PflSInin^ nimfama n £0f0vUv
MrsHhor, četrtek 26 septembra 1935
8(6/ 218 Lelo IX XVI
1ARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2465 izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16- uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun 8L 11.400
99
JUTRA
99
Mussolini izgublja samozavest
Italija se je prestrašila odločnosti Anglije in Društva narodov in bi rada našla časten umik - Strah za prestiž fašizma - Seja sveta Društva narodov pred spremenjenem pojoiajem
RftuSSOhnŠ se je ustrašil našnji sklepi. Pojavlja se tendenca, da
ŽENEVA, 26. septembra. Diplomacija bi se sedaŠ sklenilo, da obstoja za Abe-
sinijo in za Italijo dolžnost trimesečnega
Društva narodov stoji v pričakovanju seje plenuma sveta, na kateri se bo razpravljalo o poročilu odbora petorice In sklepalo o nadaljnjem postopanju v ita-lijansko-abesinskem sporu. Seja sveta se bo vršila v precej spremenjenih razmerah ki so nastale v zadnjem trenutku.
r itaže’ da ie Dalija zaradi odločnega s a isca Anglije in Društva narodov pričela popuščati, in sicer najprej v diplomaciji. Italija je sicer odklonila predloge odbora petorice, vendar pa se trudi, da ta odklonitev ne bi bila že zaključitev pogajanj. Zdi se, da je Mussolini pripravljen sporazumeti se, ako bi dosegel vsaj minimum svojih maksimalnih zahtev in na ta način obvaroval svoj prestiž. Mussolinijeva akcija gre za tem, da bi se nadaljnja pogajanja prenesla iz Ženeve in izročila velesilam. Njegova diplomacija se 'rudi, da bi se sklicala nova kon-ierenca v Stresi, katere bi se udeležile kalila, Anglija in Francija.
W©va mirovna konferenca
Med tem se pa izve iz precej zanesljivih italijanskih virov, da pripravlja Mussolini še drug predlog, ki bi bil mnogo dalekosežiiejši. Po tem predlogu naj bi se Organiziralo sklicanie nove mirovne konference, ki se ne bi bavila samo z abesinskim vpr:	njem, ampak sploh z
vsemi vprašanji, ki se zde Mussoliniju še nerešena, V prvi vrsti bi se vršila razorova 0 il0v; razdelitvi kolonij in inor-da P t teritorialnih spremembah mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene po sve ovni vojni. Skratka, tu sega Musso-!'ni zopet po revizionizmu, ki ga je Ita-dfa že deset let oznanjala in podpirala. y resnici bi na ta način rad našel izhod jz nezavidnega položaja, v katerega ga ‘e spravila vzbodnoafrlška akcHa.
Anglija ne popusti
0 vseh teh predlogih je Ženeva že obveščena, zlasti pa ve o tem vlada Velike Britanije, ki pa kaže zelo malo razumevanja za Mussolinijeve težnje. V Londonu nagibajo, da se mora iialijansko-abe-^šnska afera nadaljevati in rešiti brez-' cgoino pred forumom Društva narodov
0 ne morda na kaki novi konferenci ve-;Csi! v Stresi preko in mimo ženevske institucije. Anglija razume, da bi Musso-'n! rad opust’’ svojo intrasigenco, toda ri tem se mora zavedati, da se to ne
1 zgoditi drugače, kakor na 'a način, l ostane suvereniteta Abesinije nedo-knjena. Tu se zatrjuje, da gre Musso-Hu sedal le še za to. kako bi nriiravll vno mnenje Italije do tega, da bi bilo cpričano o uresnlčenlu fašističnih na-tov v vzhodni Afriki, da bi pa pri tem 'mlade obvaroval Italijo pred nevar-'■•tjo sankcii. ki b5 mogle kliub vsej na-lezni samozaves I Italije dovesti do
■'tastrofe. Orožnle z izstopom iz Dru-va narodov in grožnje o spopadu z 'em svetom so v resnici namenjene sa-
0 itaJPzftct-rtttin iovnPtttn mnonui.
Opazovalni odbor
V zvezi z vsem tem nastaja za svet društva naradov nov položaj in se zato 7' napetostjo pričakuje, kakšni bodo da-
čakanja, to pomeni, da se v tej dobi ne smejo pričeti sovražnosti ne z ene ne z druge strani. Med tem bi se pri Društvu narodov ustanovil nov nekakšen opazovalni odbor. Naloga tega odbora bi bila: proučevati vse momente spora in pri-pravjlati teren za dokončni sporazum brez vojne. Zasedanje Društva narodov bi se v tem primeru odgodilo in bi bilo sklicano novo šele tedaj, ako bi se v vzhodni Afriki pričela vojna in tudi šele tedaj bi se tudi sklepalo o eventuelnih sankcijah
Francifa in Anglija
Zelo važno je v tem oziru razmerje med Anglijo in Francijo. Znano je, da se je Francija v zadnjem času zelo približala stališču Anglije in Društva narodov,
vendar pa je gotovo tudi to, da v Parizu niso povsem zadovoljni z garancijami, ki jih nudi Anglija za varnost miru v Evropi. Z napetostjo se zaradi tega v Parizu pričakuje zadevna izjava londonske vlade, ki bo izročena francoski danes.
Priprave se pa nadaljujejo
lije, kakor tudi s strani Anglije, dalje vojaške priprave. Italija pošilja v pospešenem tempu čete in orožje v vzhodno Afriko. Anglija pripravlja med tem svoj vojaški obroč, ki naj bi se stisnil okoli Italije v Sredozemskem morju. Po najnovejših vesteh je gotovo, da raste v Egiptu z vsakim dnem bolj sovražno raz položenje proti Italiji in zatrjuje se celo, da je eglptska vlada že sklenila v primeru vojne zapreti Sueški prekop.
ANGLEŠKI ČEVLJARJI PROTI ITALIJI.
LONDON, 26. septembra. Sindikat čevljarskih delavcev je naročil vsem svojim oerganizacijam, da ne smejo za nobeno ceno sprejemati naročil za italijansko vojsko.
JEMENCI ZA ABESINIJO.
ADIS ABEBA, 26 septembra. Tu je priredilo 5000 ljudi iz Jemena manifestacije abesinskemu cesarju z izjavo, da se v primeru vojne žele boriti na strani Abesinije.
ITALIJA IŠČE POSOJILO.
RIM. 26. septembra. Zatrjuje se, da skuša Italija dobiti v Ameriki posojilo v višini treh milijonov funtov šterlingov,
Med tem se pa vrše tako s strani Ita- za katere bi nabavila bombaž.
7 ods*. znlžanie doklad sam«
us Mlbencev
lih
Naredha stopi v veljavo 1. oktobra Honorarji in nagrade se znižajo za 20%
Casniške gredice
Beograd, 26. septembra, p. Minister za notranje zadeve/g. . dr. Anton Korošec je izdal naslednjo naredbo o 7% znižanju doklad banovinskim in občinskim uslužbencem:
Na osnovi člena 10. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. septembra odrejam: Draginjske doklade občinskim uslužbencem in vpokojencem ter prejemki banovinskih in občinskih uradniških pripravnikov se znižajo v skladu s členom 5 in 7 omenjene uredbe, v kolikor sedanje draginjske doklade, odnosno pripravniški prejemki niso manjši od prejemkov po omenjenih členih. Banovinskim in občinskim kontraktualnim uradnikom, honorarnim uslužbencem in
dnevničarjem se znižajo mesečne brutto-nagrade v skladu s členom 8 omenjene uredbe, tako da bodo v skladu tudi z odstavkoma 2 in 3 tega člena. Posebne doklade v denarju, stalni honorarji in nagrade, kakor tantijeme, ki jih na kakršnikoli osnovi izplačujejo banovine in občine svojim uslužbencem ali zaposlenim državnim, banovinskim ali občinskim vpokojencem poleg njihovih rednih prejemkov, se znlžaio za 20 odstotkov v skladu s členom 9 omenjene uredbe. Vse gornje se nanaša tako na banovine kakor na mestne in ostale občine. Znižanje prejemkov se ima pričeti s 1. oktobrom. Mestne in kmečke občine imajo same izdati nadaljnje naredbe o izvrše-nju te naredbe, kolikor je to potrebno.
Ha fmšiu dmtme ftoii&tfta
glavna zastopnica Slovencev in da naj zato ona prevzame vodstvo pri organi-ziranju »enotne slovenske fronte«. Človek «,Slovenec" „Sloveniji" j bi pričakoval, da bo bivša SLS s »Slo-Ljubljanski tednik »Slovenija«, ki je | vencem« na čelu sprejela to tako laskavo stal včasih, ko še ni bilo JRZ, zelo blizu ; oonudbo, Pa nehvaležnost je pač edino »Slovencu«, je objavil apel na slovenske 1 placl'0 sveta in gospodje od bivše SL^ politične skupine in socialne skupine, naj in se ‘*nje se_ °nit° premočno zave-bi podredili vse svoje delo neki »enotni dajo, da so sedaj oni na vladi in gle-slovenski fronti« do trenotka, »ko si bo- dajo zato zelo z viška na take nasvete mo zagotovili po ustavni poti svojo kul- Prhhkave »Slovenije«. Zato odgovaua turno, politično in gospodarsko samo-, »Slovenec« »Sloveniji«, da vse to karta stojnost v naši državi«. Pri tem si pa ni svetuj® spl01' ni Potrebno, ker je dr. Ko-mogel kaj, da ne bi napravil globok po- rpšec J* po^zal pot slovenskemu naro-klon slovenskemu delu JRZ, ker je očito dn m kdor hoče za njim, naj kratkoma o pozabil, da ta del ni več SLS. »Sloveni-' vstopi v JRZ. ia« je skratka napisala, da je bivša SLS	---------
Današnji »Glas Naroda« piše:	Pod
naslovom »Tako je prav« prinaša današnji »Domoljub« tudi tale zelo zanimiv dopis: »Zelo so se nekaterim zavihali nosovi, ko so prišli »protidržavni elementi« na vlado. Nič kaj j h tudi ni razveselila vest, da je prevzel vodstvo naše banovine mož, ki vživa splošen ugled in spoštovanje; mož, ki je z narodom trpel in upal; mož, ki se ga ljudstvo resnično veseli in mu zaupa. Kar vživeti se ne morejo ti »državotvorni elementi« v novo nastalo politično situacijo. Kaj radi bi se spotikali ob kakih novih ukrepih nove vlade, pa jih nihče ne posluša več. Zlasti so zagodrnjali nekateri državni uslužbenci zaradi znižanja svojih plač. Sebe vidijo, ne vidijo pa kmeta, kako je gospodarsko popolnoma propadel po zaslugi prejšnjih režimov. Davčni vijak je bil navit do skrajnosti. Res, da gospodarska kriza nikomur ni prizanesla, ali vendar sorazmerno s kmeti državni uslužbenci še dokaj-dobro izhajajo. Naj se nikar ne pritožujejo radi tega. Sicer pa je prav odgovoril oni, ki je dejal: — Če se jim je zgodila krivica, naj se obrnejo na svoje poslane?, saj je Jevtič — zmagal.«!!!!
Nato pripominja:
»Mi ne vemo, ka> bo k temu dej i kolega »Slovenec«, ki se mu je po čudnih potih, ki jih mi ne poznamo in po katerih preprosti ljubljanski novinar ne more, posrečilo — vsaj tako je dejal — »dobrohotno« kritizirati delo vlade ravno v pogledu znižanja uradniških plač. Mi smo bili takrat s »Slovencem« v marsičem soglasni, hoteli smo povedati 'pa še marsikaj drugega, kar je »Slovenec« pozabil ali zamolčal.«
Še ni rešeno? »Slovenski Gospodar« piše v najnovejši številki, kako so šli slovenski mačkovci te dni v Zagreb in naposled spoznali, »da poznajo Hrvati le hrvaško vprašanje in da se moramo Slovenci sami pobrigati, kako bomo rešili slovensko vprašanje«. Po tej ugotovitvi »Slovenskega Gospodarja« slovensko vprašanje torej še ni rešeno in se bo treba šele pobrigati, da bo rešeno, »Slovenec« je pa te dni dejal^da je z osnovanjem JRZ slovensko vprašanje rešeno. Kako je torej, je ali ni rešeno?
Sedaj pa vem, kako Je. »Slovenski Gospodar« objavlja v rubriki »Peter Rešetar« sledečo notico: »Zeniljepisja pa res ne znajo! Zadnje dni preteklega tedna je neka tajna poročevalska družba raznesla, da je v Španiji vlada padla. In ker so v španski vladi tudi radikali in klerikalci, so mnogi, ki se ne spoznajo na zemljepis, razglasili, da je vlada v Jugoslaviji padla. Sedaj bodo Imeli priliko, da Jugoslavijo tudi od lužne strani spoznajo, da je ne bodo s Španijo zamenjavali.« Smisel tega, kar smo podčrtali, pač ni težko ugeniti, ker je v jasni zvezi s prvo vestjo na strani 3 »Slovenskega Gospodarja«.
Drobne novice
Zakaj je padla Jevtičeva vlada? Bivši minister dr. Ljudevit A u e r je na nekem sestanku v Sisku dejal, da je bila po marseilleskem atentatu sestavljena Jevtičeva vlada zato, da bi zbrala vse konstruktivne nacionalne sile za okrepitev narodnega edinstva, toda g. Jevtič ni bil kos svoji, nalogi. Mislil je, da bo lahko nadomestil avtoriteto pokojnega kralja. To mu ni uspelo in mu je mnogo škodovalo zlasti to. da je kolebal med ideologijo fašizma in kooperativne dmžave.
fkatiUtsld ktoHinu
¥ pogrebih Mariborčanov se zrcali gospodarsko propadanje
Pogrebov gala, prvega in drugega razreda vedno manj — Dohodki pogrebnega zavoda so znašali v letu 1954 za skoro tričetrt milijona dinarjev manj kakor v letu 1929 - Mestni pogrebni zavod je tudi socialna ustanova
Ze v starih časih je vršil dobro delo tisti, ki je pokopaval mrliče. Dandanes pa opravlja to delo v našem mestu mestni pogrebni zavod, ki je med drugimi mestnimi podjetji važna socialna ustanova. Svoje prostore ima v Cvetlični ulici. Pri zavodu je uslužbenih 11 moči, in sicer ravnatelj, pisarniški uradnik in 9 delavcev. Ker ima zavod tudi lastno delavnico za izdelovanje krst, so delavci, ko ni pogrebov, zaposleni v delavnici. Dva delavca pa opravljata svojo službo stalno na pokopališču.
Bilanca le na papirju pasivna.
Za prevoz mrličev ima zavod na razpolago več vozov, avtofurgon in avto za duhovščino. Pred leti je imel še tri pare konj, zaradi štednje pa ima danes samo en par. Pogrebni zavod pa mora skrbeti tudi za vse infekcijske prevoze, ki jih naroča mestni fizikat. Tudi je zavodov avto vselej na razpolago za razne reprezentativne vožnje. Avtofurgon je zavod kupil že leta 1927. iz polmilijonskega kredita pri Mestni hranilnici. Na raznih popravilili je plačal doslej okrog 20.00(1 Din, vendar pa je voz v tako dobrem stanju, da bo lahko služil svojemu namenu še najmanj 20 let. Za prevoz duhovščine pri boljših pogrebih pa je nabavil pogrebni zavod leta 1931. osebni avto, ki je veljal 113.000 Din. Predlanski mestni proračun predvideva sicer postavko 200.000 dinarjev za nabavo novega avtofurgona, vendar pa zavod novega voza ne potrebuje. Za to vsoto je podjetje obremenjeno še danes, tako da je bilanca na papirju pasivna, Čeprav je zavod kot podjetje v resnici aktivno kljub vsem izdatkom, ki jih ima za svoje in druge potrebe.
V znamenju štednjfe.
Kakor pri drugih mestnih podjetjih, je vodstvo MP tudi pri pogrebnem zavodu uvedlo skrajno štednjo pri materijalnih in osebnih izdatkih.
Osebni izdatki uslužbencev mestnega pogrebnega zavoda znašajo na leto
Pri gradnji šole v magdalenskem pred-mestiu so morali podjetniki, ki jim je mestna	občina	oddala	delo, obvezati,
da bodo	zaposlovali le	domače,	mari-
borske delavce. Na ta način sc bo vsaj za krajšo	dobo	nekoliko omilila	brez-
poselnost v mestu. Umestno bi bilo, da bi se taki pogoji postavljali tudi pri gradnji privatnih stavb in pri vseh ostalih podjetjih,	kajti	dokler	imamo	dovolj
brezposelnih v mestu, pač ni pravično, da se sprejemajo na delo delavci z dežele. Pri sedanjih težkih socialnih razmerah, ko je v mestu toliko brezposelnih in ko primanjkuje tudi stanovanj — saj se vršijo kar naprej deložacije — pač ni na mestu beg z dežele v mesto. Četudi dežela nič manj ne trpi zaradi sedanjih izrednih gospodarskih razmer, je vzdrževanje brezposelnih na deželi vendar lažje nego v mestu. Mnoge države so izdale učinkovite ukrepe, da zabranijo beg z dežele v mesta in bi bili taki ukrepi tudi pri nas zelo umestni.
Pa še drug razlog govori za to, da podjetniki ne sprejemajo delavcev z dežele, dokler je v mestu brezposelnih v izobilju. Brezposelne je treba vzdrževati. Kje naj mestna občina vzame ogromna sredstva, da zamore zadostiti svoji zakoniti dolžnosti? Dosedaj si je pomagala, kolikor ji niso zadoščala proračunska . sredstva, s pomožno akcijo, ki je do letošnjega leta prav dobro uspevala. Ljudje pa so se očividno naveličali dajati kar 'w&ei, kajti dohodki so leios. zaostali g»
okroglo 250.000 dinarjev. Izdatki za materija] pa so obratni kapital, ker izdeluje zavod, kakor smo že omenili, krste po zelo zmernih cenah. Če primerjamo izdatke ž dohodki pogrebnega zavoda, se moramo prepričati, da je njegova bilanca pasivna le na papirju. Res je, da zavod v zadnjih letih krize nima gala iii drugih dragih pogrebov, katerih dohodki so krili pogrebe nižjih razredov, vendar izkazuje kljub temu čedne dohodke, od katerih pa moramo seveda odšteti cerkvene pristojbine, zvonenje in druge stroške, ki znašajo skupno kvečjemu okrog 25 odstotkov.
Padec od t,700.000 Din v letu 1929. na 1,020.000 Din v letu 1934.
Tako je mestni pogrebni zavod pokopal leta 1929. skupno 782 mrličev in imel skupno 1,700.000 Din dohodkov; leta 1930. skupno 672 mrličev in imel 1,405.000 Din dohodkov; leta 1931. skupno 712 mrličev in imel 1,460.000 Din dohodkov; leta 1932. skupno 705 mrličev in imel 1,172.000 Din dohodkov; leta 1933. skupno 766 mrličev in imel 1 milijon 151.000 Din doliovkov; lani skupno 740 mrličev in imel 1,020.000 Din dohodkov; letos pa je pokopal do konca avgusta 541 mrličev in imel 829.376 Din dohodkov. Razen gala pogrebov so zelo padli tudi pogrebi prvega in drugega razreda.
Tudi socialen zavod.
Lepo število mrličev pa pokoplje mestni pogrebni zavod brezplačno. Za vsak pogreb mestnih ubožcev plača občina zavodu 100 dinarjev. Od tega zneska gre za štolnino 40 Din, ostanek pa za krsto in vse ostale stroške. Tudi pokoplje mestni pogrebni zavod vse mrliče iz bolnišnice, iz jetnišnice, kaznilnice in vojaške bolnišnice za naravnost malenkostne pristojbine, v največ primerili pa brezplačno. Prav tako je med pogrebi precej otroških pokopov, za katere so predpisane nizke pristojbine.
lanskim letom za celo polovico, dočim so letos izdatki ostali isti, oziroma so potrebe celo narasle. Dohodki so zaostali kljub temu, da so organi, ki so vršili zbirko, napeli vse sile in da so sodelovale pri tem tudi vse stanovske korporacije. Da bo v bodoče mogoče priti v okom najnujnejšim potrebam, je bil so-.cialno-političn; oddelek mestnega poglavarstva primoran predlagati uvedbo socialnih doklad, kar je edino pravilno, kajti ogromni izdatki, ki jih zahteva skrbstvo za brezposelne, ne morejo biti odvisni od prostovoljnih prispevkov, katerim se izognejo prav tisti, ki bi lahko največ prispevali. Zahteva finančnega ministrstva po znižanju mestnih proračunov se pač ne more nanašati na socialno skrbstvo, katerega izdatki v dobi gospodarskih in socialnih kriz rastejo z dneva v dan. Tudi mestno prebivalstvo bo s tem bolj zadovoljno, da se potom pravičnega obdavčenja krijejo nujni izdatki za brezposelne, kakor da se vršijo zlasti v današnjem času tako odipzne zbirke, katerih, kakor smo omenili, prav najpremožinejši ne upoštevajo v zadostni meri.
Pač pa se izdatki za brezposelne 'lahko do skrajnost' reducirajo s tem, da se ti zaposlijo. Ne zunanji, napram katerim mestna občina nima zakonite dolžnosti podpiranja, marveč v Mariboru stalno bivajoči. Če delodajalci tega apela ne bodo upoštevali, bodo pač v tem večji mer-i obdavčeni, kajti brezposelnim se
mora nuditi bodisi delo bodisi podpora v kakršnikoli obliki, da se zamorejo preživljati.	A.	B.
Umne vesti
Slovo podbana dr. Pirkmajerja. Včeraj se je dosedanji podban g. dr. Otmar Pirkmajer poslovil od svojih dolgoletnih sotrudnikov pri vseh oddelkih banske uprave. Obšel je oddelek za oddelkom, sobo za sobo ter se osebno poslovil prav od vseli nameščencev. Toplo se jim je zahvalil za njih požrtvovalno delo v dolgi dobi šestih let, kar je kot pomočnik bana bil njihov uradni predstojnik. Prosil jih je, naj tudi v bodoče posvetijo vse moči'delu za napredek banovine in države.
Vojni minister general P. Živkovič je
na svojem inšpekcijskem potovanju prispel v Petrograd in Veliko Kikindo.
Zračni potniški promet Zagreb—Zemun je podaljšan do konca oktobra.
Malarija je izbruhnila v Boki Kotorski. Vzrok so neregulirana močvirna polja.
Klub samomorilcev so odkrili te dni v Sarajevu, ko si je predsednik tega »kluba pesimistov« akademik-filozof Pavel Feldbauer, na 75. obletnico Schopenhauerjeve smrti vzel življenje. Vsi člani kluba so bili slušatelji filozofije.
Nesreča preži tudi na kralje! Pri lovu je padel s konja švedski kralj Gustav in zadobil poškodbe na levi roki.
Mesto Mussolinija Umberto? V Parizu se širijo govorice z izvorom v Ženevi, da nameirava Mussolini demisionirati in da bi imel na njegovo mesto stopiti prestolonaslednik Unrberto.
»Romantika« lovov. V vzli o dno p ruski h gozdovih bodo veliki lovi, ki se jih udeležijo Goring in Ribbentrop, od Poljakov pa knez Radzi\vill, grof Maurice in grof Potočki. Poleg lovske puške bo igrala očividno tudi »politična kuhlja« svojo vlogo.
Splošna zmešnjava. Pričeli so se manevri sovjetskega črnomorskega brodov-ja. Prisostvovala jim bo francoska vojaška delegacija. — Na Gibraltarju se je izkrcalo 150 britanskih letalskih častnikov. — Vrhovno poveljstvo nad četami na Malti je prevzel general Koulocli. — 5000 ljudi iz Jemena je priredilo manifestacije Hailu Selassieu ter izjavilo, da se bodo v slučaju vojne borili proti Italiji. — V Port Said je prispela tretja flotilja angleške sredozemske mornarice.
Strelske jarke z bodečimi žicami kopljejo vzdolž palestinske obale angleški vojaki...
Knockout! Havas poroča iz Newyor-ka, da je črnec Joe Louis porazil Maksa Baera s knookoutom v četrtem krogu.
80 milijonov Kč za zimska dela je dovolila mestna občina v Pragi.
»Dunkerque« je nova ogromna francoska križarka. Ima 26.5000 ton, 8 topov po 300 n*m, in 16 topov po 130 mm. Zgrajena je tako, da je ni mogoče torpedirati.
200 mrtvih, 200 ranjenih je bilo ob železniški katastrofi v Honanu, ko je vojaški. kitajski vlak zgrmel v globino 30 metrov.
Sovjetska republika II. je bila po tokijskih vesteh izklicana v Sinkiangu v kitajskem Turkestanu. Baje se bo nova sovjetska republika z glavnim mestom Urunči priključila ruski sovjetski republiki.
Pitijske Movite
Ptuj vabf!
Le še nekaj dni nas loči od velike kme-tijsko-obrtne razstave, ki bo v Ptuju od 28. esptembra do 6. oktobra t. 1. Ta razstava bo obsegala vse panoge kmetijstva in obrti: sadjarstvo, kletarstvo, čebelarstvo, živinorejo itd. A tudi naša žlahtna kapljica iz vinorodnih Haloz in prleških Slovenskih goric bo imela svoj oddelek. —- Razstavljeno bo najboljše, najžlahtnejše sadje in grozdje. Tej razstavi bo pa priključena prvič velika lovska in gozdna razstava. Iz smrekovega in bukovega gaja, kjer imajo fazani svoja bivališča, nas popelje pot na livado k jerebicam in nato spet v kraj samih lovskih trofej itd. Obiskovalci razstave bodo imeli priliko, da si ogledajo tudi lepoto
slikovitih Haloz in obširnih Slovenskih goric. Zato pa odzovite se vsi vabilu na to veliko razstavo v zgodovinskem Ptuju in v njegovo pestro okolico. Dovoljena je polovična /ožnja, a obiskovalci in izletniki se poslužijo lahko tudi na novo upeljanih »wekend« voznih listkov iz vseh krajev.
JtoiMOUske MW4t£
Velika športna prireditev v Poljčanah.
Odkar obstoja tukaj SK Boč, še ni imel tako velikopotezne prireditve, kot preteklo nedeljo, ko so se srečala na zelenem polju kar štiri moštva iz raznih crajev. Temu primeren je bil zato tudi obisk. Tekmam ni prisostvovalo samo rekordno število domačinov, ampak so prihiteli s športniki sem tudi njihovi prijatelji iz Dravinjske doline, dalje iz Pragerskega, Slov. Bistrice, Celja in Maribora. Z napetostjo je vse pričakovalo pričetka tekme ob 13. uri, ko sta se kot prva srečala SK Slov. Konjice in domači SK Boč. Poleg teh dveh sta namreč nastopila na nedeljskem turnirju še SK Triglav (štore) in SK Adrija (Pobrežje), ki je za to prireditev poklonilo končnemu zmagovalcu v turnirju lep pokal. SK Adrija je obhajal ta dan 51etnico obstoja, in je združil proslavo Sletnice s prijetnim izletom v prijazne Poljčane. Ze takoj naj omenimo, da je izšel kot končni zmagovalec domačin SK Boč. ki si je s tem priboril tudi od jubilanta poklonjeni pokal. Prva zgoraj označena tekma je izpadla neodločeno 2:2. Zmago je odločil žreb. Vseskozi fair je bila sledeča igra med SK Adrijo in SK Triglavom (Štore) z rezultatom 2:1. V tretji tekmi so ŠtorČani proti Konjičanom podlegli s 5:0.
Razumljivo, da je bila z najveojo napetostjo odigrana končna tekma med SK Adrijo in SK Bočem. Sreča, odnosno zmaga, se je nasmehnila Boču. ki je zmagal proti Adriji z 2:0. S tem je bil turnir zaključen in športni dan na zelenem polju, kjer je ob navdušenem ploskanju izročil kapetan Adrije SK Boču krasen pokal, končan. Nadaljeval pa se je nato z večerno zabavo v hotelu Bau-mann, ki je pripomogla SK Boču tudi k lepemu materijalnemu uspehu.
fosftodatslta žw&jeuje
S hmeljskega (iržišča. Iz Žalca poročajo: Povpraševanje za najslabšimi ir> najboljšimi kvalitetami. Cene neizpreme-njene od Din 12.—, za najslabše,, rdeče do Din 30.— za prima — gladko blago. Vendar je trenutno v splošnem nekoliko manj povpraševanja, ker je vsled živahne kupčije minulega tedna del trgovine izvršil dosedanja naročila ter čaka sedaj novih pooblastil za nadaljnje nakupovanje.
Izgledi v Slovenskih goricah. Slana ie povzročila veliko škodo v Ščavniški in pesniški dolini. Največja je škoda na ajdi, koruzi in bučah. Ajda je kazala letos zelo dobro, pa je škoda radi slane tem večja.
Cement se ie podražil. Cementu so poskočile cene od 39 dinarjev za lOOkjf na 50 do 55 dinarjev.
Sokolske vtsie
Iz župne uprave. Ker .ie z redukcijami prejemkov občutno prizadeto naše sokolsko članstvo iz vrst državnih in samoupravnih uslužbencev, poziva uprava Sokolske župe Maribor vse svoje bratske edinice, naj prizadetemu članstvu znižajo članarino na minimum, v najtežjih primerih pa popolnoma opro-ste. Obenem pa najtopleje naproša brate in sestre državne in samoupravne uslužbence, naj še naprej ostanejo neomajno zvesti sokolski organizaciji svojemu aktivnemu sokolskemu udejstvovanju. Zdravo!
Sokol Maribor III. Prednjaški zbor P°* živa vse telovadeče članstvo, naraščal in deco na redno telovadbo, ki se vrš1 po že objavljenem razporedu v telovadnici na Zrinjskega trgu. Ponovno P? opozarja vse, ki ne bodo obiskoval1 redno telovadbe, da bodo črtani iz ime* nika članstva. Prihajajte torej k telovadbi vsi redno in točno. — Zdravo!
Socialni juuMmi
Problem brezposelnosti v Mariboru
Zaposliti se morajo tudi v zasebnih pojetjih najprej mestni brezposelni delavci
Maei&mite
izkopani spomini na zlate Napoleonove čase
Pri kopanju temeljev za pravoslavno cerkev na Jugo slovanskem trgu so delavci naleteli na staro rimsko cesto in stari denar iz Napoleonove dobe
Niso . cdki primeri, ko so delavci pri kopanju temeljev našli celo dragocene zgodovinske vire zlasti v krajih, ki so znani, da se je na njih odigral ta ali oni odlomek iz zgodovine človeštva. Tudi v Mariboru 'so že naleteli na precej vredne izkopine, ki pričajo danes v muzeju o davni preteklosti našega mesta. Ko so pričeli kopati temelje za pravoslavno cerkev na Jugoslovanskem trgu, so bili že delavci sami skoro prepričani, da bodo našli globoko v zemlji, če drugega ne, vsaj strohnele človeške kosti in lobanje. Toda teh pri kopanju temeljev na Jugoslovanskem trgu niso našli, marveč so pri kopanju temebev za stebre naleteli danes dopoldne na staro riniskp cesto in stari denar iz Napoleonovih časov. Denar, ki so ga izkopali, je dobro ohranjen,
Na pokopališču v Kamnici so našli danes zjutraj obešenega 431et.nega kontrolorja državnih železnic Forda liga. Našli so ga klečečega, v desnici pa je držal sliko svoje drage rodbine, v katero je še v zadn em trenutku svojega življenja upiral svoj poslednji pogled. V zadnjem času je bil ranjki zelo potrt, govoril ni z nikomur in. je dejal samo znake v cilju sporazumevanja z ljudmi. Trajne posledice so zapustile v njegovem zdravstvenem stanju poškodbe, ki jih je zadobi! v svetovni vojni, ko mu ie strel prebil gla-
prav tako pa se dobro razločuje materi-jal, iz katerega je bilo zgrajeno najbrže staro rimsko cestišče. Domnevajo, da je stara cesta vodila v smeri proti Kalvariji.
Delo gre delavcem, ki so zaposleni pri gradnji cerkve zaradi lepega vremena naglo izpod rok. Skupno je pri gradnji zaposlenih 52 delavcev, med njimi 14 zidarjev. Gradbeno nadzorstvo pa opravlja znani mariborski arhitekt in inžener g. Saša Dev. Temelji za obodne zidove so dozidani in so pričeli betonirati tudi že temelje štiri mogočne stebre. Kopati so morali zaradi mehkega in nezanesljivega terena sedem metrov globoko. Na stebrih bo namreč počivala teža vseh pet kupol. Do novega leta bo cerkev pod streho.
vo. Posebno naporna služba ga je živčno še bolj razkrojila in njegovo stanje se je slabšalo iz dneva v dan. Bil je vzoren oče, zvest tovariš in prijatelj. Vsi stanovski tovariši so ga spoštovali in zato je njegova tragika, ki se je dopolnila v popolni živčni strtosti in razkro-ienosti, zbudila tem globlje sočustvovanje z njegovo usodo. Ranjki zapušča nepreskrbljenega sinčka in hčerkico. Vest. o tragičnem dogodku je zbudila po vsem Mariboru toplo sočutje s pokojnikovo usodo in vsemi žalujočimi.
na Pobrežju je umiri v starosti 77 let zasebnik Anton Berglez. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz kaznilniške službe. V Zenico v Bosni je premeščen pravoslavni duhovnik Veljku Grgurevič piri tukajšnji kaznilnici. — Napredoval je v 6. položajno skupino g. Albert Zavodnik pri* tukajšnji kaznilnici.
Izreden obisk. Tajni'., zunanjega ministrstva Velike Britanije g. Kenčch John-stone prispe v Maribor šele danes, ker je včeraj obiskal Ljubljano. V Mariboru bo ostal jutri ves dan in mu bodo prijatelji angleškega jezika in kulture v Mariboru priredili prisrčen sprejem.
Šušteričev zagovornik je umaknil pritožbo. Kakor smo poročali v zvezi s potekom razprave proti Ivanu Šušteriču je njegov zagovornik dr. Brandstatter prijavil pritožbo in zahtevo po reviziji procesa. Včeraj je bil zadnji termin za vložitev priziva, vendar je dr. Brandstatter sporočil tukajšnjemu okrožnemu sodišču, da umakne po izrečeni sodbi napovedani priziv in revizijo. Dr. Brandstatter je namreč včeraj obiskal Ivana Šuštariča, ki je v teku razgovora prosil svojega zagovornika, naj priziva z zahtevo po reviziji ne vloižii.
Stavbeno gibanje je tudi na Pobrežju prav živahno. Ob regulirani Nasipni ulici je nastala pravcata nova vilska četrt. Med drugim si je postavil čedno vilo mesarski mojster Reicher, g. Šepec v Sokolski ulici ho preuredil svojo pritlično hišo v vilo, g. Rojko bo tudi zgradil vilo.
Davčnim zavezancem. Razpored zgra-darine in davka na rente za leto 1935 ie v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. fehruarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba štev. 15) v času od dne 30. septembra do vštetega dne 7. oktobra 1935. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci po-sebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
•Srečke za I. razred državne razredne loterije so dospele in jih dobijo igralci v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 1.
Društvo najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov ima v nedeljo, 29. septembra ob pol 11. uri na verandi restavracije »Union« protestni shod proti pretirani najemnini.
Irgatveno veselico priredi Sokol Pobrežje v nedeljo, dne 29. t. m. ob 15. (3. utri) pri br. Renčlju na Pobrežju. Ke-glanje za dobitke. Prima Jazz-band. Pridite!
Članski sestanek Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru, obenem s predavanjem »Geopolitična slika fašistične Italije«, bo jutri, v petek ob 20. uri v Narodnem domu.
Združenje gostilničarjev na Pobrežju
poziva svoje člane, da se udeleže sestanka v Ptuju ob priliki kmetijsko-obrtne razstave dne 3. oktobra 1935. Prijave sprejema združenje do 30. oktobra.
Nenavadna nesreča se je danes zjutraj pripetila 411etnemu ključavničarju državnih železnic Mihaelu Pečetu, stanujočemu v Makarjevi ulici v Studencih. Ko je bil zaposlen na strehi nekega vagona, se mu je spodrsnilo ter s spolovilom obvisel na nekem kavlju. Njegovo nesrečo so kmalu opazili njegovi tovariši in ga rešili iz mučnega položaja. Se-ve^a so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer je Peče utrpel težke poškodbe.
Rebra si je zlomil včeraj popoldne 581etni upokojeni stražnik Franc Lukačič s Pobrežja, ko je padel po stopnjicah. Zdravi se v bolnišnici.
Kolesar v kolesarja. Franc Kokot, 381 etni delavec, se je včeraj zaletel na Tržaški cesti v nekega kolesarja. Pri tem je padel s kolesa in si zlomil levo roko, zadobil pa je tudi poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Sumljiva možanca sta se pojavljala zadnje dni v Počehovi ter se predstavljala kot »davčna iztirjevalca«. Ponekod sta imela srečo, tako na primer pri posestnici Kokolovi iz Počehove, ki sta ji izvabila preko 140 dinarjev. Smolo pa sta imela pri posestniku Vinku Mraku v Počehovi. Doma je bila sama žena, ki jima je rekla, naj počakata moža. Ko pa
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes dalje
MM, neba pril m
vejefiJm poln sijajnega humorja in zabave. Willy Fritsch, Kathe Gold, Adela Sandrock in Paul Kerap.
Naš prihodnji spored velefilm Ufe: BARCAROLA. Gustav Frohlich, Lida Darova.
Kino Union. Danes zadnji dan »Vrtinec« (Remous). Prekrasni velefilm erotike, mojstrske režije in igre. Od petka dalje »Nocturno« (Vsi hrepenimo po ljubezni ...).
tUucdua gieda&isk
Javite se za gledališkega abonenta,
rok za prijavo je podaljšan do 1. oktobra! Takrat se lahko tudi poravna šele prvi obrok, tako da se vsakdo lahko abo-niira že sedaj. Odplačevanje celotne vsote abonmana je olajšano s tem, da jo abonent lahko poravna v sedmih zaporednih mesečnih obrokih, ki so današnjim težkim časom primerni in zelo nizki. Kljub hudemu udarcu se državno urad-ništvo še hvalevredno abonira, dočim pogreša gledališče marsikoga med svobodnimi poklici, ki bi pač lahko in ne da bi to občutil, utrpel malenkostno vsoto za abonma. — V torek 1. oktobra bo otvoritvena predstava »Bratje Karama-zovi« v režiji in inscenaciji (na novem krožnem odru!) glavnega režiserja J. Koviča in s Kraljevo, Starčevo, Furijanom, Nakrstom, P. Kovičem, Gorinškom in Blažem v vodilnih ulogah. Ni treba še posebej povdarjati, da je to eno najmočnejših del, ki se je uprizorilo na mairi-borskem odru v zadnjih sezonah, in se pričakuje njegova premiera z velikim zanimanjem.
Statisti, ki so se prijavili za »Brate Karamazove«, imajo drevi, v četrtek, 26. t. m. vajo na odru. Začetek ob 20. uri.
Začetek dramske šole glavnega režiserja J. Koviča bo to nedeljo, 29. t. m. ob 10- uri dopoldne na odru »Narodnega gledališča«, kjer se sprejemajo še nove prijave. 1 eoretični pouk se bo vršil v dvorani, praktični pa vselej na odru. Da ne bo pomote, javljamo, da ta dramska šola, ki se vrši v gledališču, ni istovetna z »Igralskim studiom« v vvvtoščevi ul. 7.
se je pojavil mož z rešpekt zbujajočo gorjačo v rokah, sta jo v nurmijskem tempu pobrisala preko hriba. Obstoja domneva, da sta ta »davčna izterjevalca« najbrže zloglasna Košajnc in Pajman.
Košajnc-Pajman? v Brudermanovo gostilno v Bresternici je bil izvršen danes ponoči drzen vlom. Doslej še neznani vlomilci so se splazili v gostilno na ta način, da so prežagali železne mreže na oknu. Vlom se je izvršil na prav dirzen način, tako da obstoja sum, da bi mogle niti voditi do obeli znanih vlomilcev Košajnca in Pajmana, ki se potikata in skrivata v okoliških gozdovih. Storilci so odnesli nekaj denarja in druge predmete.
Radi suma požiga so beniški orožniki prijavili mariborskemu državnemu tožilstvu nekega tamkajšnjega posestnika, ki je osumljen, da je letos v juliju zažgal neko hišo.
Kruh dražji. Beograjski peki so podražili kruh za 25 para pri kilogramu. Sklicujejo se na dražjo moko. Pšenica se je v par tednih podražila od 118 na 148 do 150 dinarjev za 100 kg. Tudi koruzi je poskočila cena od 73 do 78, v mesecu juliju na 94, 98 in 100 dinarjev za metrski stot.
Moka se je podražila te dni v Mariboru od 5 para navzgor pri kg.
Sejem za prašlše, ki se je vršil v sredo 25. t. m. je bil srednje založen, kupčka pa je bila slaba. Prignali so 249 rilcev, od teh so prodali komaj 37 komadov. Povprečne cene za- kilogram žive teže so bile naslednje: peršutarji 4.50 do 4.75 Din, plemene 4 do 4.50 Din; prasci stari od 6 do 12 tednov so se prodajali po kakovosti, in sicer od 50 do 100 Din eden.
Mariborsko vremensko poročilo. Padavine 4, vlaga 92, minimalna temperatura 10.1, maksimalna temperatura 19.8, barometer 734.7.
»Čuvajte Jugoslavijo"
Pustolovščine grofovega sina
Staršem Je ukradel več tisoč šilingov in se potika po mariborski okolici
Danes dopoldne je dobila mariborska policija tiralico od policijske direkcije v Linču v Avstriji, v kateri sporoča direkcija tukajšnjim oblastem, da se v okolici Maribora skrivata 15-letni Karel Matheis grof Thun-Hohenstein in njegov 14-letni prijatelj Rudolf Brandtner. Imenovana sta pred dnevi pobegnila od star šev iz Kremsmiinstra, Pri odhodu sta roditeljem ukradla več tisoč šilingov in se na kolesih odpeljala proti Jugoslaviji, Wi kljub mladosti sta velika pustolov-
Z nožem v tovariša namesto v kravo
Včeraj popoldne-se je dogodila v mariborski mestni klavnici zelo težka nesreča. Neki mariborski mesar je klal kravo, poleg njega pa ie stal 351etni mesar Friderik Čeh ter gledal klavca pri delu. Prav takrat, ko je mesar zavihtel nož, da bi zadal živali smrtni sunek, se ie krava izmaknila in zabodljaj je zadel Poleg stoječega Čeha, ki se je oblit s krvjo sesedel na tla. Takoj so poklicaii na pomoč tukajšnje reševalce, ki so ugotovili, da je nož prerezal Čehu vse žile na levi roki in je obstojala velika nevarnost za njegovo življenje. Zato so ga nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga takoj položili na operacijsko mizo. Zdravniki so mu sešili žile la levi roki in upajo, da mu bodo tako rešili življenje. Čehovo stanje je še vedno zelo resno.
General Hadžič odhaja iz Maribora.
Mariborski mestni povefnik general Svetozar Hadžič je imenovan za pomočnika komandanta jadranske divizijske oblasti. G- general si je v teku svojega službovanja v Mariboru pridobil simpatije in Priljubljenost v vseh krogih mariborskega družabnega življenja. S svojo marci-jnlično postavo je zbujal občo pozornost 111 vtis pravega vojaka. Njegova pozor-J°«t ie bila vsestranska in tudi našemu kulturnemu življenju je bil naklonjen, saj ni bilo gledališke predstave ali kon-
ca. Ker sta z grofom Matheisom že večkrat potovala preko Jugoslavije in mnogokrat tudi v Italijo v provinco Como, sta poznala te kraje in policijska direkcija v Linču je mnenja, da se grofov sin in njegov prijatelj potikata v mariborski okolici. Oba dečka sta zelo dobro razvita, zagorele polti in oblečena v štajersko nošo. Mariborska policija obvešča prebivalstvo, da sporoči morebitne podatke o pobeglih dečkih najbližjim oblastem.
certa, ki bi ga ne bil počastil general Hadžič skupno s svojo ljubeznivo soprogo. Mariborčani bomo ohranili generala Hadžiča v trajnem spominu, njemu pa želimo na novem službenem mestu kar najboljšega počutka in najlepših uspehov. Obenem upamo, da ne bo pozabil našega Maribora, ki mu je kakor je sam izjavil zelo prirastel k srci
Kdo bo novi župan? Pod tem naslovom piše tukajšnja »Volksštimme« z dne 26. t. m.: »V teku nekaj dni utegne priti do imenovanja novega provizoričnega občinskega odbora. Kakor se doznava z dobro poučenega vira, bo za mestnega predsednika v Maribor imenovan g. dr. Leskovar, potem ko sta izpadla iz kombinacije gg. dr. Juvan in bivši veliki župan Schaubach. — Za mesto podpredsednika mestne občine sta se navajala dva kandidata, in sicer bivši poslanec g. Žebot od strani klerikalcev in odvetnik g. dr. Miler od strani radikalov. Radikali so od vsega začetka trdovratno vztrajali na tem, da pripade njim mesto podžupana, na drugi strani pa tudi klerikalci niso hoteli takoj popustiti. S posredovanjem strankine instance v Beogradu izgleda, da se je zadeva z avtoritarno odločbo zasukala v prid radikalov. Podrobnosti glede sestave provizoričnega občinskega odbora še niso znane.«
Bela žena. Na Tržaški aesti 57 je umrla v častiti starosti 79 let zasebnica Marija Godec. V Stanko Vrazovi ulici 13
Klele ;n s sliko svoje rodbine v desnici se ie obesil na kamniškem pokopališču
Tragika mladega moža in vzornega očeta
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida SiloMva
»Najti jih moremo brez astrologije,« je dejal Martinc. »Rodila jih je svetovna vojna s tisoči problemov, ki ob njeni likvidaciji niso bili rešeni, ali vsaj ne pravilno. Vprašanje pa je, ali bo nova ureditev mogoča s treznim razumom in popustljivostjo, ali pa bo potreben nov udarec Aleksandra Velikega po tem gordijskem vozlu? Skoraj se mi zdi, da bo iz zmed, ki jih je zapustila svetovna vojna, edini izhod — nova vojna, kakor je po nezadostni prvi operaciji bolnika edina pot k ozdravitvi nova operacija.«
»V svetu, ki je tak, menda tudi usoda nas posameznikov ne more biti drugačna V« je menila Sida.
»Zalo opusti vrtanje po notranjih globinah in prepusti svojo barko valovom, jo nesejo tja, kamor veter hoče!« je ■ i ovala Danica. »Če je čas tak, ni d ruše pametne možnosti. Kar bo, pač bo. Ne napadaj, a se tudi ne brani.«
»Ne napadaj, a se tudi ne brani!« Te sesede so bile Sidi kakor velika nova blagovest in vodilna smernica v bodočnost. Oklenila se jih je s strastno zaverovanostjo v fatalizem.
»Živeti hočem tako, kakor živi čas sedanjosti.« si je dejala. »Prepuščam svojo
barko vetru. Ženi jo, kamor ti je drago, k Ervinu ali k Danilu, ali komurkoli!«
Nekaj dni po tem razgovoru med Si-dc, Danico in Martincem je bila v veliki dvorani »Uniona« tradicijonalna reduta I, S S. K. Maribora. Sida se je dolgo obotavljala in ni vedela, ali naj se je udeleži ali ne, nazadnje se je pa le vdala prigovarjanju svoje prijateljice in njenega moža ter si naročila krasen kostum in masko. Ko sc je zvečer pred ogledalom spreminjala v ognjevito Španko in se ozi rala po Danici, ki je oblačila rusko narodi’,o nošo, ii je bilo pri srcu tako tesno. knko> da bi se odpravljala na pogreb in ne na ples.
»Zdi se mi, da bo nocojšnji večer zame le nova bolečina,« je dejala prijateljici.
»Zdi se ti . . Zakaj neki? Skoči enkrat iz teh svojih neprestanih vrtanj po lastni razboleni duši in vrzi se v življenje! Četudi le za en sam večer.«
»Ko bi mogla.«
»Odvisno je samo od tebe. Kdor si zavali na vsako minuto življenja celo tono tegobe, mora videti povsod le bolest in trpljenje. Vidiš, kako čedna Španka si, živa in ognjevita, toliko obetajoča. Po-
glej se le!«
Sida se je zares ozrla po sebi. Njena srednje velika, vitka, a polna postava je bila tako mikavna, da se je od samozadovoljstva nasmehnila. Bele roke z rožnatimi prsti, rdeče in ko zrel sad polne ustne, gladka lica, bujni lasje in žive oči, vse je bilo polno mladosti in ženskega razkošja. V kakšnem čudnem nasprotju z vsem tem sta bili tisti dve trpki potezi, ki sta se ji včasih zarisali okoli ust . . .
»Pa pojdimo — na bikoborbe . . . .« je dejala naposled in se zasmejala.
»Glej, da zgrabiš kar prvega krepko za roge in ga ne izpustiš,« se je zakro-hotala Danica.
Na zabavišču v»Unionu« je bilo že vse v jeku in teku, ko so Sida, Danica in Martinc stopili z avtomobila in odšli mimo garderobe v veliko dvorano, vso pisano okrašeno in razkošno razsvetljeno. Povsod se je vse trlo razigranih ljudi, maskiranih in nemaskiranih. Po daljšem iskanju so se utaborili pri neki mizi v improviziranem baru, kjer so bili iz pisanih papirjev in trakov napravljeni se-pareji, vendar ne docela ločeni, da se je moglo dobro videti iz enega v drugega, zlasti pa slišati vsako besedo.
Sida se po družbah okoli njihove mize ni dosti ozirala; plesala je nekajkrat z Martincem in nekim neznancem, ki ji je pričel na vse pretege dvoriti, potem se je pa vrnila k mizi in izpila v dušku čašo
vina. Tedaj je zaslišala na desni znane glasove in se je ozrla. V sosednem sepa-reju so sedeli odvetnik dr. Vrešar, njegov novi koncipijent dr. Branko Kasjak, sodnik Petrovčič in profesor Pavel Streš nik, pili in živahno debatirali.
»Slovenci smo prišli v Jugoslavijo kot Slovenci in zato, da ostanemo Slovenci,« je kričal Branko. »Ako bi bili hoteli postati kaj drugega, bi lahko prekrižali roke in mirno čakali, da nas potujčijo, če obstoja med Srbi in Hrvati problem narodnega edinstva, se nas Slovencev ne tiče. Oni imajo skupen jezik, mi pa imamo svojega. Stanko Vraz je bi! zame renegat, kakor je vsakdo, kdor zapusti svoj narod in se. vrine v drugega Sicer je pa vse to neskončno smešno Povejte mi le en sam primer iz vse zgodovine, da bi bil iz dveh narodov nastal en sam nov narod, ne da bi bil močnejši nasilno požrl šibkejšega! Stapljanje južnih Slovanov v en narod je utopija, ki se ne bo nikoli uresničila. Zakaj je propadel ilirizem? Ker je hotel nekaj nemogočega. Čemu se ne učimo od zgodovine? Čemu poizkušamo znova to, kar je že preteklost zavrgla kot neuresničljivo? Samo Slovani se lahko lotimo takih brezplodnih naporov. Zakaj n. pr. ne pade na pamet Špancem in Portugalcem, da bi pričeli ustvarjati neki pirenejski ali zahodnoronianski narod?«
(Se bo nadaljevalo.)
Sitf&Uia. AM&Auio
B	mr 9 m m m VMTWVr|V
Sodniški odbor pri O. O., službeno. V
»edeljo, dne 29. t. m. sodijo: »Mura«— »Ptuj« olb 15.30 g. Bizjak, »Maribor*— »Rapid« ob 14. g. Bergant, »Železničar« —»Rapid« ob 14.30 g. Nemec, »Drava«— »Železničar« ob 14.30 g. Zakotnik. Polivajo se vsi kandidati brez izjeme, da ponovno vložijo pismene prijave z navedbo imena, starosti, poklica in bivališča. Prijavam je treba priložiti predpisano izpitno takso Din 150.—.
V predtekmovanjih za državno nogometno prvenstvo se bosta odigrali v nedeljo 29. t. m. v zagrebško-ljubljanski skupini dve tekmi, in sicer v Zagrebu Ilirija : Hašfk, v Ljubljani pa Primorje: Gradjanski.
Mali oglasi
Ojačenje lahkoatletske sekcije SK Železničarja. Znani dolgoprogaš in odlični lafokoatlet Kangler je od SK Maratona prestopil k SK Železničarju, ki je s svojim novim članom pridobil izborno moč na polju lahkoatletskega športa. Tukajšnji SK Železničar je s svojim vztrajnim delom, ki je zadobilo v krasnem novem stadionu svoj viden znak in dokaz, ter s svojo strogo športno nacionalno vzgojo, postal privlačen center naše spoTtne mladine.
Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi n stelja v Mariboru
Razno
KATERA BREZPOSELNA
neodvisna gospodična fci mi nadzorovala malo posestvo ob mestu. Naslov v upravi »Večernika«.	^319
Posest
DVE ZIDANI STANOVANJSKI HIŠI
renovirani, 20 minut od kolodvora Ruše, jako idilična lena, skupno ali posamezno ugodno na prodaj, Informaci-ic pri g. arh. R. Valentanu, Maribor, Koroška c. 48. 4323
KUPIM POSESTVO
bišo v Ptuju ali okolici, pla= eam s knjižico Din (V) ■000.— »Kmečke hranilnice in posojilnice« v Ptuju, nekaj tudi v gotovini. Ponudbe »a «pravo lista pod »Posestvo za knjižico«.	4321
Prodam ______________
AFRIK, ŽIMA,
vata, žimnice, otomanc, kau-čc, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Ve* trinjska 7, Koroška 8.	4285
ZELEZNA BLAGAJNA
velika in masivna, kakor razna pisarniška oprema, dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 4324
PERJE
puli. pernice, odeje, va tira n e in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala za divane m posteljne, namizne garnituro ugodno in poceni pri Novaku, Koroška 8, Vetrinjska V, 4275
KROMPIR
la beli prodam vsako množino, a Din —.75 za kg. Naslov v upravi »Večernika«. 4320
  Kupim
IZABELA GROZDJE
kupim. Vpraiati Stritarjeva ul 17, v trgovini.	4331
Sobo odda
ODDAM PRAZNO,
podstrešno sobo dvema osebama. Vojašniška ul. 1. 4225
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam. Vojašniška ul. 9. 4318
SOBO IN KUHINJO
oddam. Vprašati Koroška c> 41, pri hišniku.	4317
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Naslov v upravi »Večernika«.	4335
Službo dobi
Pravi samo s tem znakom
MOŠKO PISARNIŠKO MOČ
veščo, perfektno nemščine, knjigovodstva, strojepisja in občevanja s strankami iščem. Ponudbe na tvrdko F. Puče-Uk, Fram.	4290
POSTREŽNICO
snažno iti pošteno, Ki tudi lepo pere, iščem za opoldanske ure. Naslov je pustiti v upravi.	4326
RUDARSKI NADZORNIKI
za popolno samostojno vodstvo rudarskih poslov sc iščejo. Prednost imajo nadzorniki, ki so obenem takozvani »Markscheiderji«. Vprašati pri ciglarni A. Miiller. Za greb, Varšavska 3-	4330
Soomnite se CMD
Naznanjamo potrti tužno vest, da nas je danes ob 12. uri za vedno zapustil v 42. letu moj predobri soprog, naš ljubljeni oče, sin, brat, svak, gospod
FERDO ILGO
kontrolor dri. žel.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto, dne 28. septembra ob */, 16- uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša za blagor pokojnikove duše bo darovana v ponedeljek, dne 30. septembra ob 7. uri.
Pismenega obvestila nismo poslali. Prosimo ohranite pokojnika v blagem spominu.
MARIBO-R, dne 25. septembra 1995.
Rezik« roj. Kefel, soproga. Sonja, Ferdo, otroka. Jo-zefina, mati. Alojzija Kefel, tašča in vsi drugi sorodniki.
Mesija jtefsmmš§iv
HMrliPTUrhl
Kako so sprejemali miss Evropo 1935
Te dni je prispela v svoje rojstno mesto v Tenerife miss Evropa 1935 — Ali-cija Navarro. Sprejem je^ biil prav veličasten. Ob obali je pričakovalo svojo očarljivo rojakinjo preko 15.000 ljudi. Ko je stopila na kopno, jo je množica burno pozdravila in vse sirene parnikov in tenerifskih tvornic so dale znamenje slovesnega trenutka. Obenem je zletelo v zračne višave 2000 golobic, da sporočijo svetu veliik dogodek, da je v Te-nefrijo prispela miss Evropa 1935. Te-nerifski župan jo je pozdravil z zanosnimi besedami in poudarjal, da je slavljenka s svojo lepoto razširila sloves Tenerife po vsem svetu. Nato pa so posadili miss Evropo v gala kočijo, !ki so jo vlekli 4 krasni beld. Vse hiše so bile
okrašene in so raz njih plapolale zastave tenerifsike, z oken pa so sipali na svojo slavno rojakinjo šopke rož. Pred njeno rojstno hišo so jo čakale godbe iz mesta im okolice ter ji svlrale. Manifestacija in veselje je trajalo pozno v noč.
Pravljica.
Ura je enajst ponoči.
»Mamica, pripoveduj mi kakšno pravljico!«
»Čakaj, sinko, da pride domov očka-On bo obema takoj začel pripovedovati pravljico!«
II vsako slonns kol«
Izdaja konzorcij »Jutra« v Uubfenk pceustavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO J REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
SffiANKO DEBELA v Mašhojjo.