Stališča in oclrne\ri 
Prejemniki in fonnJc ij pričakuj ejo od verodos tajnega 
komunikatorja '.fa.ir.arg.u.Dllil.le ·pri predstavljanju sta-
lišč. Komunikatorji posredujejo infonnacije. ker pri-
čakujejo določen učinek. Uspešen komuniklltor pri-
pravi prejemnike svojih sporočil, da mu sledijo in s 
tem spreminja družbeno ali fi zi čno okolje, k ar je enll 
izmed osnovnih opredelitev dejavnosti politike. Vero-
dostojnost pa ni edina značilnost uspešnega komuni-
katOJja, nrnpak so to še privlačnost, jasnosr njegovih 
namer in soci<llna rnoč, ki mu jih podeljuje prejemniki, 
npr. javnost. Razmerje med vsemi komponentami je v 
vsakodnevnem komuniciranju različno. Poli tiki upo-
rabljajo predvsem privlačnost in socinlno moč, pom<:~nj­
kan je resnicoljubnosti paje javnost .sprejela že za s ko-
raj samoumevno. Tukaj naj bi nastopi li strokovnjaki, 
od katerih se pričakuje predvsem verodostojnost, saj 
naj bi se vključevali v družbeni dia log zaradi posredo-
vanja dejstev in resnice. Ostala področja so prepuščena 
politikom. V gozdarstvu opažnmo vedno večji pouda-
rek na privlačnosti (všečnosti) vsebin komuniciranja 
in rabi socia Ine moči. ki jo imajo gozdarski strakov-
nja ki za radi f01mnl ne izobrazbe in sev edn social nega 
položaja v procesu odločanja. Iz odgovorov C~vtorjev, 
ki sem jih navedel, je opazen zavesten odmik od resni-
coljubnosti kot tudi prizadevanja za zanesUivost trditev. 
Ne morenw pa jim oporekati trenutne privlačnosti idej 
v javnosti, pa naj si bo to ali prizadevanje za javni 
interes, poveličevanje sonaravnega ravnanja ali etno 
(eko) romanticizem. Na kratek rok je tako mogoče 
doseči določene ci lje. dolgoročno p<l pomeni erozijo 
verodostojnosti, kijo politiki z ustreznimi prijemi lahko 
popravijo do n<Jslednjih volitev. stroka pa na mnogo 
daljši rok. 
Društvene vesti 
Gozdovi in gozdarstvo Slovenije 
S spremembo političnega si sterna v Sloveniji po 
koncu osemdesetih Jet se je spremen il sistem odločanja, 
v katerem bi morflli imeti politika in stroka ločeni vlogi, 
če želimo preglednost in primerno strokovnost odlo-
čitev. Vlogi se seveda dopolnjujeta, vendar je odgo-
vornost točno opredeljena. Politiki so odgovorni za 
politične odločitve, ki po že omenjeni definiciji pov-
zročajo (ne)spreminjanje družbenega ali fizičnega 
okolja, strokovnjaki pa za liStrezno posredovanje in 
rabo dejstev in znanstvenih spoznanj. Tudi za rabo v 
poll!ičnih odločitvah. Strokovnjaki se bodo morali 
odloči ri, ali bi bili radi strokovn_iaki, držllvni uradniki, 
raziskovalci, znanstveniki (in se torej podredili zgolj 
in izključno stroki in spoznavnim metodam znanosti) 
ali pa politiki oziroma ideologi (in bodo uporabUali 
metode politike). Ne morejo pa biti politiki, ki se skri-
vajo pod imenom stroke- znanosti, prav to bi le~hko 
dolgoročno a 1 i cel o krna lu pri pel ja lo v erozijo ZClup<m j <1 
v gozdarsko stroko. 
Opomba: Gozdarstvo ni edina stroka, ki bi lahko 
imelil težave z verodostojnostjo. Vse, ki jih zanima 
problem verodo~tojTJosti raziskava lr1ega in posredno 
tudi strokovnega dela vabim. da si preberejo prispevke 
Prnvica do subjektivnc presoje zgodovinskih dejstev 
(A. Bajt) in Le relevantni eksperimenti in podatki (J. 
Zupan) v prilogi Znanost čnsnika Delo 11. novembra 
1998. Oba prispevka je povzročila z ah teva nekaterih 
zgodovinarjev do pravice subjektivne presoje zgodo-
vinskih dejstev in sta začetek zanimive in koristne 
polemike, ki se je nadaljevala tudi v vsaj naslednjih 
treh številkah omenjene priloge. Polemika je poučna, 
ker ni omejena zgolj na zgodovinsko področje. 
Mag. Milan Šinko 
Že dalj časa seje kazala potreba po publikaciji, v bteri bi tujcem predstavi li slovenski gozd, Ker bo Slovenija 
ob koncuj(l.nuatja in začetku februarja 1999 gostitelj Evropskega gozdarskega tekmovunja v nordijskem smučanju 
- EFNS) smo nas gozd in gozdarstvo udeležencem iz Evrope rudi dejansko obvezni predstaviti. 
V černi številki letošnjega letnika Gozdarskega vestnika je bil tako objavljen natečaj za fotografijo za zgibanko 
Slovenski gozd. Prispeli so številni posnetki gozda in gozdnate krajine in za tisk jih je bilo izbranih trideset. 
KUub ponovnim pozivom in iskJnju) so bila določena območja zelo skromno zastopana (Stajerska, Koroška1 
Prekmurje). Kritika naj bo vzpodbnda fotografom iz teh območ~ za v bodoče. Poleg vsebine je bila pri izboru 
pomembna tudi kva li te ca posnetki\. Avtorji fotografij bodo o izboru obveščeni z izidom knjižice. Namesto zgiban ke 
bo v decembl1l letos izšla knjižica Gozdovi in gozdarstvo Slovenije nll 24 straneh formata A4. 
AO.,._ GozdV fifi 1199B\ 10 
Društvet'le vesti 
Poglejmo si poglavja publikacije: naravna pestrost: rllstiščne razmere in ohranjenost ter pestrost gozdov, kratka 
zgodovina načrtnega ravnanja z gozdovi v Sloveniji; rezultati načrtnega strokovnega dela z gozdovi: motnje, ki 
zmanjšujejo biološko in ekološko S[ab11nost gozdov; lastništvo gozdov; ustanove. in organizacije, ki skrbe za 
gozdove v S loven ij i. V tekstu so tudi številni grafični prikazi. 
V kartnih prikazih, kij ih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije so predstavljeni: maska gozda po višinskih 
pasovih; fitogeografska delitev Slovenije (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU); prikaz strukture gozdne 
posesti vseh oblik lastništva; prikaz mešanosti gozdov; gozdni rezervati in varovalni gozdovi; pregled in obseg 
varstveno-sanitamih sečenj v zadnjih letih; prikaz objedenosti mladovja po popisu iz leta 1996; prikaz lokacij 
gozdnih učnih poti in kana organiziranosti Zavodt~ za gozdove Slovenije. 
Tekst dopolnjuje trideset barvnih posnetkov iz vseh predelov Slovenije. Tekst je trojezičen: slovenski, angleški 
in tlemški. 
Knjižico je finančno podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je skupaj z Zvezo gozdarskih 
društev Slovenije tudi izdajatelj in založnik. 
Zveza gozdarskih društev Slovenije pričakuje, da bodo knjižico naročile vse inštitucije s področja gozdarstva 
in tudi varstva okolja, ki imajo stike s tujci, in bi jim želeli naš gozd in gozdarstvo predstaviti ter hkrati tudi 
promovira ti. 
n1ag. Franc Perko 
Rezultati fotografskega natečaja 'Človek in gozd' 
Na letošr~em natečaju 'Človek in gozd', s pomočjo katerega smo izbirali fotografije za naslovnice Gozdarskega 
vestnika v letu 1999,je sodelovalo 9 avt01jev s skupaj 82 fotografskimi posnetki. Med rJi tni je bilo 75 diapozitivov 
in 7 barvnih fotografij forma!a 13 x 18 cm. Čepr<tv je bilo število prispelih del skoraj za polovico nižje kot na 
podobnem natečaju lani, komisija ugotavlja, da je večina dcl ustrezala razpisani temi. Še vedno pa mnoga dela 
niso ustrezala osnovnim meri lom kakovosti (ostri na, os vet 1 itev, barve, kompozicija), tako da je komisija lahko 
izbrala le 7 fotografij, ki ustrezajo razpisani temi in zadovoljujejo osnovne kakovostne kriterije. Dodatna 
omejevalna okoliščina pri izbiranju fotografij je bilo tudi dejstvo, da Gozdarski vestnik izhaja vse leto, Z<"radi 
česar se je z motivom na naslovnici potrebno pri laga jati letnim časom. Zlasti občutno je bilo pomanjkanje 
kakovosmih fotografij iz zimskega obdobja. 
Komisija v sestavi dr. Boš~an Košir, mag. Robert Robek, Barbka Tišler, Borut Urankar, Aleš Fevžer in mag. 
Robert Brus se je sestala 3. ll.l998 in se odločila: 
1, Nagrodo n fotografijo leta 1999 prejme mag. Lado Kutnar za fotografijo z naslovom 'Drevo v Logarski 
dolini'. Fotografija bo odkupljena za 15.000 SIT, avtor pa bo dobil tudi možnost samostojne razstave v Galeriji 
GIS v letu 1999. 
2. Poleg fotografije leta je komisija za naslovnice Gozdarskega vestnika v letu 1999 izbrala še 6 fotografij 
naslednjih avto1jev: Janez Konečnik (3 fotografije). Lado Kutnar (2 fotografiji) in Edo Kozorog ( 1 fotografija). 
Fotografije za naslovnice bodo odkupljene po 1 0.000 SIT bruto. 
3. Izmed drugih fotografij, prispelih na razpisano temo, uredništvo Gozdarskega vestnika ne bo odkupilo 
nobene. 
Vsem nagrajencem čestitamo! 
Mag. Robert Brus 
GozdV 56 ( 1998) 1 O 483