„k d»«» iD pr»«nikov »oboi. nedelj except Saturday*» Suad.y* .nd Hul^y. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UminUki in upmvniiki prostori: ÜÜ67 South Lswndslu Ave. Of fleo of Publication: 2067 South Lawiiüal« Ava. Telephon«, Roykwell 4J04 TO- YEAR XXXI. Cena Usta je $6.00 Ki.Ur«! m Mx-und-elaiM mutier January 1«. IUI, at Um puntHjfiic« •I Chic«un>. Illinois, under the Act o t Confrw* oí Marek Hl». cécago. ill.. četrtek, is. aprila (april írt, im« subscripts »m yc«ny btbv. number 7.1 Acceptance for mailing at special rate of poatage pnmdod for in «<*tUm 1103, Act U Oct. 3, leiT. authoriaed on Junk RJ^ ova italijanska zagotovila ■_. M ■ a>V « A A «c Mussolini obljubil, da italijanske čete ne bodo | invadirale grškega ozemlja. London obnovil napore, da potegne sovjetsko Rusijo v proti-ZSutični blok. Hitlerjev list pozval Jugosla-'vijo in Grčijo, "naj zavrneta nemoralne ponudbe angleških in francoskih zapeljivcev" ^ 12 apr. — Premier *t&^&&\ltdijanska vlada noročilu iz Domače vesti Nov grob na vzhodu Hoboken, N. J.—Dhe 8. t. m. Roosevelt poražen I v kongresu Senat zavrgel predsednikov predlog Washington. D. q., 12 apr — Tisk 99 norčuje iz 449ta: Predsednik Rooeevelt je bil vče- __ raj ponovno poražen, ko je se-1 nh angUkklh bark nat odklonil njegov predlog, naj dovoli dodatno vaoto $150,000,-000 za oskrbo revetev in finan- NACLJl UDRIHAJO PO SOVRAŽNIKIH NEMČIJ Fflsisii ogrožajo IJugoslavijo Previdna politika belgradske vlade llelgrad, 12. apr. — Dasi vla-da molči, prevladuje v Jugoslaviji zdaj, ko ima na eni strani i Italijo, na drugi pa Nemčijo, pe-MALE DR2AVE PO-Uimizem. Vlada je silno previden A D ICNP ker 80 noče *amerltl ne I>rvl AIULHL |in ne drugi |n i, Belgrada Ae ni „olinija, ki je po poročilu »Ijivih virov ponovno ojjan (¡rCUO | Veliko Britanijo, da njego-1Ol/Uf I UI Ll/U rmada ne bo invadirala gr- , ozemlja. Diplomatični kro-} trdijo, da bo Jugoslavija ^lio» Albanije, ker jo mož- "italijanske invazije vzne- Proti zvezi z Veliko Britanijo kot ameriški vojak. Itet^'porabuSm«^!«" tisk obnovil ITi^^ii«"it^o «^t^ S * ono oo 7H irradnio relifnih nro- kampanjo, da podžge aovraštvo Albanije in jo s tem nevirauzi Clevelandake veati £ Jg» nemškega ljudstva proti evrop- rala. Situacija se bo morda spre Gleveland. - Na velikonočno Jekt°V in °8krb° br€lP°8elnih' Lkim demokracijam. Tisk kriči, menila le v slučaju Invazije. Ne- « ---------------- ¡nedeljo je neki avto zavozil v Senator Alben W. Barkley, da je nacljska Nemčija nepre- kateri krogi trdijo, da Nemčija , skupino slovenskih deklet, ko so vodja demokratske večine v se- magljlva, zaeno pa se norčuje iz raje vidi nevtralizirano Jugoala-Rim, 12. apr. — Fašistični tisk Lle o(J ^^ Povoženi sta bili natu, je po glasovanju izjavil, koncentracije angleških in fran- v i jo nego Invazijo njenega ozeni-včeraj posvaril Grčijo pred Rosemary Mihellč in Geraldine da bo Roosevelt zahteval od Loških bofcilh ladij na Sredozem- 1 ja. Opazovalci napovedujejo od- -I-. . ..... — Ii----------ij—~ A^ I------. |)or proti Invaziji, dasi je dvom- barkami, k.ter. ¡M"' d» bl »• Srbi odloino boril I nočno nedeljo je policaj videl,lv pnnoanjem iisicainem leiu. li/.m,« uuic • , ....... ipopsraeij L ^ ngka {enska skočila v je- i. Triumfalna parada se v svojih lukah. „ i zero ob Gordon parku. Policaj 2. maja. I Virginio Gayda, urednik Mus- je akočU za njo in jo reSiL 2en. . 12I apr. — Premier solinijevega lista Giornale d'Ita- Lka Je povedala, da se piše Mary Cberlain je obnovil napore, lia piše, da bi Italija smatrala starešinič, da je bolna že tri le-botegne sovjetsko Rusijo v angleško rabo grških pristanišč u in sita ¿¡vijenja; je omožena, [proti Italiji in Nemčiji, ki za sovražen čin. On je zanikal toda brez otrok _ Ivan zupan> Ujeta Velika Britanija in poročila, da italijanska okupacija urednik Gja8iia KSKJ, je zad-Vija. da ustavita fašistično Albanije ograža varnost Grčije . dni ^^ y piorido za me_ sijo, ko so pričela prihajati in da Italija namerava zasesti L dni ^^di zdravja Njegoša o novih aktivnostih osi druge pokrajine na Balkanu. \ žena je odpotovala z njim. UBerlin v Španiji m na Bal- Svarilo je prišlo potem, ko je bi-' i. Ivan Majski, ruski posla- ha objavljena vest o koncentra-v Londonu, je imel včeraj I oi j i angleških bojnih ladij v bli- razgovor z angleškim zu- ¿¡ni otoka Krfa. jim ministrom Halifaxom. | ¥^iatiini tigk poudarja, da i bodo nekatere države kmalu u-| • s. gotovile, da Sredozemsko morje ffl/0 prOtl I tali [t j ni več varno za bojne ladje dr-1 iav. ki nasprotujejo Italiji. Cez Iveslo bojnih ladij se zdaj naha-Ija v italijanskih pristaniščih, dočim druge sodelujejo pri mili- "S starim, barkami, Katere je • Nemcem( če bl vkorakali Velika Britanija poslala na 6re- Jn sl;venijo. Dokler bo dozemako morje na. ni oplaiUL^ kon(rollraia j^ransko ,R/ \ Zli: .iw , morje, kar pomeni, da Jugosla- nemške delavske fronte. ^ Hvlja ne bl mogla dobiti orožja iz ma Um pet bo nih ladij, šest kri- {J , Anglije, če bl se po-žark, šestdeset ruillcev njuno stran, Je ufiln- podmornic in trideset torpednlh ^ t| , Rlm.Berlln čolnov. Bojne ladje so že «tare, " 1 ker so bilo zgrajene 1. 1913 ift p™** ■ ■ 1016. Glede poročil o gibanju Bivii premier Milan Stojadi-bojnega brodovja moramo pri- novlč, ki Je hotel postati dlkts-.pomniti, da oni, ki jih širijo,,ss tor, je šel na roko Rimu in Ber-Waahlngton, D. U apr. — I, MV6dAj0| da xdajt ko leUla linu, toda njegovo vlado je na-Senatni odsek je otvoril zaališa- lghko prelWej0 Vse kotičke, ne sledil režim, ki nI tako naklonjen nje glede amendiranja VVagner- bjU ora 0 tajnl |n mj. Mussollnlju In Hitlerju kot je Zaslišanje o delavskem bakonu Senator Wagner proti reviziji ijxki je izrazil mnenje ruske , ki je, da angleško-franco-oljski pakt vzajemne voja-omoči ne bo ustavil fašistič-k»twnzije. V blok proti Ite* n Nemčiji morajo priti tudi iunija, Jugoslavija, Turčija, pa in Bolgarija. .. |# a . nje glede amendiranja Wagner- \Qn b|U govora 0 tajni" in'mi-1 Mussollnlju In Hitlerju kot Je Muslimani protesti' te* irSranVf^ koncentraciji bojnll r jlavcem pravico organiziranja in ^ Igt(J velja Ja gme6na poro-,™*,.--------------------- - """ j čila o mllltarlstlčnlh pripravah! no besedo v njej Ima knez Pavle, Obsodba okupacije Albanije va priča Je nastopil pred odM"| n^M^lu'!^ MÎ bi I regent Jugoslavije, kom senator Wagner, avtor za- d| vedell j ako lma edin| pro-1 nrlunliM l°P nâ Ma1il ^»J ^-L jeaTtll^^ Jugoslavija ZÎ .^IJ^vaWh ^ j®n0 m04tV°r IuklonHa pred Nemčijo In Italijo, bijs, Jugoslavija,' Turčija. ' I in delavak?rPrijateljev. ne i» o- Nacljski tisk je ponovno ^ toda za to sta ^ «¡¡^ a in Bolgarija. ao c i m ur u ge mnmu j c j Alžirija, 12. apr.—Mus-L,h ki b, radi razmrcvarill za- «varil male države, "naj ae ne jugoslovsnl bl laglje dob II de- Uki diplomatje so dalidemonstrirali ^ pustijo zlorabljati s strani Ve-Lokratlčno vlado če ne bl Veli- peti, da jih navzočnost ita- ff^fiSfa te «»0 Proti italijanski okupaciji Alba- ^^ deial da je zakonk« Britanije In Francije. Os- L. Britanija In Franci a zavrgli tkih^« nemških čet v Spa-rlsk.° kl uklJuéuJe 8500 7rancogkm polica je mo- Je T?!' * in^teau ranclja Grčiji in Turčiji, da bo-LHtema kolektivne zaščite in s unemirja. Ako bo izbruhni- ^^ letaK „ , ' ¿SS konzu- uč,inkovTnl «„ d. bÎ vaa »ta Anglija In Francija branili Lm omogočili fašistično obkoli- na; bo morala Francija bra- Grčija je bila posvar ena v «** »^p^preči n^ neodvisnost, ne pomeni tev Jugoslavije. [tvojo mejo v Pirenejih ka- momentu, ko je italijanski posla- ^, da P^g ^ J»»vWj« n č. ker sta sllčno garancijo do- - tudi mejo na vzhodu in ob nik v Atenah izroči vladi noto 1 ^ Lnov S ^ J"1' Ï V!f j J S bil od Nemčije in Italije. Angle-I « - .. . .s vlada je Uagotovllo«, da I^n^og^ I„ dru/h si- iJ^vSÏÏU« i" francoski državniki hočejo AJNA MOBILIZACIJA FRANCOSKEGA VOJAŠTVA '/«like diplomatične ak' tivnošti v Parizu STRAH PRED VOJNO NARAŠČA Parla, 12. apr. — Intenzivne diplomatične aktivnosti so bile obuovljene v Parizu, ko ae je pokazala nevarnost, da bo prej ali slej izbruhnila vojna v Evropi. Francija in Anglija mrzlično hitita s pripravami, da potegneta evrojtoke države, katere Je ekspanzija nacijske Nemčije In fa-i listlčne Italije alarmirala, na svojo siran. Večina bojnih ladij ,e včeraj odplula is Toulona, i rancoake mornarične baze, v doslej še ne naznanjeno smer. Člani Daladlerjevega kabineta so se včeraj ponovno sestali na izredni seji. katere * je ude-ežil tUdI maršal Henrl Petain, francoski poslanik v Španiji, ki se je vrnil iz Burgoaa v Pariz, da poroča o španski situaciji. Po seji Je bil Izdan komunike, lz ka-te roga je razvidno, da je kabinet odobril več ukrepov milltarlatič. nega značaja. Poročila, ki še niso bila uradno potrjena, da Je Daladierjeva vlada odredila tajno mobilizacijo, se vadržujejo. Kljub strogi cenzuri tiska. Je znano, da je bilo več vojaških letnikov mobiliziranih. Francija utrjuje mejo na kontinentu In v kolonijah. Neka vest pravi, da Je sledila Veliki Brl-zagotovilu Grčiji, da Ji l tost Vsi, ki verujejo veKonom-i^'^ ^^ |n IuHJf AnSf,f. .. .. |L Chamberlainova vlada je I zagotovilom, da Italija ne 1Krmstantinu in drugih al- Hk° «T ^ V i . Ukl In francoski državniki hočejo /jOI^Orf/fl nOStOpllO ponovno pozvala Mussolini- la integralnosti grškega ^ ^^lil^nT e prestrašiti male drtave In jihl'U ** Potegne svoje čete iz|lja. Til-L^U kričalh IMkonft priA* * ilvaj*.n^irT! I1! ^'L.nati v akcijo, da zaščitijo| __ taniji v ^------------- , --------------bo prlakočiia na pomoč, ča jo bo- Hri4snli*-4n Franeije aUUNtfiadU ItsUja ,ln NsmjUa. HrHanija Zunanji minister Bonnet Je mel dolg razgovor a Petalnom o situaciji v A peniji. Slednji je podal črno sliko o stališču španske fašistične vlade. Napori Francije in Anglije, da odtrgata Španijo od osi Rlm-Berlln, niso u-8 pel i. Možnost je celo, da bodo Baleriški otoki prišli pod popolno kontrolo Italije. To pomeni, da 1)0 Italija Imela na teh otokih mornariške in letalske baze n tem ojačlla svojo |iosfeljo ^ . I Tirana, Albanija, 12. apr. — lamberlain je sposnal, da je Italijanske čete so včeraj razlivanje sovjetske Rusije tegnile okupacijo Albanije do gr- Ske meje, kjer so razobesili že italijanske zastave. Po zasedbi Korice so Italijani vkorakali v Biklišto, 25 milj južno od točke, kjer se križajo meje med Albanijo, Grčijo in Jugoslavijo. Kakšno vladno obliko bo rlobi-la Albanija, še ni znano. Začas- nu so demonstrantje I "Proč z Italijo T rtno, da ustavi fašistične Morje, zato se trudi, da pri-[imprej do sporazuma med Britanijo in Rusijo. Vpra-J je. ali lxi sploh uspel, ker «vi ne zaupa ne Londonu in farizu. IHraltar, 12. apr. — Angle- JS^ne^ Zli 801 "i vladni 'svet se bo danes sestal ** «e zbirajo španske faši- brže Padla odločitev. <■ fete, dostavlja poročilo iz ~7 l\.uu {Nemška aneksija Ioni Jugoslavijo in Grčijo, Quito, Ekvador, 12.'apr. — ■ a v nevarnosti le, ako ae Tukajšnji list E1 Comercio piše, 1 Pulili zlorabljati po Veli- da Nemci, živeči na Galapaških '»'"j" in Franciji." List da- otokih, agitirajo za aneksijo o- «•■_da zapadni demokraciji tokov, kar je v soglasju z med- ¡n izraža upa- narodno politiko diktatorja Hit- ZT*!* (iriijtt in Jugosla- lerja. List omenja nacijske ak- ^rmii nemoralne ponudbe tivnosti v Argentini, da pride Kin francoskih zape ----«J- —J KT— Beirut, Sirija, 12. apr. — Si-1 senator Thomas, načelnik de-IJ^, ne'verjamemo, da bodo šle v rijska vlada ni hotela v znak pro- |avskega odseka, je po VVagner- t ki Hta j0 j|m nastavila Ve- stesta proti Mussollnijevi okupa-Levem nailtopu zaključil zasllša- ,jka Britanija In Francija." ^111 miiallmuniilr« Altmniie nore-l i_____««.il A» U« Kn nhnn. lavski zakon je v preizkušnji po-kazal, da je pravičen. Senator Thomaa, načelnik de- pognati v akcijo, da zaščitijo svoje interese. Zadnji dogodki so pa odprli malim državam oči In I proti nacijem r*doll se bi rad 11 v Ameriko ** V.irk, 12 frgdoll, ki '«Jo. fia riák Hpr. — Grover je |K>l>egnil v izogne službi v »rmadivB Patagonija pod Nemčijo, kot | dokaz, da hoče Hitler prevzeti pokrajine, kjer živi nemška manjšina, četudi so te v Ameriki. Galapaški otoki ležijo na Pacifiku, okrog 500 milj južno od Ekvadorja. hicbmi pivu .....j—----.— jevem nanuipu /.«ri. ciji muslimanske Albanije spre- nje in naznanuf da se bo obno-jeti fašistične delegacije. Ta se v„0 prihodnji pondeljek. Pred je ustavila v Beirutu na svoji po- odsekom bodo nastopili predstav ti v Damask, glavno mesto SI- njkj Ameriške delavske federa-rlje. I cije, ki je za amendiranje zako- Italijanski delegaciji načeluje na. kakor tudi reprezentantje A-vojvoda Spolcto, poveljnik Itall- merlške trgovske zbornice in janske bojne mornarice v Rde- drugih grup. kl bf radi uničili za-čem morju in bratranec Italijan-|kon. skega kralja. Avtoritete so ga že obvestile o svoji želji, naj omeji |$efj mehiških obisk Sirije na nekaj dni. ; rebeUo Mtih Dolores Hidaigo, Mehika. 12. Francoske avtoritete so obrtoM Mil|UrillUčne MVtorltete žile zunanje agltajbilo šest rebelev "t rZkl k^ ^SiShvbitki h federalnim vo- Eiu nl U ^. Gjuden- Avii«t«rii so do- c a Padierna, vodja rebelev, je ...... 1 Policija je aretirala več tujcev |štvom na obtožbo podžlganja rasnega (-snu »vetov- potni list svojemu klientu. Ako i*- bil zaradi tega ob- U« bo Bergdoll skušsl izkrcati na ... _ 1 . ... . ... . _ i__:x_i ' Tako je pove- jo uradniki državiv * Žena Bertha, ki je menta. Weinberger I lr * v New York Je Bergdoll Še vedno ! Me je rekla, žavljan, ker je bil ro . nJ**n rnof ru/l a:*.---: 1 H.InVtUi po (n Am 4 W '"t za i »ora v voja- ameriški zemlji, bo slučaj prišel bi M r„d vrnil v pred Imlgracijske oblasti, pravi ' ¿¡¡¡¡^ Tako je pove- jo uradniki državnega depart- insistira, ds ameriški dr j« rcHia, i Mivijan, rci jm m, rojen v Phila-■mot rad čimprej delphiji, Pa;, in da obsodba mu v da odalužl na- ni vzela državljanstvs. On je le Državni rVpart- izgubil volilno pravico. Predned-L 'Jiv»l. da je Bergdoll nik Roosevelt je vrnil državljan-b *n"riAko državljanstvo. 1 *ke prsvice vsem. ki so se izog-Ptm' M dPavijan, ne bi nili vojaški službi v vojnem čanu nu.'" "^^"rnu odvetniku' Med temi je tudi Bergdollov ■V* > vMfta^H^I sovraštva. Nov načrt za pomirj9hi9 Pal99lin9 prošnje za t brat. Pogajanja meve načrt gMe likvidacije konflikta Italijana^ čete ^JJ«^ «L tidiin Arabci v Palestini, v Cadlzu. ftpanija Italljan.k. o-viarsl ih ^eatov, ki so se Jaki v civilnih obl^ah so prUll ude tež i H londonuk»* k«nfer*ncJtudl v Kan Fernando taFronta-Himne je izjalovila, se nahaja ro. Druga vest se glaal. ds je K^ir^ delegacija trgovcev ifl Industrij- Hitlerjava stranka razpuičena Sofija, Bolgarija, 12. apr. — 1 Itolgarska vlada Je sinoči razpu Ltila nanwlno socialistično stran ko, ki Jo je podpirale Nemčija. Avtoritete so izjavile, da Je Utranka vodila propagando za spremembo sedanje vladne for me. Vodja stranke Kantargov Je I bil interniran. Stranka Je vodila svoje aktiv iioali pod masko patriotizma In .. iIir število njenih članov Je v zad-Bukarešta, Itumuni a, \L a |h ^^ Ura(Jn, ko. Uradni krogi so s noči naznanilu J , d||. j|f raa|,uili da Je Turčija obljubila ,«p ( Uredil notranji mlnl% Rumunljl- Milltaristlčnl matarisl ^veznica Nemčl- inj Rumunlja lahko ^važale sk«> • ^^ vojn| Je blla ^ il Uardanele, če se l>o zapletla v _ policijskih avt4,rltat pri vojno. Dardanelske utrdbe konj » drastično akcijo trollrajo ožino med Egejsklm In\*"> um 1 Ornim morjem. Val člani stranke, ki so v dr U sinoči objavljenega ^^ g- poročila aktepejo, da J« bUe debato ««'SSvni-tml. Neko prljateljsk. zveza med I^i^iki pravl! da Je Imela atran jo in Turči o ojačana po konfe- « prs , j renči med zunanjima mlnlstro-lks 100,alanik v Parizu, je včeraj kon-ferlral s francoskim premierjem. Slednji mu jo |KiJasnll razvoj dogodkov v Evropi. O Bulllttu Je znano, da gleda zelo pesimistično na situacijo, dočim v di-plomatlčnih In uradnih krogih narašča bojaaen, da ik» vojna v Evropi Izbruhnila v bližnji l>o-dočnostl. Naciji 9p9t oplazili katolike Berlin, 12. apr. — Po nacijlh dominirana sekcija nemške «van-gelake cerkve J« včeraj objavila novo načelno Izjavo, v kateri u-drlha |s» katolikih. "Vsaka Iz-venvladna ali mednarodna agitacija rimike cerkve Je politič'na degalldracija krščanstva," se gla-al deklaracija, katero Je podpl« aslo deset nacljskih voditeljev. TI »mj naznanili tudi ustanovita* instituta za izločitev židovskega vpliva in Isirbo proti «•lemeiitom, kl zlorabljajo vero v Hltične namene. _ Holandška jači 9Vojo oboroieno »ilo Amatardam. 12 apr. — Ho-landska Jr ojačlla «»bmejns straže in pozvala rezervista po«! zastavo, ker vidi v zapleteni mednarodni situaciji vojno nsvar-nos t. Uradna vsat a» glaal, da ojač*nj« armade nI direktna (HiaMica zadnjih dogodkov v Evropi, Usla situacija zahteve ojačanj* obmejns obrsmba, da država obdrži svojo neodvisnost. PROSVETA PROSVET THE EN LIGHTEN MEUT ILO IM UfTNINA llOf«l«W rODTOKMB JSIMOVO ■ kr IMS tat«. M-M m M U«*. Il M • i» Otmm WIM m «to Ma. M t» m b _ niai far tka OaHaS u n »ar ya». Cli«-— («itoi MUH« H-M i*» rav. «h« P° «^aora -Kaka»M aa m «tttoja. fe*a»M I wai M.) aa rraafa la |HMII |o4ltlM FEOHVETA 1-M Sa. UwmééU ÂwfL, muhi or ns rsonuTOS roses Datu v afcfa ««t, m »rtaMr (Jafr M. IStS), Ms «MM. Vmmm rU» b Ht aiaaaa, SmimMhiiS "Katoliška zmaga" prodira Frankov val terorja v Španiji — omogočen-1 pomočjo Mussolinija in Hitlerja, kar je novi papež Pij XII. označil za "katoliško zmago" in Je v tem smislu čestital Franku — je zdaj v polnem razmahu. Eksekuclje na debeto ao na dnevnem redu. Na tisoče lokalnih fašističnih sodišč Je zaposlenih s "procesi", ki se hitro končavajo s smrtnimi obsodbami in krvniške puške pokajo sleherno noč. Na listi obsojenih in ustreljenih Špancev pa niso samo komunisti, socialisti, katalonski anarhisti in uporhl katoliški Baskf, temveč najzmernejši liberalci in republičanl. Tako deluje "katoliška zmaga" na španskem • * • Newyorški Hsti prejemajo poročila, ki dokazujejo, kakšno svobodo je Spancem prinesla velika "katoliška zmaga" od — Hitlerja in Mua-solinija. _ V Bilbavu Je bil pred kratkim Javen siiod, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poj« -lavo Nemčiji, ker je razbila in anektirala Ceh oslovski j o. Ta shod je aranžiral in ga vodil — nemški komercialni ataše . . . Frankovi listi, podžgani od nemških in italijanskih fašistov, so te dni začeli zahtevati, naj Anglija takoj izprazni Gibraltar. "Dokler Anglija drži svoje čete na španskih tleh, nima pravice zahtevati, naj Mussolini odpokliče svojo armado iz Španije," ogorčeno vzklikajo Frankovi listi. Ne samo to. Frankov tisk grozi tudi Franciji — da ni več daleč dan, ko bodo letalci Iz Španije bombardirali francoska mesta Bourdeyux, Bayonne, Toulouse in Marseilles Iz zraka. španska "katoliška zmaga" se vsak dan boU repenči tudi na Ameriko. Frankovi listi so začeli silovito kampanjo proti "pa nameri kan ls-mu" Združenih držav, k|. ga mora nadomestiti "hispanicizem" ali španski fašizem po vsej latinski Ameriki. Zelja nadutih frankovcev je, da "nova Španija" spet zavlada nad onimi deli Amerike, ki so bili španske kolonije pred več ko sto leti. "Katoliška zmaga", katero širita Hitler in Mussolini, je mogočno na pohodu v Evropi. Zadnji teden, na veliki petek, so Mussolinije- vi križarji pribiii malo Albanijo na svoj križ in zadnjo nedeljo, ko Je krščanski svet slavil "vstajenje", je Mussolini polete) preko Jadrana v Tirano in proklamiral "vstajenje" Albanije . . . Ne vsmo, koliko je bilo v Albaniji boljševikov, katere je Mussolini zatrl in na U način odstranil boljševiško nevarnost, ki je pretila od tamkaj Italiji in Evropi, vendar pričakujemo, da bo novi papež tudi to pot čestital ... Saj Je bila velika katoliška zmaga ... Saj je zmagalo Mussolinijevo orožje v Albaniji kakor v Španiji — zakaj torej ne bi novi papež nadaljeval s čestitksmi? < Veliki porazi fašistov na evropskih voliščih Fašisti zmagujejo v Evropi le z brutalno ai-lo, kjerkoli se pa merijo z demokratičnimi strankami pri svobodnih volitvah, so strahovito poraženi. V teku dobrih treh tednov so bili fašisti pošteno te|*ni v Belgiji, Danski In Švici. Pri zborničnih volitvah v Belgiji zadnji teden so belgijski fašisti izgubili 24 mandatov in ostalo jim je še devet |x»sl*ncev. Celo vol lici dveh nemških provinc. Eupen in Malmady. ki sta 1)1-li priključeni Belgiji po vojni, so v večini obrnili hrbet Hitlerju; v Eupeni je bilo oddanih M glasov proti nacijem in JV6.A9% glasov v Malmedi. Na Danskem so tudi bile zbornične volitve zadnji teden In fašisti so s veliko muko dobili tri mandate ismed 140 poslancev. ki Jih ima nova danska zbornica, kalers je po novi ustavni reformi edina zbornica ns Danskem, kajti višja ali gonpodska sbornica je odpravljena. Socialisti m s lahkoto obdržali \lado. V Južnem Jutlandu. kjer so Nemci pomešani «Danci in kjer so nactjl najsrditejše agitirali. so na-cijski ksndidati dobili le 14.97* glasov napram M¿22 glasovom opozicij«. Dne 10. marca so bile volitve v kantonu Cu-rihu. v enem od dveh največjih kantonov (o-krajev) v Švici in ki ima nemško prebivalstvo. (Dalj* 9 saSnji kolon. ) - 1Ž naselbin Vesti iz Bridgeporta Bridgeport. O. — Ker dosti H-tateljev bere moje dopise, bom podal nekoliko slike o tukajšnjih razmerah, kako je bilo nekdaj in kako je danes v teh krajih. Mi smo na meji Ohia in Wont Virgi-nije. Meji nas reka Ofiia. Na weatvirgioski strani je fjmeej veliko in živahno rneato Wheeling, kjer Je največ kovinske In dugtrije. Ko sem se pred 2» leti tufcaj naselil, je bflo v tej okolici v liko število jeklarn na obeti Straneh veletoka. Bile so last U, S. Steel in Wheeling Steol. Danes Jih je samo še par, vse druge so zaprli in večinoma že tudi porušili. Sploh je U. S. Steel v zadnjih osmih letih tukaj ustavila obrat v vseh svojih jeklamah in produkcijo premestila drugam, zadnje časa večinoma v svojo moderno jaklamo v ClaJrton, Pa. Jekiarne je imela v Wheelingu In Benwoodu, W. Va., ter v Martins FerryJu, Bridgeport in Bel-iairju na ohljski strani. Zadnjo veliko jeklarno je zaprla že pred mnogimi meseci v Martins FerryJu. Odpuščenih je bilo nad 900 delavcev. Tudi ta ne bo nikdar več obratovala. Tam, kjer so stale te jekiarne, so sedaj razvaline. Na cesto je bilo vrženih na tisoče delavcev. Vse to se je zgodilo v zadnjih osmih letih. V tej dolini je bila Industrija do tedaj racvita kot malo kje. Sploh je bil U kraj poznan kot "Mali Pittsburgh". Od Befhtirja do Steubonvilla so se vrstila cvetoča industrijska mesta fin obeh straneh reke 0-hia. Iz tovarniških dimnikov se je stalno valil dim. Dela je bik> kolikor si hotel. Sploh je veljala prišlo vJca, ako v teh krajih ni dela, ga sploh ni nikjer v Združenih drlavah. Polog jeklarske in druge industrije je bila v teh krajih tudi cvetoča premogovna industrija. Rovi so se vrstili drug za drugim po vsem vzhodnem Ohiu. Povsod je bilo Živahno, povsod življenje. Danes, sploh že več let, je slika popolnoma drugačna. Kar se tiče jeklarske industrije, obratuje le še par jeklarn Wheeling Steel Co. U. S. Stool, kot sem že omenil, je premestila vso svojo produkcijo v Clairton, kjer je pred nekaj leti zgradila velikansko in skoraj popolnoma mehanizirano jeklarno, v kateri oprav-jajo vse delo stroji. Tudi premogovna industrija je že dolgo na psu. V tej dolini od Bridge-ports do Lafertyja, kjer je bilo nekdaj sam ne vem koliko premogovnikov, obratujeta sedaj samo še dva. Vse druge so zapr-i, ne da bi bili izčrpani. Premog kopljejo le tam, kjer ga lahko več n ceneje ven dobe. Razume se, da so rovi natrpani z delavci ka-cor niso bili Ae nikdar, prav tako kakor v kakšni avtni tovarni. In zadnje čase trebijo rudarje tudi tistih rovih, ki še obratujejo. Na ceato jih mečejo na debelo radi instaliranja nakladalnih strojev. Tako se Je is velike in živahne indostrljske okolice ustvarilo ne-kakšno Industrijsko pokopališče s veliko brezposelnostjo in brez mejno revščino. In še slabšo se obeta. . V nekaterih krajih ima jo tako zvane Boards of Trade, trgovske sbomice, ki si prizadevajo, da bi privabile nove industrije. Vsaj o tem se veliko piše in obeta, toda s tem le tolažijo ljudstvo. Mesta ponujajo tovarnarjem razne koncesije in ugodnosti, toda tudi to nič ne zaleže To je kratek opis teh krajev. Seveda bi se Jahko še veliko več pisalo in tudi bi bilo zanimivo, svnpak naj za enkrat zadostuje. . Joseph Snoy, 13. Zahvala soe. kluba Milwaukee. — Kartna zabava kluba 37 JSZ. ki se je vršila na 12. marca v tajnikovih prostorih, je pe vol j no izpadla. Khibova blagajna si je opomogla sa več kot tri desetake, kar je zelo lepa vsota v teh mizernih Časih. Na tem mestu se torej zahvaljujem požrtvovalnim članom, ki so nabrali dobitke, kakor tudi darovalcem in vsem posetnikom, ki so nam pripomogli do tako lepega uspeha, iskrena hvala vsem skupaj! Klub ima na rokah še deset Družinskih koledarjev letnika 1939, cena 75e. Kdor ga želi, ga lahko dobi pri tajniku na 1101 So. let st., ali pa pokličite po telefonu Orchard 1574. Jaeob Rožič, tajnik. O smrti prijatelja lVft. Olive, IH. i— Kakor so slabe delavske razmere že marsikomu napravile pot do prostovoljne smrti, tako si je izvolil smrt tudi naš prijatelj Frank Golič-nik, bivajoč na farmi pri Wack-villu, 7 milj od tukaj. Pred nekaj leti mu je umrla prva žena. Pozneje se je oženil z vdovo mrs. Ferjančičevo, kjer je končal svojo žalostno usodo. Star je bil 57 let in še čvrste postave» Bil je naprednega miši jen jarr dober delavec in družabnik, kakor tudi dober član SNPJ. Spadal je k društvu v Benldu, ki mu je priredilo dostojen ppgreb. Sprevod se je vršil iz tukajšnjega pogrebnega zavoda ob veliki ude-ežbi društvenih članov in prijateljev na pokopališče v Panami. Ker sem bil zadržan z delom, da se nisem mogel udeležiti pogreba, Izrekam tukaj vsem ostalim iskreno sožalje. Andrew Maren. Sloga ima svoj festival Cleveland, Ohio. — Festival pevskega zbora Sloge se sbliža. Ne bošte ga takoj pozabili. Program je tako raznoličen, da bo zadovoljil vsakega, kdor ima i* kaj čuta do duševnega užitka. Od moškega in mešanega zbora bodo proizvajane prav vse točke skosi do samospeva. Toliko lepo donečih pesmic niste slišali že dolgo kakor jih boste imeli priliko slišati pri Slogi v nedeljo popoldne dne 16. aprila v SND na St. Clair ave. Koncert vsebuje lepe melodične pesmi, posebno pa kvartet, trio in dueti vam bodo ugajali, da boste morali aplavdirati, pa čeprav bi ne hoteli. Zazibali vas bodo in popeljsli nsaaj v tisto lepo rojstno domovino, kjer so vam tekla mlada leta, leta bros-skrbnostl in veseljs; in kadar se boste zbudili, se boste vprašali, je 11 to mogoče7 In nehote boste ploskali ter klicali pevce za ponovitev ravno proizvajane točko. Sloga vam bo nudila poleg dobro ¿zbranega koncerta tudi komedijo enodejanko "Snubeči Ta komedija, ki se dogaja dobršno po Ameriki, vam bo privabila smeh na ustne, pa če bi bili le tako kislega obraza. V misHh imam tiste, ki se neradi smejejo tudi takrat, kadar imajo,le boljšega humorista pred s*oj. Ali kadar boste videli kuharico Fanny, kako se vrti pri Wedffniku in pripravlja dobrote za snubače, boste počili v smeh, pa Če bi bili še tako trdni. Fanny Au-gustova, devica rdečelična, se vesela vrti po kuhinji in poje; zbira snubače za mlado vdovico Maro, ki je dobila dvanajst tisočakov po svojem možu. Lahko ji bo dobiti ženina, saj veste «kako je denar lakomen, possbno pa še v današnjih časih. Ampak Fanny je povabila samo takšne snubače» da Mari niso prav nič po volji, dokler si ga sama ne izbere. Snuhač Kočevar, suh, dolg kakor prekla, mesto da bi ženil sebe, pa ženi svoje kumar-ce, jesih, žajfo, cuker, kavo, metle, pomaranče in tako dalje. Mara ga nekaj časa posluša, ko pa ne more več smeha vzdržati, prileti v kuhinjo Fanny, da se lahko pošteno nasmeje. Pride snubeč* Ljubljančan, bolj pameten, ampak njemu ni. za možitev. Njemu je le, kako se bo najedel, posebno Če je dobro pripravljeno. Zato pa na vs^ pretege hvali kuharico Fanny ter ji piha na dušo. Ko pride na oder, takoj zadiši nekaj okusnega ter začne stikati okoli. "Fanny, nekaj okusnega me ščegeta v nos. Kaj si pa nacvrla? Oh, Fanny, ti si čudovita ženska! Tvoje srce je iz medu in tvoja dobrota angelska! Ti si kakor septembrovo jabolko, ki se rdeči med rumenim listjem vrh jablane. Tako je slastno, kakor da bi cvrla v sami ljubezni. Oh, Fanny, če bi jaz Imel tako kuharico — vsaj napol, vsaj za četrtin ko tako, p« bi jo tpkoj vzej za ženo."--— "Sveta pomagavka, kako sna! pihati, Math. Mari, Mari tako pihaj, Mari za poj na srce! Saj se boš pri nji ženil." — "Vse po zaslugi, Fanny. Samo komaj č* kam, da se najem, Fanny. Moj jezik ne najde besed, da te pohvalim." — "Pa si bil res lačen 1 Ljubljančan že ve, kaj je dobro. No, pa boš še tam notri pri Mari kaj pojedel." — "Pri tebi, pri kuharski umetnosti js najboljše." Ampak Lojze, katerega ni Fanny pohvalila menda zato, ker jo bil še "greenhorn", je bil pa najbolj pameten in je Moro zasnubil. Kako, vam tukaj ne bom razlagal, ampak vas v imenu zbora prav uljudno vabim, da se sami prepričate in isveste, kako je Lojze dobil Maro in njenih dvanajst tisočakov. Pridite in veselite se z nami, ker to bo pravi festival. No bo vam žal. Vstopnina jo 40c v predprodaji in 50e pri blagajni. Vstopnice dobite lahko pri vseh pevcih Sloge. Torej na svidenje nedeljo popoldne v SND.—Za odbor, Walter Lazar, 6. Kampanja za Cankarjev glasnik Cleveland. — Kampanja za revijo Cankarjev glasnik je v polnem zamahu in zastopniki so pridno na delu. Kot je bilo le poročano, so razpisane lepe nagrade za pridobitev novih naročnikov. Tozadevne dobitke ai lahko ogledate v trgovini Antona Dolgana, 15617 Waterloo Rd. Revija Cankarjev glaaaik postaja vedno bolj popularna. Njen u-rednik Etbin Kristan, vam je znan kot vnet zagovornik delavcev in njih pravic in je v tem smislu tudi revija urejevana, torej v duhu pokojnega Ivana Cankarja. Ako še niste naročeni na to revijo in vas obišče zastopnik, io brez skrbi naročite, imeli boste resničen užitek ob čitanju —— ČETRTEK. 13. ■ \- Naročnina sa ček» leto je & za pel leta » Zunanji «ovi naročniki doMfejMaeben po- ako pošljejo nasofriino direktno v ursd ttcrflrirjevega glasnika, 6411 St. Clair ave., Cleveland, O., in sicer dobijo revijo skozi 5 mesecev za $1 ali 10 meaecev za $2. Poslužite se te prilike in se takoj naroČite. Ako je Še kak simpatičar ali član, ki bi prevzel zastopstvo za nove naročaike, se naj takoj pi-tmeno prijavi upravniku Louisu Zorim na naslov revije. Ne odlašajte in naročite to zanimivo delavsko revijo. Ludvsk Medvelek. 5. aprila Kašljaj s pbpdarkomi Priredba v Barb&rtonu Barberton, O. — Slovenska ienaka zveza, oziropia vsi Slovenci v Barbeftonu priredimo velHco slavnost 150-letnice ustave Združenih držav. Ta proslava bo 16. aprila ob polosmih i večer v dvorani društva Domovine na 14. cesti. Uprizorjena bo '«rasna igra iz življenja Georga Washingtona. • Nastopili bodo vai pevski zbori in plesali se bodo tudi stari plesi v narodnih lolah. Zato prihodnjo soboto zvečer vsi na to proslavo. Pokažimo Američanom, da smo Slovenci dobri državljani. Jennie Okolish, predsednica. „ Tovor»! avta federalnega biroja, opremljen Mo. Avte je le obisk s I reč smerttfclti sparall trn pretaltaftanje trlrtalr. v A. D., papei, Franco, Musso in Bog Skaron, Pa. — "Madrid se je : veseljem podal armadi genera-a Franca." Tako pile Ameriška Domovina z velikimi črkami. £ako je moralo Pircu in Debevcu skakati srce od veselja, ko sta zvedela, da je padel . Madrid v fašistične roke. Ko čitaš ganljiva poročila v A. D., da v Madridu že tri leta ni bilo nobene male, te sili na ftrašen jok. V tem listu čitam tole: "Zverinska rdeča vlada je irapovedala vse verske obrede, impak zdaj je konec temu zver-itvu." General Franco uprizori ♦lovesno procesijo s sv. rešnjim elesom po Madridu. Obenem se 'x)do po vseh madridskih cer-cvah, kolikor jih niso porušile ?rancove svete bombe, brale male. Trideset godb bo igralo v >gromni paradi, ko bodo nekr-ičanski Maročani korakali za sv. •ešnjim telesom, na glavnem tr-ru pa bodo postavili 30 oltarjev / proslavo velike fašistične zmage. Tudi zveza "najsvetejlega" bo astopana v tej fašistični paradi. To je tista zveza, ki je hotela 7ranka Barbiča spraviti ob zaslužek in kruh. Grdinov ata bodo / tej slavnosti nosili križ iz lipovega lesa in prepevali: "Ata naprej kosijo . . ." Radio bo pa po vsem svetu raznesel spored te velike fašistične slavnosti. Španske civilne vojne ni nihče drugi kriv kakor fašisti in rimski papež. Zato se pa fašizem ba-ha, šopiri in grozi vsemu svetu, st* is prve ksl«»* > V olili so 180 odbornikov v kanteflfkHpj šisti so prej imeli v tem svetu **t s^ ampak pri teh volitvah so izgubil« njihovi glasovi so silno padli, rr»* mu ni sti izgubili dva odborniks ia ga. med tem ko ao socialisti odbornikov in imajo sdaj <" večje število med vsemi str*-sk«n svetu. To je dokaz, da js bili privlačnost v Švici in njeai P^ ne morejo nikamor pri svobodni* ovice starega kraja d, ov je LnUJUBlJANSKEGA iu dna .^čudoviti-t*iiM£T >„«11. kjer ae pod nizkim, w večera v večer, iz noci ¡¿ponavlja pestro, » ^•n ie na j bedne j šega razvratnih in neznanih strasti iz ^ ihniiin. Življenje, preji8 "Ijem dalmatinskih, E**, štajerskih vin, z vo-„poribah,pernicah m siru, lie ki prinaša opojno po-^ vabljivi ekstazi velikih visokih misli, ki oe-toko in prečestokrat tako kla-končajo v težkem, razdva-Kem alkoholnem snu. Tod se ujejo v bratovskem objemu m in bankirji, sumljivi tipi riminalnega sveta v družbi oiivih deklet, penzionisti, rtitje in še razni napol ali U izgubljeni ljudje od vseh ki jih je neizprosno živ-zavrglo ali izvrglo, užali razočaralo. Vsi pijejo; ne-\t ker morajo piti, drugi kar tako, ker se jim tako zaradi zabave in želje po u-nju, tretji pač zato, ker so t-eli nemara veliko krivico seboj in iščejo v alkoholu in pozabe, izek obokan kletni prostor z ni mizami v mestnem sredi-V ozadju točilna miza. Sko-►bakovo meglo komaj razlo-rdečelični oštirjev obraz. io zatohlo, zakajeno vzduž-likakor ne moti številnih go-Vse mize so polne in tudi točilnim puhom se kar ta-ugajočih se, omahujočih ča-«v alkohola. Za trezne, ne-ranske oči Čudovit kalejdo-človeških obrazov in pojav, '«čini so to ljudje, ki jih čez navadno nikoli ne srečal na čisto nekje drugje in dru-drii njihova pot. Poglej šakale skrivnostnega, postav-moža, ki sedi osamljen tam-kotu. V suknjo oblečen, o ukom, poveznjenim globoko ček), zanemarjen na zunaj, uhel, posinel alkoholčev ob-motne, brezbrižne oči. Krče-Htfska kozarec in ko ga nese tom, so kretnje njegovih rok ovite, mehanične, premo-Kakor da ne bi bil Človek, ak robot. Od časa do časa ne-nerazumljivega za mrmra e, čelo se mu bolestno na-nči, ustnice se trpko stia-Potlej pa nenadoma dvlg-rlavo, zmagoslavno pogleda rog, oči mu čudno zableste dvignjenim kazalcem pred n zatuli: -Da! Tako je! roj nato spet molk, ista po-ikrknjenost vase do novega nha. Kaj neki se pač dogaja m čudaškem neznancu? n*ki drug tak-le samotar ae i v kotu. Neznansko suh, n moški se zavija v zama-kp*ni Plašč. Njegov okoote-iredasto beli obraz — pra-»doba skeleta. Nepremično J* " pro kupec iz d-Mu*en * ,r,a. ga milostno po-Poizkuša pre-( VI^armarsko ,r"P priaktednikov se stiska krog njega, kajti človek daje za pijačo. Obrali ga bodo do zadnjega beliča, v izmozgavanju so mojstri brez primere. Namreč tile nekam čudni, razmršeni, močno zanemarjeni tipi kdo ve odkod, vsem na čelu majhen droban možiček — z velikanskimi očali sredi suhljatega obraza. Sop las mu pada preko čela, nalahno neprestano potresa z glavo na desno in levo. Zdajci sunkoma vstane, udari po mizi in družbo važno premotri a pijanimi očmi. — Umreti se pravi večno živeti 1 Kaj ni to paradoks, gospodje?!- In njegov visoko dvignjen kazalec riše važne vi juge nad glavami sosedov. — Tako je! pritrjujejo vsi, toda najbrž že davno nihče ničesar več ne razume. Vsak na svoj način podlega vplivom kralja alkohola. Njegov zvesti podanik, zabuhel, zapit možak izgubljenega obraza, dobiva prve znake delirija. Pene mu silijo iz ust, ko vstaja, maha z rokami in se histerično razburja. — Se pol litra! Toda oštir za pultom je neizprosen . sodnik. — Kaj? Ne daš? Le počakaj, svinja, razbil ti bom gobec. Vsi ste svinje! Vsi! Ali bi me radi spravIH s sveta, o, to se vem ne bo posrečilo! Se smo tu! Mi 1 Mi! Samozavesten se trka s pestmi na šibke prsi ter med divjim opletanjem s pestmi počasi leze pod mizo. Hudiči! Hudiči! Hudiči! Hripavo petje prevpija tuljenje in krohot ? živinskimi akordi. Faliran tenorist objema razgaljeno deklico srednjih let in piskajoče prepeva pozabljeno operno arijo v tujem jeziku. Sosed mu je zaviden, kajti izžeta, že davno ostarela prostitutka s slabo renovfranim jetičnim obrazom postaja v alkoholnih aferah lepota vseh lepot. Vname se prepir. Obeta se pretep. Cherchez la femme! Ženska je nepristranska. Strokovnjaško motri zaljubljenega petelina. Kdo da več? Vraga, včasih nosijo raz-capanci v oguljenih žepih otota-ke, načičkani frakarji pa praznino. Težko je uganiti. Hripavo petje, vriski, divji krohot, prepir, pretep. Ofttir kliče policijo. Kozarci lete po tleh, zmerom več jih je, ki jim neuemfljena oštirjeva roka odreka pravico do pipe vinskega soda » • * V večji proetornejši kletni gostilni nedaleč odtod, ni doeti drugače. Samo, da imajo tod še posebno sobo za boljše goste, sobo s pogrnjenimi mizami in še z marsičim. Klavir je tu, tudi kitare niso poaabili. Pravijo, da se gode v nočeh za temi mizami in še kje kaj v posebnih prostorih čudne reči: Sem prihajajo dame v ponarejenih kožuhih in u-metnem nakitju. — Prosim te, daj mi tvoj foto, igra na klavir razposajen bohem. Ženska pomanjkljivo oblečena, pleše kar po mizi, pijana družba jo burno spreminja, staremu uživaču v globokih letih ae t nese spodnja ustnica. Na skrivaj kaže stota k ... V sredo hrupa ponuja airo-mašen, suhljat fant napolitan-ke ,., Točilnica na dvorišču. Staro-znano zbirališče človeških naplavin iz dna. Sumljivi zakotni al koholiki z dvojnim življenjem. Skriv nostno stikajo glave za pre-proatimi mizami. Za zaslužek gre, zaslužek se pravi v kriminalnem narečja — tempa. — Izkušeni, po dolgih kaznih izurjeni in izpopolnjeni strokovnjaki gruntajo nove načrte. Samo previdno, Njihove oči so zastrte, iz-begavajoče. — Sreča vas čaka. Prejeli boste piamo, to pomenja denar. Dediščino. Stara, zapita vešča, že ¿foto posinelega obraza razlaga peetarnemu goepodu iz kart. Nekakšen "boljši" človek je ta gospod. Velika nesreča ga je privedla na ta neblagoalovljen kraj. — Povejte, koliko let bo še živela moja žena, to se pravi, moja bivša žena. Ločen sem, plačujem tisoč na mesec. Povejte za božjo voljo! Kar ganljiva je prošnja v svoji Iskrenosti, saj se bo vsak čas razjokal. Pretresljivo niha zlati nanosnik sredi mehkega nosu. — Moja dekle je še mlada, la lom! Hura! Hura! Pred pultom se krucifiksajo in hudičijo. Pijače! — Pijače! — Stokglajzar-ji so zaslužili in pijejo na vse grlo. Bradat človek z umetniško frizuro, ki se izdaja za slikarja, šviga sem in tja v mirovni misiji, z upanjem, da bo bogato poplačan za neusihljive, brezda-nje globine želodca. Zvodnik ponuja priležnico za kovača. Ženska se prav nič ne brani, ker sama ve, da je že "iz mode". — Kaj nimaš primernejšega, mlajšega? — ugovarja odjemalec. — Nimam. Saj veš, policija ... In prav ta trenutek, kakor nalašč. Dva stražnika zastirata vrata. Pst! Racija! O, sto hudičev t Pesen vino, ženska! Iz večera v Tečer, iz noči v noč. — Ena sama dolga razposajena, razbrzdana pesem. Pesem, ki se vsako jutro konča ob praznih* politih mizah, na umazanih; popljuvali i h tleh, kjer kakor memento le-ie kupiči črepinj razbitih kozarcev . . . Lalislav Kiauta. PROSVRTA S potu O pokojnem Johnu Movernu še tole: Ko pregledujem razne stvari, vidim, da je on po svojem prihodu v Eveleth leta 1908 pričel delati v rudniku in kopal železno rudo. Kolike šole je imel v starem kraju, ne vem, vem pa, da se je tukaj takoj pričel učiti jezika. Njegov učitelj je bil neki luteranski pastor, kakor tudi pokojnega Johna Pishlerja. Oba sta se zelo pohvalno izražala o svojem učitelju. Oba sta tudi mnogo dejovala med delovnim ljudstvom v*slovenskih organizacijah in oba sta bila vodilne osebnosti, bodisi pri delavcih ali na društvenem in narodnem polju. Oba počivata v preranih grobovih, Pishler na Elyju, Mo-vern v Evelethu, Minn. Blag jima spomin. Matija Pogorele. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje o 1. strani.) ta krvolitje blagoelavjal sam papež v Rimu. Kot pravi njegova dogma, brez božje volje pa Človek še čevlja ne obuje. Brez božje volje bi torej fašisti ne mogli oddati enega samega strela. S svojo vsemogočnostjo bi bil moral Bog navdahniti italijanskega Mussolinija in nacijekega Hitlerja z najbolj gorečo miroljubnostjo. Ce bi to storil, bi ne bilo nobene civilne vojne v Španiji in papežu bi oe še nadalje polnile ogromne vatikanske bisage z ne-zasluženim denarjem. Nekdo se je moral torej grdo zmotiti. Ali oe je zmotil Bog v nebesih, ali pa njegov namestnik v Itimu. Kajti če bi bil papež nezmotljiv, bi ne blagoslavljal laškega orožja predno eo ga fašioti vrgli v akcijo na španskih tleh, kjer je bilo prelite veliko nedolžne človeške krvi. Španska civilna vojna je hudo omajala vero v miroljubno poslanstvo rimske cerkve in rimskega papeža. Špansko ljudstvo je dan za dnevom prosilo in še prosi dobrotljivega Boga, naj že vendar enkrat napravi konec mesarskemu klanju po španskih poljanah in mestih. Toda Bog je imel kosmata ušesa in do sedaj še ni slišal obupnih prošenj iz ust stotlsočerfh Španskih mater, katerim se krči srce nad Izgubo svojih dragih. Ni slišal in noče slišati ječanja in stokanja umirajočih na bojnih poljanah in obupnega plakanja gladnfh o-trok. tek Yert, 202. Po »vetu Chicago. — Danes tukaj, jutri tam, pravi popotnikova pesem. Tako se godi tudi meni, odkar sem na tako tragičen način izgubila svojega moža. Mislim, da ni zame nikjer več pravega doma. To je tudi glavni vzrok, da ne morem nikjer ostati. Dolgo vrsto let je bil moj mož srečen. Prišla je nesreča, posegla je smrt s svojo koščeno roko in ugrabila iz naše srede očeta in moža. 'Kako strašno je, ko gre in se ne vrne nikoli več. Vsemu napravi konec-strašna novica, da je ubit. V CJevelandu sem pustila dosti znancev In prijateljev. Vsem pošiljam pozdrave, posebno pa mojim sorodnikom. Ostanite mi zdravi, dokler se zopet ne vidimo. Frances Penko. Popravek Mllford, N. J. — Pred več tedni sem poslal za priobčitev nekak nasvet vrtnarjem. (Priob-<Čen je bil 10. marca. — Ured.)' Prosim, da ga popravite sledeče: Tam, kjer stoji zapisano: "Sprednja stran (gofke grede) naj bo visoka kak čevelj, zadnja pa kake tri palce višja." Pravilno naj se glasi: Sprednja stran naj bo visoka osem palcev, zad nja pa dvanajst. . A. K. Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Stiridesetdan-ski post je minil. Minili bodo tudi moji številni dopisi, ker vi dim, da jih nekateri dopsniki iz omin od mene. Saj sem ves čas delaven, kar je v moji moči. Tudi za Prosveto pfrecej delujem. Zdaj v zatonu mojega življenja, pa so me začeli nekateri kritizirati, ker sem objavil, da sem tu pa tam kaj boljšega zavžil kot sta ričet in fižol. Jaz nikogar ne kritiziram, pa naj piše, kar io£e. Odgovarjam le mojim tri t ikoni. Vse to doživi človek, toda nič zato. Saj je tudi naša mati SNPJ hodila po tmjevi poti. Priporočam čitateljem I voh vete, da pazno preči ta jo vse težave, po katerih je jednota hodila vseh 35 let. Kako bo hodila v bodoče, pa je odvisno od nae in od dobrega vodstva, kakršnega imamo danes. Ce bomo složni, bo napredek; če bo zavladala nesloga med nami, ji preti pogin. Torej, bratje in sestre, sezi-mo si v roke in korakaj mo naprej kakor do zdaj. Stojmo na straži, da nas ne pomadrajo črni krokaji. Le poglejte, kako delajo proti Franku Barbi-ču, da bi ga spravili ob delo, ker piše resnico. In koliko let še iztezajo svoje roke Lemontarji po naših milijonih. Sedaj pa čl-tamo, naj bi so združiil vsi v eno močno organizacijo, tudi KSKJ, kjer so sami črni kutar-ji. Torej, kar niso mogli doseči na konvenciji, naj bi dosegli pa z združenjem. Sem za združitev vseh naprednih jednot In zvez, nisem pa za združitev s KSKJ. Pred očmi imamo račune, koliko je le naša jednota izplačala smrtnlne za umrlimi člani, koliko smo bolni in neoročni člani že prejeli podpore, za operacije |n odškodnino. Te voote so človeku zde skoraj nemogoče, vendar nas računi ne smejo varati, katere nam je podal gl. tajnik Fred A. Vider. Vsi glavni odborniki so nanv podali svoje izjave in vsi nas bodre k slogi. Torej upoštevajmo jih in se ne prepirajmo za malenkosti. Zakaj ne bi poravnali malenkostne diference z mirnim potom? Včaaih sem tako izmučen, pa tudi ličen in Žejen, toda kadar oe kdo začne šaliti z menoj, ta koj pozabim na vse In se podam v veselo družbo, potem pa zabeležim napredek, pa še za prazen želodec In suho grlo se včasih kaj dobi. Neki dopisnik je tudi omenil, da je vseeno, naj bo človek star ali mlad, toda je v veliki zmoti. Mladina gleda v bodočnost, sta rega pa čaka pogin, če ne dobi od prijateljev nobene pomoči. Mi stari že imamo izkušnje, mlade pa še Čakajo. Poznal *<»m že mnogo mladih, ki so se iz sta rih norce brili, v poznejših ča sih pa so miloščino prosili, ali pa od glada pognili. Naj povem resnično zgodbo. Ko sem bil v sredi mojega živ| Ijena na smrt bolan, se jo nekomu staremu zdravniku vseeno posrečilo, da me je pri življenju obdržal. Bolezen se mi je polagoma izboljševala. Ker nisem imel svojcev, sem Ael na board k nekemu prijatelju, ki Je že imel osem zdravih fantov na hrani. Nekega vročega dne sem sedel na gugalnld pod košat/» jabljano. Vročina Je bila neznosna. Seveda me Je tudi že-jalo, toda nisem imel sredstev, da bi si kupil čalo piva. Imel aem še nekaj centov, toda nem jih hranil za stanovanje, hrano in medicine. Pri sosednji mizi m) domaČi fantje Imeli eodček piva, toda mi ga niti eden nI ponudil požirek, daal mi Je bilo dovoljeno. Ko Je bil čao, da sem užil medicine, aem vatal in šel mimo tint« skupine, nakar mi reče Frank D.: Zidanšek, ti pa antrdiš. Odgovoril aem, da vem to, toda amrdfm od medicin ne od kaj dragega. R«*Ae mi, ako ae jaz t» podam od hišo, oe bo proaelllo pa vaeh osem fantov. Odvrnil aem. .da bom šel Jaz, daal aem bolan. Rea aem plačal atanovanje in ae preaelil v Plttsburgh, kjer aem ostal tolHc^čaaa, dokler ni-aem dobil zopet krepkih milic, da aem bil zopet zmožen za vsake delo in dokler me nI Odpeljala moja sedanja žena zopet zdravega. Ko aem pozneje prišel s (Krtovanja v neki hotel, aem pri bari dobil tlaUffa Franka Senatorja Elhert Thoma* (levo) in Robert La Pnlleltc. D., ki ml je dejal pred več le! i, da smrdim. Vpraša me, Če' bom ca j tretal. Potretam ga trikrat visko in pivom. To sem storil samo zato, da ga opomnim na tisti dogodek. Potegnil sem nalašč iz pgfli bankovec za $20. Nisem pa imel časa, da bi mu bil povedal, kar sem mu mislil, ker me je prehitel z vprašanjem, naj mu posodim $20, ker je brez dela in dolžan na hrani. Odgovoril sem, da mu kupim kolikor hoče jesti in piti, toda denarjn mu no moreni dati, ker smrdi ravno tako kakor sem smrdel jaz, ko sem bil bolan in sem se moral radi njega preseliti. On je zanikal, da bi kaj takega rekel. Odgovoril sem mu, da sem bil trezen in da že vem, kdo je to rekel, Tako so plačuje dobro za dobro, hudo za hudo. Boljšega plačila mu pač nisem mogel dati. Zato svarim vsakega, naj ho previden. _ Anton Zidanšek. zastopnik. LISTNICA URKDNIftTVA Chicago, NarOčnica: Na pisma brez podpisa in naslova se ne oziramo. Kdor hoče Imeti pismen odgovor, naj priloži poštno znamko. Ali «ta naročeni na dnevnik 'Proavetn?* Podpirajte a vol llatt Nerazumljivo "Zakaj si prišel danes tako jk>-zno domov ?" "Zato, ker je za menoj dirjal podivjan bik." t "Beži, beži, p<»t!ej bi kvečjemu prišel prej." • Možno Jo oh-trdilo ljubezni?" " a Nerazumljivo "Ali verjamete, da lahko berem vaše misli, gospodična A-na?" • "Zakaj pa potlej še sedite tukaj?" VABILO. P«vtki zbor "SLOGA" priredi r koncert in komično igro "SNUBAČP v nedeljo dne 16. aprila v S. N. D. na Kt, Clair Ave. Za pl« Začetek točno oh .'I, url pop. Kvečer Igra Vlek Intlharjev oKkeator. I Za obilen posel ae vam priporoča — pevski zbor "SLOGA." a e JIJŽNK PROG K "Hm a««»* aw« ml IIm Altorttlr" Najhitrejša éÉêrflditfMl I^Oiliiíko U T» fcrlljantn« ' a«.>«ft4.«MMttMvi>l »HMhimlK, I» |M»lu«fu »v««»«»« »U v »»III lull Ja *iah Iti |>a„ilb»« /.«• Mani* ftlvljrnj» m tioéiyè «Il mIm«u m awl«!«»!!, h».«ih,,»M létrmnlh m4>*«uI|m In »v»««, rnU ae je in jo videl, kako je ležala zvita v klobčič na vrhnji atopnici, videl mlako krvi na beli mramornati stopnici. Za vpil je in skočil k nji — jo postavil pokonci, jo pridrial v svojih rokah. Začutil je,njene ohlapne prsi na svoji roki in boren mlačen o-stanek življenjske toplote, skrivajoče se ob robu njenega steznika. Roke in lakti pa so ji mrzle padale navzdol. In razumel je, z grozo, otipljivo, da je to telo, ki ga je fte pred malo urami drial v sVojih rokah, vse vroče In trepetajoče od življenja, zdaj mrtvo truplo, ki bo kmalu razpadlo. -' Padel je ž njo na kolena in divje zakričal, H eggen je sunkovito odprl vrata na terasi. Njegov obraz je bil bel in ves razoran. Tedaj je zagledal Jenny. Zgrabil je Helgeja in ga pahnil v stran — se spustil na kolena pred njo. "Tukaj je ležala — ko sem prišel, je ležala tule —." "Skočite po zdravnika — naglo —!" Gunnar ji je strgal srajco narazen — jo znotraj potipal — jo prijel okoli glave — ji dvig-' nil roke, tedaj je opazil rano. Odtrgal je ave- -tloplavl svileni trak z njenega steznika ter ga z vso silo zadrgnil okrog njenega zapestja. "Kuj, koj, a kje stanuje —'" Gunnar je besno zakričal. Nato pa je dejal IHilglasno: ^ - "Sam poj dem. Nesite jo noter —." Vendar pa je sam ovil roke okrog nje in šel proti njenim vratom. Ko pa je zagledal krvavo poate-Ijo, se mu je na mah akremiil obraz. Nato se je obrnil in odpahnil vrata V svojo sobo. Polotil jo je na svojo nedotaknjeno posteljo. Nato je skočil pokonci. Helge je ostal ob njegovi strani, z usti napol odprtimi kakor v okamenelem kriku. Med Gunnarjevimi vrati je obatal. Ko pa je bil sam, se je splazil k nji ter ae a prati dotaknil njene roke. Nato pa se je sesedel na tla, z glavo naslonjeno na rob postelje, ter borno, krčevito zajokal od strahu. XII Gunnar je stopal po ozki, a travo zarastli poti med visokimi, pobeljenimi vrtnimi zidovi. Tostran je stala vojašnica, tam notri je morala bitf neka terasa — visoko nad njegovo glavo je stala gruča- vojakov, ki so se smejali in tiho pomenkovali. Na vogalu ae je pripogibal šop rumenih cvetlic, ki so poganjale iz razpoke v zidu. Onstran pa so molele v višnjevo, srebrno oblačno nebo ogromne atare pinije ob Ce-stijevi piramidi ter gosti cipresovi gaj iik novem delu pokopališča. Pred zamreženimi vrati je sedelo v travi pol-odraslo dekle in kvačkalo. Odprla mu je in \ zahvalo ujMivnila koleno, ko ji je stisnil novec v roko. . /.rak je Ml |s»mladanako vlažen, čiat in mehak. Tu notri na pokopališču, v gosti, zeleni senci pa je bil to|iel in vlažen kakor v rastlinjaku Narcise na gredicah ob robu poti ao dehtele vroče m zatohlo. % Stare cipr«»»<* so stale na gosto kakor v ga- PROSVBTA la, da bi nesrečnežu olajšala bolečine. Nekaj časa se je zdelo, da je ves zdravnikov trud zaman. Potlej se je bolniku obrnilo na boljše; vrnila se mu je zavest in začel je celo govoriti, čeprav le počasi in s tihim, zatikajočim se glaeoabl ^^^^^^^HHHfl j dni pozneje — Wlo je I proti večeru in zadnji sončni žar-1 Kajti poroka Kako se sklepajo zakoni Napisal Viktor Rakosi Ne tajim, da sem se poročil še sartau«!«e «S £ »krti .preletela bolnikov obraz, met™, »tvar, m potom* 4obro, saiflatrjcrAa^sUg nih be«edah ji je pripovedoval, bom ,vojo_bodoio ^ugrabil ju okrog grobov, ki so vsi temni od plazečih ae listov zimzelena in vijolic v terasah segali vse tja do starega, z bršljanom poraslega mestnega obzidja. Spominski kamni mrtvecev so ae svetili — msjhni mramornati templji, bele § K..f_________ sohe angelov in težke velike grobnice. Mah se kako je UIo do negreče. Prosil iz »J* £ .^SJST je razprostiral preko njih ter se leaketal po de- je ^ Ani, naj Mtopi čimprej M"- ^Zmt biih cipres. Tu pa tam je v temnobleatečih kro- k tilitemu goapodu in naj mu vr- da opisujejojgrab tv i «a»^ ........ " - ' ne desetak. ki mu ga je ostal dol- «tana samo senzacij željni ro žan. Po njegovem nemirnem manopiaci; vrhi togasem izku-glasu je sestra spoznala, kako ze- J sil, da ne bi dobil med vsemi zalo mu je to na srcu. Ani mu je konakimi možm, kar Jb P»"» obljubila nobenega, ki bi kaj ugovarjal "Doslej je prav gotovo mislil, Protl ugrabitvi svoje žene da sem s epa ," je končal bolnik. Tako sem si hočeš nočeš tudi Govorjenje ga je silno utrudilo, jaz mora izbrati nomalno pot, Zatisnil je trudne oči, nekaj ča- Uf naj pridem ^ žene Tako so «a srepel predse, potlej je poča- -tonh moj oče, moj ded in tudi si zaspal. ' j moj praded. nah kamelijevih dreves še ostal kak bel ali rdeč cvet, večinoma pa so že ležali rjavi in veli na črni vlažni prsti, katere trpki, tesnobni vonj ae je dvigal k njemu. Prišlo mu je na misel nekaj, kar je nekoč čital, da Japonci ne ljubijo kamelij, ker jim odpada cvetje z drevesa še polno in sveče kakor odsekane glave. Jenny Winge je bila pokopana v najbolj oddaljenem delu pokopališča, v bližini kapele. Na skrajnem robu avetlozelenega, z marjeticami posejanega travnatega griča, kjer je ležalo še malo grobov. Ob robovih trate ao bile zasaje- Drugo popoldne se je Alfredo- Ali način se je od očeta de» ai- vih trate so bile zasaje- ^ Nepričako- na vendarle spreminjal. Moj pra- še čisto majcene, igrač- 1 ^^^ | ded je rešil svojega bodočega ta- kam podobne a uvojiml konliaatimi, ¿rnozele nimi kroinjicami vrh aloklh, aeavedranlh. rja vlh debel ki ^ »pomlnjal. na atebre po aa- I ^brez u^ha. N7k«j7nl pi I »P^ila «a je pa poroka, moatanakih kr.inih hodnikih. . Je omedievici iz. je «rečen zakon; v njem t Njen grob je ležal na trati malo aam zaae. dihnil rof moj ded Mo^aded. je pa Ruta okrog njega pa j. bil. obrezana, Uko da Pokopali .o ga. Ani je bila K«"1 J^h^inoa^ je obdajala griček proga prati. Bil je »vetloalv, „trahovlto potrta. Izproaila »i je ^L n^OTo hier ^Tno ki aolnce Je aljalo nanj, za njim pa ao ae dvigale nekaj tednov dopust, ker J« bi. f Jffi ™J.UM« ciprese kakor zid. la na moč potrebna počitka. Ne- r ^ Gunnar si je z rokami pokril obraz in se zgrudil na kolena, da mu je legla glava na ve- «vonil« na vristilh atanwanja,^ ^ wu njegova ženitey ' tlej jle Rudolf u po veda! a vse, kar * nekoliko M* Bilj«.star ž. se je zgodilo. Molče je položila več ko trideset le , ko se e se-desetak na pisalno mizo in pri- K"» z ^klic0' kl mu JO Je d°" pomnila, kako je brat skrbel za loč,1° nebo-to, da dobi gospod denar nazaj. Moj oče je bil kmet. Žetev, Zdelo se mu je nekaj strašnega, mlatev, vinska trgatev in jesen-da bi ga imel za sleparja, čeprav ska setev so bile pri kraju. Žaga ni poznal vihtel se je na konja in odjezdil Rudolf ni našel besed. Prijel P«*I domu ljubljenega dekleta se je za senci in oči so se mul "Gospod, vašo hčer imam rad, zmračile. "Vsega dem jaz kriv", je rekel z zlomljenim glasom. Le zakaj sem ga poslal menjat denar." Ani je zmajala z glavo. "Nihče ni kriv", je mirno odvrnila. 'Takšna so pota usode." I "Kako me morate sovraži-llfl "Govorite z njamo," je zaše-petala. A tudi pri svoji bodoči tašči nisem prišel do konca. Svetova-mi je: "Govorite z mojim možem." Do koga naj se torej obrnem, co me drug k drugemu pošilja? Poiskal sem nekega prijatelja, ci se je bil pravkar petič oženil, in ga vprašal: 'Koga ti navadno zasnubiš za dekletovo roko?" "Varuha. Kajti zaljubim se načelno samo v siromašna dekleta, ki nimajo nobenih sorodnikov". Tako si nisem s tem nič pomagal. Spet sem tekel nazaj k oče-;u in mu povedal, da sem se že vse pogovoril z njegovo ženo jn hčerjo. Potlej sem pa hitel k materi in ji pojasnil, da sem pri njenem možu takisto že vse u-redil. "Govoril sem z mamo," sem zašepetal na uho svoji izvoljn-ki. Sedela je pri klavirju in se delala, kakor bi jo Beethoven bolj zanimal kakor jaz. Prihodnji trenutek je pa veliki Beethoven že zletel po tleh, midva sva pa planila v objem. Tukaj se moja izpoved konča. Moj sin jo bo nekoč nadaljeval, tfjemu na ljubo sem zbral te sklenitve .zakonov svojih prednikov/ — mogoče mu bodo olajšale težko nalogo. lo cvetje na vencih. V vseh svojih udih je čutil pomladansko u-trujenoat In kri se mu je pretakala vsa bolna od žalosti in od tuge ob slednjem težkem utripu srca. Jenny — Jenny — Jenny njeno svetlo ime v slednjem ptičjem pomladanskem žgo-lenju — ona pa je mrtva —. Zdaj leži tu doli v temi. Odrezal si je koder njenih svetlih las ter ga nosil pri sebi v svojem notesu. Tu pa tam ga je vzel ven in pustil, da se je raziskril na aolncu — te male, borne iskrice, to je bilo zdaj vse od njenih bujnih, blestečih las, kar je moglo solnce vnemati. Mrtva je in bog ve kod. Nekaj slik je o-stalo po nji in kratek člančlč o nji je stal v listih. Ostala je mati in dve sestri, ki so žalovale za svojo Jenny — prave pa nikdar poznale niso. Bili so tu še drugi — ti so brezupno strmeli za Jenny, ki je niso poznali. Ti so nekaj vedeli, a ničesar razumeli. Bila je samo njegova Jenny, ta, ki leži tu. Helge Gram je prišel k njemu. Vpraševal je, pripovedoval, tarnal In moledoval: "Prav ničesar ne razumem, Ali veš ti — razloži mi, Heggen. Ti veš. Mi ne moreš povedati, kar veš?" On ni odgovoril. "Bil je že nekdo. Samu je rekla. Kdo je bil? Si bil ti?" "Ne." "Pa veš kdo je bil?" "Vem, pa ne povem. Nič ne koristi, du vprašuješ, Gram." "Ali jaz bom znorel, slišiš, Heggen — zblaznel bom, če mi ne moreš razložiti." "Nimaš pravice poizvedovati po Jennyinih ta j nah." "A počemu je vendar storila? Zaradi mene — zaradi njega — zaradi tebe?" "Ne. Storila je samo zavoljo sama sebe." Nato je prosil Grama, naj gre. Zdaj je odpotoval. Odtlej se nista videla več. Bilo je tam gori na Borgheacjevem vrtu, ko je prišel Gram k njemu. Nekaj dni po pogrebu. On je sedel tam na solncu. Bil je tako truden. Moral je vse urediti ter dajati vsa potrebna pojaanila na vse strani — glede preiska ve samomora in pogreba — goape Bernerjevi je pisal, da je njena hči nenadoma umrla za kapjo. Nekaj pa je le bilo v vsem tem, kar mu je dobro delo. To, da nihče na svetu ne ve za njegovo bolečino. To, da je veliko pojaanilo, ki ga je poznal, edino resnično — in to je obdržal zaae. To pa je potopilo njegovo bolečino tako neznansko globoko vanj. Zdaj živi duši nikdar in nikoli ne bo uiti črhnil o tej bolečini. Zdaj je njegova, aamo njegova«, Tvorila bo za vse čase najgloblje jedro njegove duše, (Dalje prihodnjič.) je dejal njenemu očetu. 'To se bo šele pokazalo; najprej ostanite tukaj tri dni. Prvi dan je našel moj oče v juhi dolg ženski las. "Aničin je," si je mislil in ga ovil okrog gumba na svojem suknjiču. Pri ve čer j i je našel v fižolu kocino iz rdeče brade starega hlapca. "Zdi se, da je Pepe malo neprevidno "Sovraži ni usodo, ne vas", je I objel Julijo," je menil moj oče odvrnila Ani. in vrgel proč izdajalski las. Rudolf je nekaj časa potrt ko- Zvečer je našel ¿voje ležišče rakal sem in tja, ves v otožnih nepostlano, zjutraj pa njegova o-mislih. • ¥ bleka in čevlji niso bili očiščeni "Ali mi ne bi hoteli pokazati Ko je šel*pat, je našel svojo po njegovega groba?" je potem *teljo prav takšno, kakršno je vprašal. "Rad bi mu nesel vaaj Puatil zjutraj. Drugi dan je bila nekaj cvetlic/' iuha zasoljena, govedina žilava "Rada," je odvrnila; dogovo- «olata pa potresena s sladkor rila sta se, kdaj bosta skupaj o- jem. Moj oče j a vse brez besede biskala grob. pospravil in po jedi poljubil go- Bilo je solnčnega jesenskega spodinji roko^ popoldne, ko sta se sestala. S Ob koncu tretjega dne ga je seboj sta prinesla hortenzij in *tari poklical k sebi in mu de krizantem in z njimi brez besed jal: okrasila svežo gomilo. On se je "Torej fant, kako je s tisto re zavedal, da stoji ob grobu mla- «nično ljubeznijo? | | deniča, ki ga je samo enkrat be- "Ostanem pri svojem. Vašo žno videl in ki bi bil še pri živ- hčer ljubim in jo hočem imeti za ljenju, če bi on imel takrat v že- «*no." •»» a * •, pu desetak. Tudi v Ani so div- "Velja, dobil jo boš! S temi jala čustva. Ko sta odhajala s besedami sta si krepko stisnila pokopališča, je Rudolf nemo po- roko. ljubil njeno roko. K° PriAle ionske, je moj o- Srečala sta se spet na spreho- nev*?to in za- dih v parku. Posedala sta v vladalo je splošno veseflje. skriti kavarni na robu majhne-1 Sj" moj dekle si si zaslužil, ga. z vrbami obdanega jezera; ^ hi prestal preizkušnjo," je opazovala sta ponosne labode in H?1/.'. .... „t kramljala. In zgodilo se je ono i« obl.la rdečica, čudno. Sešla sta ae kvečjemu tri- KV4no. Preizkušnjo?" je krat, štirikrat in že sta vedela, vprašal moj oče. da se ljubita. Najprej sta se te- v Juhi, v sočivju, u- ga skoraj prestrsšila, potlej sts fazani čevlji, nepostlana poste- se pa vsa srečna predala žaru 'J\f— VM? f° J« bi|a samo zvija- svojega doživetja. Sklenila sta. . da se bosta poročila. MoJ w Je zasmejal. Ko sta lepega dne prihajala s 'Te preizkušnje ni bilo težko pokopališča in pohajkovala po PpMt,tl parku, sta se ustavila ob jezeru. 'zakaj ne?" je zvito vprašal da bi opazovala žsr aončnegs za- sturi- hoda. In Rudolf je zamišljen I M°J > Pa objel mojo ma- humor Jaka se je peljal n* deiJ hoPride v gostilno in n^1 Gostilničar prihlač* v Pogleda skozi okno. sta. Potem reče: 1 "Po dežju diši." Jaka odloži žlico. • "In okus ima tudi tak." Maček Dva prijatelja se «rwau, traj na cesti. Oba «ta bil», či dolgo pokonci in sta še i spana. In oba imata pošt mačka. Pa povpraša prvi drugej»-1 "Ti, kaj pa da si tako Ali si bolan?" "Mhm. Lasje me hudo "Srečen si lahko, da injj lase," odvrne prvi; ki je bil 4 šast. "Moji so pa že davno mrli." * Vozel na robcu "Zakaj pa imaš vozel m cu "Žena mi ga je napravili i bi ne pozabil oddati njenega i srna." "Ali si ga oddal?" •"Ne, pozabila mi je l.seboj ?" Pota usode Napisal H. Iletkge Pozvonita je. Rudolf je tstal izza pisalne miie, «»dloill cigareto in odšel na hodnik odpirat. Pred njim je stal mlad. avetlolas mladenič s i m (»stičnega obraza; lahno se je -priklonil in vprašal, ali bi go»p<»d kupil kakšno raz glednico, ki jo je ssm naslikal Po d\a dinarja ao. Rudolf fi je ogledal razglednice. Kar Aedne so m- mu zdele, zsto jih je nekaj izbral in dejal: "Tehle pet bom vsel." Dal je mlademu možu kovanec zM dvajset dinarjev, a ta ni imel drobila, da bi mu vrnit "Ce dovolite, bi izmenjal spodaj v kskšni trgovini," je rekel mlsdenič, se spet Ishno priklonil in že hitel po atopnlceh, da bi izmenjal denar. Rudolf s« je vrnil nazaj za pisalno mizo. Nekaj čsss je delsl, trledal na uro in zmajeval z glavo. Ko je pretekla še cela ura. je zamišljeno pogledal predse in porogljiv nasmeh je« preletel nje-vov obrez. Razmere so ga pok v s-rile. si je mislil Skoda gs je; simpatičen Je. "-» A motil se je. kajti niti slutil ni, kskšns tragedija ae j« med tem odigrsls. Mladi alikar Alfred je hotel skočiti v trgovino ns drugi strsni raste. A prehitro je stekel čet ce»toy izognil ae je ne- kemu avtomobilu, ni pa opazil tramvaja. Ta ga je zgrabil in nekaj met rov vlekel za seboj. Ko ae je ustavil, je letal Alfred brez zavesti in s okrvavljeno glavo menil: "Čudno, moral je umreti, da sva se našla. Ce ne bi bilo te ne-areče, ne bi nikoli zvedela drug za drugega." "Takšna so pota usode," je tiho rekla Ani. Nežno se je pri- zraven tračnic. Brž ao 'poklali |vi,a k nJ#mu to * ***ubn* bližnjega izvoščka in nevarno ranjenega odpeljsli v bolnišnico. I **lepi pesnik Tsm je \eč tednov visel med Slepi angleški pesnik John življenjem in smrtjo. Pri nesre- Milton (160*-1674) j« bil trikrat čl mu je zlomilo nogo v stegnu, poročen, a tudi v poslednjem za zmečkalo mu je prsni koš, naj- konu selo nesrečen. Kden izmed hujša je hib ps nevsrns rsns njegovih prijateljev ga j« hotel ns Manj i j. njegovo življenje je potolsžiti in mu je dejsl: bilo na k«icki. Njegova sestra 'Tvojs lena je teko lepa ka-Ani. po poklicu bolniška strešni- kor vrtnica." ca. ga je negovala z ganljivo | Milton j« pa odgovoril; vdan« d jo. V službi je bila sicer t ter In ves srečen dejsl: "Anica mi je že drugi dan vse izdals!" "Ds bi te vrag. Ishkomiaelni-cs! Ksko pa hočeš zdaj vedeti, ali te ima rad?" "Zato pa jaz vem. ds me ima Anica rada!" je ves srečen vzkliknil moj oče. S tem je bila zadeva urejena. Zdaj pridem jsz ns vrato. O. ksko dolgo sem morsl svojo se-dsnjo ženo ns tihem oboževsti in jo obaipstl a cvetlicami, dokler nisem prišel na dan s svojo prošnjo! Nekega dne sem ae oblekel v črno. atopil k dekletovemu očetu in mu priznal svojo ljube-«en do njegove hčere. "Govorite, prosim, sami z Liziko. Vse je ddvisno od nje." Ko sem bil potlej nekega ve- □ Prijatelji oderskih predstav v Milwaukee in okolici! Q Vabljeni ste na izredno prireditev DRUŠTVA LILIJA v soboto, 15. aprila 1939 v S. S. Turn dvorani . Program bo proizvajan pb mlad. oddelku "LILIJE" Petje, plesi in dve igrici: "KDO BO PISKRE POMIVAL"? in "THE FICKLE FRIEND" Začetek ob 8. uri zvečer. (9 Door Prize«) Po programu prost prigrizek, ples in druga zabava. V JUGOSLAVIJO VI Mta)*t« naglo In prU«tn* sa Malih priljubljenih p.rnlklh: bremen • europa columbus new york * hamburg hansa s deutschland likom« icUinlék* ' itim o4 CknWam, Brtmen. all Bamtoirra _ POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBldČEJO~V AMERIKI PaMbna nick« cana aa raénja la Kvrapa med S«, junijem la 21. Jalljaia aa itlHtaSanake kivanje r Ameriki Za pojaanila rpraiajta lokalnega acentali aH 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO. ILL ; 1 AMBUBfl-AMIBICAM INlS .j , u. .L. -, , ,i Po bani je ne mmmm saditi, LT!/« ü"»1 ' J ? J# J k'r < ^ trn'lh I*"" "i"11 ljubljeno deklico, sem preselila k bratu in je stori-. M imtJ hrikQl}v priv *. _ % njo Mim, MJirojljl M ^ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po skUpa II. rada« kon?«ael|a a« lahko saroél as Hrt Pr**rt