnih °r lizacijah v naši SOZD naj bi doseg' dvsem to, da bo OD delavca res odvise zahtevnosti nalog, kijih opravlja in rezu w dela, ne pa od tega, v kateri temelj11 ;anizaciji dela. V t la 'j: Sq je di $< G iit ni le Is Pi ga »< sc v( ki le se if te te P: ik 01 Srečanje borcev Iskre to pot na Partizanskem Vrhu nad Trbovljami Tudi letošnje leto ni minilo brez tradicionalnega srečanja Iskrinih prvoborcev in predsednikov aktivov ZB. Iskrini borci so se to pot zbrali na Partizanskem vrhu nad Trbovljami 5. in 6. oktobra. Srečanje je potekalo v Rudarskem domu na Partizanskem vrhu, borci pa so bili gostje Tovarne polprevodnikov iz Trbovelj. Srečanja Iskrinih borcev so se udeležili poleg predsednika aktiva ZB SOZD Iskra Toneta Orožima še Janez Kern, predsednik DS, Avguštin Ciuha, predsednik KOS, Jože Mokorel, predsednik KS ZSMS SOZD Iskra ter pomočnik predsednikaJČPO SOZD Iskra Pavle Gantar, hkrati pa zastopstvo TOZD Polprevodniki na čelu z direktorjem Adijem Peitiom. ko so se borci z avtobusom pripeljali |.a Partizanski vrh visoko nad Trbov-fttni-, so se najprej porazdelili po ,0bah, nato pa so v salonu Doma rudar-sedli k razgovorom. Najprej so sle-(,"> pozdravi predsednika aktiva ZB q ZD iskra Toneta Orožima, Pavla : ar>tarja, ki je zbrane borce pozdravil v . er|u službeno zadržanega predsed-‘ka KPO Borisa Lasiča ter končno Ja-"eza Kerna. I Cedila je vrsta vprašanj, na katera so Kerini borci terjali tehtne odgovore. redvsem so ugotovili, da je v vseh or-jjanizacijah SOZD Iskra še okrog 250 ekdanjih borcev, predvsem takih, ki 0 Pomagali soustvarjati Iskro. Beseda je stekla o tovarni polpre-,°dnikov. Njen direktor je borcem na , ratko pojasnil, da njihov delovni ko-jdiv danes šteje nekaj nad 700, predv-n?:T1 mladih članov, povečini žensk. V ekaj besedah je nakazal pravzaprav e^ko razvojno pot tovarne in njenih ezkih let, dokler se odločno niso izko-iz težav in stopili na pot uspešnega Poslovanja. O podrobnostih je borcem “ljubil spregovoriti ob njihovem ju- trišnjem obisku v sami tovarni. Dodal je še, da je tovarna Polprevodnikov lani izvozila za okrog 3,5 milijonov dolarjev, za letos pa predvidevajo da bodo izvozili za 5 milijonov dolarjev, s čimer je Tovarna Polprevodnikov najmočnejši trboveljski izvoznik. Prav zaradi takšnih izvoznih obveznosti pa je bila nujna razširitev tovarniških zmogljivosti, zato je v teku 1,65 milijard dinarjev vredna investicija. V nadaljevanju je kritična beseda stekla tudi o DO Telematika, ki se otepa s precejšnjimi težavami in dokajšnjo izgubo. Na postavljena vprašanja sta borcem odgovarjala Pavle Gantar in Janez Kern, slednji zlasti o načinu sanacije te delovne organizacije. Pri tem se je debata dotaknila tudi vprašanja kadrovske politike v tej delovni organizaciji. Glede na to, da o DO Telematika že smo in bomo še pisali podrobnejše razprave na srečanju borcev ne bi navajali. Poudarjeno pa je bilo dokaj odločno, da je slednjič vendarle že treba do konca zaostriti vprašanje odgovornosti zlasti pri odločitvah, ki SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana razpisuje strokovno usposabljanje po programu: Optimiziranje in stroškovna kontrola proizvodnje od 12. do 16. novembra 1984 V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja se, še bolj kot kdajkoli doslej, kaže potreba po obvladovanju proizvodnega procesa ter po stroškovni kontroli posameznih segmentov proizvodnje. Glavna poslovna usmeritev Iskre je izvozna usmeritev prestrukturiranega proizvodnega programa, doseganje ugodnejše akumulacije, zmanjšanje uvozne odvisnosti ter polna zaposlenost delovnega kolektiva. , Optimiziranje proizvodno-prodajnega programa po kriterijih poslovnosti, krmiljenje proizvodnje glede na tekoče rezultate poslovanja; sprotno zasledovanje stroškov proizvodnje, kalkulacije stroškov z vidika poslovne strategije ter analiza vrednosti so elementi za doseganje začrtane poslovne Politike OZD; ' Seminar je namenjen: planerjem, razvijalcem, tehnologom, računovodskim delavcem, vodjem del v proizvodnji ter ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo z odločitvami v proizvodnji in s kreiranjem poslovne politike. Udeleženci seminarja bodo prejeli gradivo kot pripomoček za samostojno delo na teh področjih; vključena bo tudi demonstracija računalniškega reše-vanja posameznih primerov. VSEBINA: L Optimiziranje proizvodnje 2. Stroškovna kontrola proizvodnje 2. Analiza vrednosti Nosilec PROGRAMA: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJA PROGRAMA: Božo Lampič, dipl. ekon., Iskra KIBERNETIKA ~ DS ATS, Kranj ČAS IN KRAJ: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 12. XI1984 ob _uri v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja ho predvidoma I6.XI.Ji>84 ob 18. uri. OENA: v ceno 15.800 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za Ntvcdeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. <>tne stroske si uredijo udeleženci seminarja v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: prijavnice pošljite najkasneje do 5. XI. 1984nanaslov: SOZD Lkra. Izobraževalni cn,D; Ltt-bljana !'m n-v-ducii 5 ? ’ Sonji Vrho v ix. ' - Podrobnejše informacije lahko dobite prt vod p pi , ii ; mpiča NI.: : (vsj 7« y, položi v kad in po kopanju spet nazaj v posteljo. Praktično je robot velik pripomoček negovalkam, ki so imele do sedaj težko delo, zlasti z dvigovanjem in prenašanjem bolnikov. Ker so roboti zelo dragi, jih proti odškodnini več posodijo, kot pa prodajo. Paradižniki in svinje v vesolju Japonska vlada sodeluje s štirimi industrijskimi koncerni in številnimi akademijskimi svetovalci pri predlogu, ki bi ga uresničila NASA. Gre za načrt, da bi v vesoljski ladji pridelovali živila in za gnojenje uporabili človeške izločke ter organske odpadke. Japonci predlagajo sedaj raziskave v naslednjih stopnjah: V prvi stopnji bi vesoljska ladja leta 1991 ali 1992 vzela s seboj alge vrste Chlorella, za katero so že dokazali, da bo v prihodnje pomembno živilo človeštva. Leta 1995, v naslednji stopnji, bi v vesolju pridelovali paradižnike hj glavnato solato. Prav tako pa bi tudi že gojili ribe (krape). Morda bi celo delal1 poskuse z rejo majhnih prašičev. V tretji stopnji, po letu 1998, bi vesoljska-ladja že imela produktivno centralo z zadostno pridelavo živil najmanj za eno osebo. V tej zadnji stopnji bi imela vesoljska ladja že 50 kv. m gojitvenih površin z majhno živinorejo. Vprašanje preskrbe z energijo so Japonci že rešili: z velikimi lečami in svet-lovodnimi kabli bodo vodili sončno svetlobo tja, kjer jo bodo rabili. SOS iz obcestnega jarka Zamisel, da bi avtomobilisti v primerih nesreč sami poklicali reševalno službo, je stara že več let. Sedaj kaže, da bo kmalu uresničena, ker jezahodno-nemški AEG Telefunken namenil več milijonov mark za razvoj aparature in Že prijavil patentnemu uradu osnovni sistem. Gre za avtoradio, ki bi imel no čelni plošči posebne tipke in z eno od teh bi poškodovani vozniki lahko priklicali reševalce. V Zahodni Nemčiji traja sedaj v poprečju 8 minut, da pride sporočilo o nesreči do reševalcev. 10% nesreč se zgodi, ko mine več kot 15 minut-Vsako zamujeno minuto pa se poveča število mrtvih za 1 %. Zahodni Nemci menijo, da bi lahko z napravo, vdelano v avtomobilski radio, skrajšali čas reševanja ponesrečenih za 30 % in če bi imelo samo vsako tretje vozilo avtoreše-valni radijski sistem (Autonotfunk System ANE), bi rešili na leto vsaj 400 Življenj. Avtomobilski sprejemnik bi bil hkrati tudi oddajnik. Imel bi več tipk. Ponesrečenec bi lahko pritisnil samo na tipko »nesreča« ali pa »pomoč«. Seveda pa je vprašanje, kako bi ponesrečenec, npr. v cestnem jarku, posebej organiziran1 reševalni službi lahko dal po mikrofonu dovolj natančne podatke o kraju nesreče. Robot igra orgle Prof. Ichiro Kato na Visoki šoli za znanost in inženiring na Vaseda univerzi je že izdelal robot, ki ima roke podobne človeškim. Robot igra na orgle in lahko v sekundi pritisne največ deset tipk. Hitrost, jakost in druge karakteristike muzikalnih kompozicij pa so predprogramirane. Prof. Kato zagotavlja, da bo še letos do konca leta izdelal elektronske »oči« robota, ki bodo lahko brale note. Tople noge na delovnem mestu Kogar rado zebe v noge, se bo razveselil novice, da je industrija, (seveda rte pri nas) že začela izdelovati ogrevalne plošče iz aluminija, ki uspešno grejejo hladne noge na delovnem mestu ali pa kje drugje ob pogoju, da je na voljo v bližini električna vtičnica. Plošča na tleh vzdrži vsako težo in je vodotesna-VDE predpis ji zagotavlja varnost pred električnim prebojem in mehansko trdnost pri prenašanju iz enega na drugo mesto. Nemci so izdelali več standardnih vrst z 0,2, 0,4 in 0,6 kv. m površine. Zanimivo je, da ogrevalna plošča porabi komaj nekaj več električne energije kot razsvetljava istega delovnega mesta. Temperature plošče se ne da spreminjati in je testirana za 40 stopinj Celzija pri temperaturi okolja 18 stopinj Celzija. Goljufije z računalniki Med uslužbenci ameriške zvezne vlade naraščajo goljufije z računalniki-Tako pravi poročilo generalnega inšpektorja Richarda Kusserova, ki ga predal Beli hiši. Kusscrov, ki je bil prej agent FBI, trdi, da znašajo goljufije vec milijonov dolarjev, pričenši pri socialnem zavarovanju do prehranjevalnih bonov. Kontrol ni, ker imajo vladne pisarne 16 tisoč računalnikov. Nihče se tudi do sedaj ni pobrigal, da bi odkril zanesljiv kontrolni sistem. V večini pr‘) merov gre za goljufije do 10 tisoč dolarjev, 39 primerov je odkril do 100 tisof dolarjev, 8 primerov pa prek vrednosti 100 tisoč dolarjev. Na najbolj zanimiv primer je naletel, ko je uradnik v uradu za bivše borce preveč vplačane zneske nakazoval na svoj zasebni žiro račun. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj zvojni kadri. V Ameriki mogoče problem opreme ni tako velik kot je v Jugoslaviji, ampak problem kadrov je bgromen in jugoslovanska mikroelek-tronska industrija bo mogoče videla isti problem v bodočnosti, če bodo rešili problem opreme bi mogoče bilo primerno, da bi- že danes izvedli analizo razpoložljivosti izobraženih kadrov, ki bodo to opremo lahko uporabljali. Lahko se zgodi, ko bo oprema zadovoljiva, pa ne bo naenkrat dovolj ljudi, ki bi jo uporabljali in to je problem, ki ga danes Amerika ima. Peter Likat (Dalje prihodnjič) ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MILUTINA ČOROVIČA Tradicionalni zimski turnir v malem nogometu »Kranj 84« Organizacijski odbor zimskega prvenstva v malem nogometu razpisuje 6. tradicionalni zimski turnir v malem nogometu »Kranj 84«. Nastopajo sk-upine dveh starostnih kategorij. Prijave zbirajo do 25. oktobra 1984 do 12., pristojbina za ekipo pa je 1.300 din. Vse ostale informacije zainteresirane ekipe dobijo po telefonu 21-1'° (Čadež) vsak delovni dan od 7. do 9. Žrebanje parov bo v četrtek, 8: novembra 1984. Zveza telesno-kulturnih organizacij Občine Kranj ! gl H to; E ^Ov Heg ^ c [ok <01, sek »iki toj Ho' Itii Iti % (čla tial __ iskreno zahvaljujem sodelavkam sodelavcem v oddelku Duropla$ skil 'sk, --(stroji — raziglanje) v TOZD TSD izraze sožalja in podarjeni denar venec. Žalujoči sin Dušan Čorov'd