Leto LIL SteVfflM IZ6. -• * " i, v UdflM v foreK I. Junija HZB. Ceno Din 1'50 likala vsak dan popoldne, tivzemsl nedelje in praznike. — Imserati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst %J 50 p, večji fnseiati petit vrsta 4 D; rtotiee, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratoi davek posebej. — „Sloveaskl Karod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i UaravBfstvo: Enailova ulica stev. 5, priilleje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Snaflova nllca it. 5,1, nadstropje. — Telefon ilev. 34, Poštnina platans v gotovini. Iflbola Polič odpotoval no Češho Po povratku bo g, Pašič govoril na političnih zborovanjih« — Sedanja vlada se hoče vzdržati vsaj do jeseni. Beograd, 7. junija. Bivši ministrski J dsednik in šef narodno-radikalne predsed stranke g- Nikola Pašič je včeraj odpotoval v Karlove Vary, kjer ostane do konca tega meseca. Na kolodvoru so se poslovili od njega njegovi ožji prijatelji, ki jih je g. Pašič pozval, naj organiziralo sli ode. na katerih bo po svojem povratku tudi sam govoril. G. Pašič ss je odpeljal ob 9.30 preko Budimpešte v Karlove Vary. Ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič je v soboto odpotoval v Niš, kjer bi imel ostati dva dni. Toda včeraj se le nenadoma povrnil v Beograd. Hotel se je še enkrat sestati z g. Pašičem, toda ta je že dopoldne odpotoval. Politična situacija je še vedno na mrtvi točki Prijatelji g. Uzunoviča na-glašajo. da bo g. Uzunovič vporabil vse sile. da ohrani sedanjo situacijo in da prične skupščina z delom. V slučaju, da se pojavijo nove neprilike in ovire, je g. Uzunovič pripravljen poslati Narodno skupščino na parlamentarne počitnice. Na ta način bi se sedanja vladna koalicija vzdržala na krmilu vsa i do jeseni. Danes dopoldne v Narodni skupščini ni bilo nikakih dogodkov. Za danes popoldne je določena seja odbora, ki razpravlja o izenačenju neposrednih davkov. Na današnji seji bo končana načelna debata. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine vlada v parlamentarnih krogih napeto zanimanje, ker pridejo na dnevni red nettunske konvencije, v prvi vrsti trgovinska pogodba, sklenjena z Italijo. Zunanji minister dr. Ninčič je danes dopoldne sprejel več uglednih politikov ter se ž njimi posvetoval o ratifikaciji nettunskih konvencij. Zunanji minister dr. Ninčič se je odločil, da poda v Narodni skupščini kratek ekspoze o odno-šajih z Italijo. Včerajšnje politične prireditve Velik shod g. Pribičeviča v srbskem Šabcu, — Radikalska kon~ fersnea v Beogradu« — Minister Maksimovič za nadaljevanje režima RR* — Beograd, 7. junija. Vodja SDS posl. Svetozar Pribičevič je včeraj priredil v Sabcu velik politični zbor, ki je obenem dokaz o napredovanju SDS v Srbiji, čeprav so radikali in radičevci neprestano trdili, da g. Svetozar Pribičevič nima nikake zaslombe v Srbiji. V Klenku v Sremu je pozdravil Sveto-zarja Pribičeviča Pavle Loš »dolgoletni predsednik krajevne organizacije HSS. ki je pa sedaj zapbs&ü Stepana Radiča ter se pridružil z mnogimi seljaki SDS. Na malem trgu v Šabcu se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 3000 oseb. Burno pozdravljen je Svetozar Pribičevič govoril o politični situaciji, zlasti o nekdanjem Narodnem bloku, ki so ga radikali razbili in se pridružili Stepami Radiču. V hotelu -Pariz« v Beogradu sc je vršila včeraj dobro obiskana radi-kaiska konferenca, kateri so prisostvovali tudi notranji minister Boža Maksimovič, finančni minister dr. Peric, Ljuba /iivkevič in mnogi dn&i iKled.-.i radikali Minister Boža .M*ik-:n::wič je v svojem govoru brani sporazum, ki mora še dalje obstojati. Treba ie samo doseči, da bo Narodna skupščina dela-zmožna. Finančni miirister dr. Ninko Peric je govoril o finančnem položaju države ter razvijal kratek program svoje finančne politike. Ljuba Živkovič je ostro napadal one radikale, ki intri-girajo proti g. Nikoli Pašiču. 50.000 brezposelnih v industriji Glavna skupščina Saveza industrijalaca v Zagrebu. — Nad 2 mi* lifardi neiztirjanih davkov« — Nezmanjšana gospodarska kriza. — Zagreb, 7. junija. Včeraj je bila redna skupščina pokrajinske zveze hr« varskih industrij cev pod predsedstvom mdustrijca g. Šandorja Alexandra. Slo* venijo je zastopal na skupščini tajnik Zveze slovenskih industrijcev g. dok* tor Goiia. Predsednik g. Alexander je podal izčrpno poročilo o stanju naše industrije, opozarjajoč na težko go* f-podarsko krizo, ki še vedno tišči in uprop^šča naša industrijska podjetja. Sedanje stanje industrije je katastre* falno. Vedno bolj narašča zato tudi brezposelnost, ki je dosegla sedaj že samo v industriji za naše razmere ogromno število 50.000 oseb, kar znači 20 % vseh industrijskih delavcev. Dalje je omenjal predsednik tudi problem iz enačenja neposrednih davkov, ugotav* Ijajoč, da jc neplačanih še nad 2 mili* jardi že zapadlih davkov. Dinar se je sicer stabiliziral in ljudstvo je dobilo vanj večje zaupanje. Vloge pri bankah in drugih denarnih zavodih so za 30 do 40 c.o poskočile in znašajo hranilne vlos ge pri bankah nad 5 milijard. Vse tc ogromne svote pa se radi gospodarske krize ne morejo uspešno porabiti in tudi ne zadostujejo za procvit indu* stri je in trgovine. -SS- Mala anfanta in svet Društva narodov Beograd, 7. junija. Kakor znano, pripade eno izmed devetih nestalnih mest v svetu Društva narodov Mali antanti-Sedaj razmotrivajo vprašanje, kateri minister zunanjih del Male antante ima te države zastopati v svetu. To vprašanje še ni rešeno. Doslej je bil zastopnik Male antante dr. Benes, a sedaj imata priti na vrsto MitiHneu ali dr. Nin-či2. Svoječasno je bilo dogovorjeno med vsemi tremi ministri, da pride po dr. Benešu v svet Društva narodov romunski zunanji minister Duca. Radi spremembe romunske vlade prihaja sedaj v nekaterih krogih Male antante na dnevni red vprašanje, ali naj velja stari sporazum ali naj prevzame mesto v svetu g. dr. Ninčič. ker je romunski zunanji minister Mitilineu povsem nov človek za Društvo narodov. Romunski vodilni krogi naglašajo. da se s spremembo vlade nikakor ni spremenila romunska zunanja politika, in zato Romunska zahteva, da se njei prepusti mesto v svetu Društva narodov. ABD EL KRIM NA KORSIKI - • atiz. 7. junija. Fofria;e sc vest, da bo / bdel Krim deportiran na Korzike, k »er mu bo določena za stalno bivalne« večja vila v bližini mesla Aiaccia. RUMUNIJA IN BOLGARIJA — Bukarešta. 7. firnija. Rumuuski listi posvečajo veliko pozornost agitaciji. Id se razvija na Bolgarskem proti Rumunskä. V So ti ji so včeraj priredile desničarske naci-jonalistične organizacije veliko zborovanje, ki je protestiralo proti krvavemu režimu, pod katerim baje trpita Besarabija in Dobnrdža. Rumunski listi poudarjajo, da podpira bolgarsko agitacijo proti Rumun-ski tudi sovjetska Rusija. V Rumumji organizirajo protestne skupščine Proti bolgarski akciji. FREDNAZKANILOi Elegantna FCR1S ANDRA in originalni apaš EMIUO GHIONE ELITNI KINO MATICA. Millenmd o zvezi z Jugoslavijo Razočaranje v Parizu radi odgoditve zavezniške pogodbe z Jugoslavijo« — Preveliko popuščanje Italiji. — Znamenit govor bivšega predsednika republike« — Pariz, 6. junija. V političnih krogih je opažati gotovo rozočaranje radi odložitve podpisa francosko-juugoslo-venske prijateljske pogodbe. Čeprav ni-kdo ne dvomi o trajnosti zveze z Juooslavijo, vendar smatrajo, da bi ta zveza položaj Francije okrepila in bi bila novo jamstvo za mir. Pojavlja se nezadovoljstvo proti onim, ki se vmešavajo med Francijo in Jugoslavijo, kakor tudi nezadovoljstvo proti onim, ki popuščajo Rimu. V tem oziru očitajo tudi jugoslovanski vladi preveliko neodločnost. Bivši predsednik francoske republike g. Millerand je povodom debate o locarnskih pogodbah v senatu izjavil, da bo sicer glasoval za ratifikacijo te pogobe. toda je mnenja, da ista ne nudi dovolj garancij Franciji, ker bo Nemčija skušala spremenili stanje, ustvarjeno po versaillski mirovni pogodbi. Sklenitev berlinske pogodbe z Rusijo,, ki je bila podpisana pred vstopom Nemčije v Društvo narodov, najbolj odkriva prave cilje Nemčije. Zato Francija ne sme mnogo polagati na Locarno, marveč mora obrniti vso pozornost narodni obrambi in iskati čim tesnejših zvez z državami, ki so od Nemčije enako ogrožene. Potrebno je okrepiti francoske zveze z zavezniki v vzhodni in srednji Evropi, ki imajo iste interese kakor Francija, želeti je zato zlasti, da se čimpreje sklene tuudi prijateljska in zavezniška pogodba z Jugoslavijo. Govornik obžaluje, da do tega še ni prišlo, in se nadeja, da bodo nastale ovire čim prej odstranjene. Ako kaki drugi državT (Italiji) taka zveza ni všeč, to ne sme motiti niti Francije niti Jugoslavije. Iz Poljske Nova vlada. — Kaj bo s parlamentom. — Varšava, 7. junija. Predsenik republike prof. Moscicki je poveril odsto-pivšemu ministr. predsedniku Bartlu mandat za sestavo nove vlade. Bartel sestavi vlado jutri, ker je včeraj odpotoval po privatnih poslih v Lvov in se nocoj vrača. Listi napovedujejo važne spremembe pri sestavi novega kabineta Varšava, 7. junija. Desničarske stranke zahtevajo, da se poljski sejem razpusti šele po končani reviziji ustave in sprejetju novega volilnega zakona, ter zakona o finančni sanaciji Poljske. Levičarske stranke nasprotno zahtevajo takojšnji razpust parlamenta in razpis volitev za september. ITALIJANSKI PARLAMENT KONČAL DELO — Ran, 7. junija. Italijanski parlament je dokončal svoje delo. Predsednik zbornice Casertar.o jc nagtaša! potrebo, da za časa počitnic razpravljajo posa.nnt komisije o zakonskih račrrib zlasti načrt o reorganizaciji vojske in avijatike. Parlament je zadnji mesec spr-.jel d*3 rovih zakonov. MOSULSKE POGODBE — Carigrad, 7. junija. Med Anglijo in Turčijo je bila včeraj podpisana mosulska pogodba glede cksploatacijc petrolejskih vrelcev. — Turčiji jc priznana ena desetina ck*5pIoatacije. SVEČAN POGREB KAPE-TANA ŠUMANA — Becgrad, 7. junija. Danes popoldne se vrši svečan pogreb povodom avijatične nesreče v Novem Sadu ponesrečenega mors nariškega kapetana Ivana Suniana. ČEŠKOSLOVAŠKO ODLIKOVANJE KRAGUJEVCA — Bccgrzd, 7. junija. Češkoslovaški poslanik Jan Šeba je včeraj na svečan način izročil kragujevskemu županu visoko odli* kovanje, podeljeno od predsednika, republik ke dr. Masaryka mestu Kragujevcu. Cere* moniji so prisostvovali zastopniki civilnih, in vojaških oblasti. Mesto Kragujevac jc odlikovano z bojnim križem. SESTANEK CHAMBERLAINA IN BRIANDA — Pariz, 7. junija. Na svojem potovanju v Ženevo se je tu ustavil angleški zunanji minister Camberlain ter se sestal z ministrskim predsednikom Briandom. POPLAVE V NEMČIJI — Stuttgart, 7. junija. Poplave na Gornjem Svabskem eo postale naravnost Kata-s trofa. V Aulendcrf n jo kolodvor pod vodo. Materijama škoda je zelo velika. V Sul-miztgenu je narasla voda vzela s seboj štiri može, M so delali na mestu. Eden je vtonil. Bodens ko jezero je v par urah nara. stlo za osem centimetrov. IZMENJAVA POLITIČNIH OBSOJENCEV MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO — Beograd, 7, junija. V kratkem se skiene konvencija med Jugoslavijo in Madžarsko glede izmenjave političnih obsojencev. Danes sta se sestali jugoslovenska iH madžarska delegacija, da se ugotovi identiteta pcsaninih političnih obsoiencev. BANDITI NA SICILIJI — Palermo, 7. jun. Policija je aretirala t Bagheriji in okcTIei nekaj slo osc*o. ki so izvršne razne rope. tatvine in slične zločine. Samo v Bagheriji jt> pustil prefekt aretirati nad 150 os*?b. Izvršernih jo bilo tudi mnogo laičnih preiskav, pri katerih so varnostni organi zaplenili veliko množino orožja in strejiva. Arotlranco so odpeljali v kamijcmiii v palermsko za:pore. SANACIJA FRANCOSKEGA . FRANKA — Pariz, 7. junila. Po sobotni seji ministrskega sveta je imel predsednik vlade Briand daljšo konferenco s finančnim ministrom Peretom in guvernerjem Francoske banke. Zvečer se je vršila v Francoski ban* ki seja vrhovnega vodstva banke, na kateri so obširno razpravljali o položaju na va* lutncrn trgu. Ljubljanska kronika Težka avtomobilska nesreča. — Klobase v plamenu. — Krvav incident v Šiški. Snočži okoli 18.40 se je ni vogalu Poljanske in Domobranske cesie primerila težka avtomobilska, nesreča, člje povzročitelj je bil šofer in lastnik avtomobila Ivan Lupsa. Omenjeni čas je prrvtröl Lupša po Poljanski cesti in zavr/zil v skupino učenk zavoda Lichtenthurn, ki so baš pasirale cesto. Avtomobil je podrl na tla učenko lil. razreda meščanske šole Stanko Novakovo in jo vlekel štiri do pet metrov daleč s seboj. FVi padcu ped avtomobil se 5e mladenka občutno poškodovala na levem stegnu, desni roki, na glavi in po prsih. Prenesli so ]o takoj v Lichtenthirmov zavod, kjer ii je nudil prvo pomoč dr. Marčlč, nato pa je bila Novake ra prepeljana v bolnico. Njene poškodbe so sicer težke, vendar ne nevarne. Šofer je po nesreči avtomobil za hip ustavil, nato pa je bliskoma nadaljeval vožnjo, ne da bi kdo opazil številko voza. Kljub temu ga jc policija še isti dan izsledila. Lupša se bo nrcr^I radi neprevidne vožnje zagovarjati pred sodiščem. V noči od 4. na 5. t. m. je višji stražnik Martin Erjavec na Pcljanski cesti opazil, da se iz dimnika hiše štev. 53 močno kadi. Stražnik Je o slučaju obvestil v hiši stanu-;očo Marijo Ocvirkovo, hčerko mesarice. Gorelo je v prcka*evalnici pod streho, kjer so se sušile klobase in slanina. Domači so ogenj pogasili, ne da bi biio treba pozvati pažamo brambo na pomoč. Zgorelo je 800 parov klobas, 120 kg svinjskega mesa in 50 kg slanine v skupni vrednosti 4250 dinarjev. Kako je požar nastal, še n: popolnoma ugotovljeno. Škoda je krita z zavarovalnino. V Šiški se je danes ponoči odigral krvav incident, čigar epilog bo verjetno pred sodiščem. Okoli poIoTuge ure zjutraj je prišel na stražnico v Šiški precej okrvavljen delavec Fran Jerše in izpoveda?, da ga je z nožem sunil v hrbet krojač Leopold Kovač iz Šiške. Jcršc se je vsled silne izgube krvi na stražnici onesvestil, nakar so ga za silo obvezali, nato pa je bi! z rcšrlnfm vozom prepeljan v bolnico. Kovač, ki je bil danes zjutraj na policiji zaslišan, je izjavil, da se je vračal s svojim tovarišem T. iz gostilne pri Kamniti mizi domov in sta šla kot običajno preko Šušteršičevega dvorišča. Tu iu je počakal Jerše in navalil s kolom na oba. Kovač je udarec prestregel in z nožem, ki ga je potegnil iz žepa, sunil JerSeta v hrbet. Nato sta oba zbežala, pu-steč Jeršeta samega. Jerše nasprotno zatrjuje, da ju je samo miril, ker sta razsajala, nakar ga je Kovač sunil z nožem v ramo. Koliko je na stvari, bo pokazali preiskava. Porotne razprave v Ljubljani Danes je biio otvorjenö psSetnp z.iscda, nje ljubljanske porote. W.v'i ste SC dve ob" rtrvnavj i;i sicer prva proii JANEZU POGACARJU. delavcu na Krnici pri Goriah n.t Gorenj«, skem, ki je coiolcn hudodelstva ropa. Se« natu predseduje sodni svetnik V e h o v a r, votanta ^:a sod. svetnika Lajovic i*i Merala. Državno pravdnvštvo zastopa dr. Mas inj a k, zagovornik pa dr. 2itko. Janez Pcgačar. sin bogatega posesttdfca na Kn:e: prj Gorjah, je star komaj 20 let Pa ič šel cd hiše, ker >c nista razumela t očetom. Obtežen je, da je napadel 8. marca na cesii v Krnici z debelim kolom Franceta Dijaka. Z Dijakom jc coiozcnc malo pred napadom pil v Potočnikovi gostil::; na Krnici. Pri plačevanju je videl, da ima Di-iak precejšno vsoto denarja v listnici in skleu'i je, da bo I rvaiišu denar \^: ga je pričakal ok-oli 8. zvečer na ce>.ii. S'.^eil Jc proti njemu in ga je udaril z debelim pole. nom pq glavi. Udarec je bil tako silen, d:; sc je Dijak zgrudi! nezavesrcn po üeli in je bi! nezavesten še zjutraj, ko s:> za naš!' Pogača* je vzel Dijaku ves denar, neka nad 4Ö0 Din. Obtoženec se zagovarja, da jc bil tisti večer tako pijan, da niti ne ve, kaj je po-ixi. Pravi, di jc pil vino m žganje in da mu je celo nekdo čašo žganja »požvečfi« kot pravi naše ljudstvo in je bil ravno zat > tako emeSan. Spominja se še le drugega ju-ttra, ko Je okoli 6. pogrešil svoj klebak. šci ga je Jskat :n mest.) Idobofca, pravi, da je naše! Dijaku ukradeno listnico. Ni Pa vedel, čegava |e in tudi nI uikomunr povedal O najdbi l&fenSce. Ob 13.30 so poroiaiki odšli v posvetovalnico. Stavljeno jim je bil;> samo eno glavni vprašanje ^lede roparskega r.apada. Porr.tniki so vprašanje ropafsfceca napada odnesno izvršenega ropa soglasno potrdili, nakar ie bil Pcgačar obsojen na tri leta težke ječe. OBLEKE lastnega izdelka \ am nudi 67 HHJCEHEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova3. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Lesni t r g: Dosti ponudb in povpra. sevanja. Prodanih S vagonov ;c!ovih, ostro-robo očeljcnili madrierev, fco. Postojna, trans. 335) Din, 3 vag. brzojavnih drogov, fco. Postojna trans. 300 Din, 1 vacon ostro-robili bukoviii plohov, feo. Poštnina ,trs. 700 D?!7. Efekti: Investierst) poso.ilo iz 'eta 1921 74—74, Loterijska državna renta za vojno škodo 300—303, Celjska posojilnica d. d. Celje li>3—195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—200. Mcrkantiliia barka Kočevje 100—102, Prva hrvatska š;edi-onica Zasreb S65—858, Slavcnska banka Zasrcb 4°, Kreditni zavod za tr^. in industrijo Ljubljana. 1C5—175, strojne tovarne in Kvarno dd. Ljubljana 65—75, Trboveljska premosokopua družba Ljubljana 298—$)$. Združeno papirnice Vevče, Gcričanc i:i Medvode 100, Nmag dd., Zagreb, —t 35, Stavbna družba dd. Ljubljana 55—65, Šešir Skorja Loka, 103. Zastavni listi Ur. dež. bk. 20—22. Kom. zadolžuicc Kranjske indusrr, banke 20—22. ZAGREDSKA BORZA. Devize: Curžh 10.9611—11.0011, Praga 167.764—I6S.764, Pariz 17S.50—13QJ5Q, Newyork 56.47—56.77, Lond. Trst 213.11—214.31. Berlin Dunat 600.275—804.275. Valute: 56—56.31». Efekti: 7% rasi pos. 1921 73—7-41... 2Vn c;'c drž. rente za ratnu štetu ?Q\Vi~ 2.50, 302—2.50, Ljubljanska kreditna 175. Hrv. eskomptna banka 101—102, Kreditna banka Zsb. 104—105, Hipotekama banka 57 —58, Jusobanka 93—T3.50, Praštcdiona $6e —S67.50, rTkspIoatacija 20, Drava dd. Osi-jek 190, Šocerana Osijck 380—285, Nlbas 28. Qntman 220—225, SUveks 110—120, Slavonija 36—37.50, TrboveÜska 30;)—305, Union, paromHn, 300—390, Vevče WO, Agraria 40—41.50. ^OZE.MSKE BORZE. — Cur: h: Beograd 9.1125, Pariz l&fft London 25.133»), Newyork 516.50, Milan 19.525. Pra^a 15.,lü. Dunaj 73. — Trst: Beograd 46.50—47, Pariz SI.50—62, London 126.20—128.70, Ncwyork 26.45—26.55, Praga 75.20—7S.70, Curih 511 —514, Dunaj 372—^376. Darujte za Sokolski Tabf»: 275.40—276.60, 13.5)—13.54, Stran 2. ■ ■ ■ «SL'OVEKSKI NARODA dne 8. junija 1036. Ste*« 126. Danes Di najmodernejši, pikantni jazzbend-film, poln temperamenta, zabavne vsebine o zakonrki nezvestobi — elegantni moderni plesi. — V glavnih vlogah: lepa MABIA COBDA, koi navdušena plesalka; VAB« KGKY, njen ubogi mož; WILLI F&IT3CH, njen partner. Predstave ob 4., 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal. Zeleznifrrski Kongres v Ljubljani Lepa manifestacija narodnih železničarjev iz vseh pokrajin države. — 4000 udeležencev« Včeraj je bil zaključen kongres Ju- j cah pred Narodni dom. Ljubljansko göslovenskih narodnih železničarjev v } prebivate Ljubljani. Kongres je sijajno manifestiral napredek in moč naše morda naj-jačje stanovske organizacije. Potekel je itako po stvarni vsebini kakor po zunanji sliki v vsakem oziru nad pričakovanje lepo in prednjačil v tem pogledu brez dvoma vsem dosedanjim železni-čarski kongresom. Iz vseh pokrajin države se je zbralo v Ljubljai nad 4000 železničarjev raznih kategorij. Ljubljana jih je sprejela gostoljubno, naklonjeno jim je bilo tudi vreme, zato upamo, da So dragi gostje odnesli iz naše srede najlepše vtise. Kakor smo že poročali, se je stvarno delo začelo že v peiek s posvetovanjem delegatov. Delegtrska zborovanja so se vršila že v soboto ves dan m so pripravila niaterijal za manifestačni shod, ki se je vršil včeraj dopoldne. Obenem so na delegatskih konferencah temeljito premotrili dosedanje delo. Udruženja in si sestavili podroben načrt za delo v bližnji bodočnosti. Rešili so tudi celo vrsto internih organizacijskih zadev. Že v soboto popoldne so prihajale velike množice železničarjev, zlasti z našega juga. Ogledali so si tekom popoldneva mesto, zvečer pa se udeležili velikega železni carskega koncerta. Koncert se je vršil v razprodani dvorani Uniona. Nastopili sta s pevskimi in glasbenimi točkami železničarski glasbeni drštvi »Drava» iz Maribora in »Sloga« iz Ljubljane. Spored so izredno učinkovito zaključili Mariborčani s Sattnerjevo »Jefiejevo prisego«, ki je izzvala pri vseh poslušalceh. zlasti pri udeležencih iz Hrvatske in Srbije cele viharje aplavza. O koncertu priobčimo še strokovno poročilo. Višek kongresa je tvoril včerajšnji dan, ki je prireditve tudi zaključil. Z rednimi jutranjimi vlaki in z dvema posebnima vlakoma je prispelo iz vseh pokrajin države na tisoče novih železničarjev. Prišli so člani in Članice Udruženja iz Makedonije. Srbije, Vojvodine, Bosne, Dalmacije, Hrvatske, zlasti v velikem številu pa iz vseh krajev Slovenije. Prvič so se udeležili kongresa zastopniki doslej samostojne železni-čarske organizacije v Subotici in zastopniki naših mornarjev, ki so imeli doslej tudi samostojno organizacijo, a so se sedaj priključili UJN2. 2e prej v Ljubljani navzoči železničarji so se zbrali na kolodvoru, kjer so z godbami »Drave« in »Sloge« pričakali in bratsko sprejeli svoje novodošle tovariše in to-varišice. Po prihodu obeh posebnih vlakov se je formiral pred kolodvorom im-pozanten sprevod, ki je z obema godbama krenil po glavnih ljubljanskih uli- alstvo je tvorilo v velikih množicah špalir in je železničarje simpatično pozdravljalo. Sprevoda se je uudeležilo okrog 4000 oseb, med katerimi so vzbujali posebno veliko pozornost udeleženci z juga, ki so prišli deloma v svojih narodnih nošah. V veliki dvorani Narodnega doma se je nato vršilo manifestacijsko zborovanje, ki se ga pa seveda niso mogli udeležiti vsi došli železničarji, ker je bila dvorana mnogo premajhna. Zborovanje je otvoril predsednik Centralne uprave UJNŽ ing. Stanoje Mi loj e-vič s kratkim pozdravom, v katerem je očrtal napredek organizacije in omenil važne naloge, ki Udruženje se čakajo. Kongresa se je hotel prvotno udeležiti tudi prometni minister Krsta Mile-tič sam, ker pa je bil v zadnjem hipu zadržan, ga je zastopal njegov pomočnik Bora P o p o v i č, ki je pozdrtvil kongres v mnistrovem in svojem imenu in mu želel najboljšega uspeha. Zboro-valce je iskreno pozdravil tudi direktor državnih železnic v Ljubljani dr. Borko, za njim pa delegati Ilija Božič iz Sarajeva, ing. Boža Ribič iz Zagreba, S e k u 1 i č iz Subotice ter K u i č iz Splita v imenu organizacije brodarjev, ki šteje nad 3000 članov ter se je nenadno pridružila Udruženju narodn. železničarjev. Zanimivo tajniško poročilo je podal v imenu osrednjega odbora tajnik Ba-&ič# UJNŽ šteje sedaj po pristopu Voj-vodincev in mornarjev nad 30.000 članov in je močnejše, kakor vse druge železničarske organizacije skupaj. Po blagajniškem poročilu blagajnika Mllo-savfievlda je glavna skupščina podala dosedanjemu odboru absolutorij in ga v skoro nespremenjeni obliki na novo izvolila. Sprejeta ie bila dalje sprememba pravil, ki določa, naj se društvo odslej imenuje »Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev' in brodarjev«. V imenu poštarjev je glavno skupščino pozdravil g. Campa. Razvila se je nato živahna in stvarna debata o perečih stanovskih in organizacijskih zadevah; od Slovencev sta v debato posegla gg. Ivan Deržič in Ivan Žkerjanc. Predložene resolucije je kongres soglasno sprejel. Popoldne se je vršila na vrtu Narodnega doma velika, sijajno obiskana železničarska veselica, pri kateri .sta igrali godbi »Sloge« in »Drave«. Mnogo željezničarjev pa se je udeležilo tudi prireditev Sokola I. na Taboru in Materinskega dne v Tivoliju. Ogromna večina kongresnikov je odpotovala iz Ljubljane včeraj zvečer in ponoči, mnogi pa so se odpeljali danes še na Bled >n v Bohinj. Senzocijonolno pomlajevanje v Zajecariu Mesto opičjih žlez za pomlajevanje je rabil dr. Kolesnikov človeške žleze. — Uspešna operacija« — Star zdravnik pomlajen« Čudno naključje je hotelo, da sta iz- . Kolesnikov in njegov asistent dr. Živ-vršila dva kirurga, prvi v Firenci. dru- kovic. Ugotovila sta, da je potrebna ta- gi pa v Zaječaru. enako scnzacijonalno operacijo, ne da bi vedela drug za drugega. Koncem maja je prenesel dr. Ba-sianelli v Firenci po Voronovi metodi spolne žleze z enega človeka na drugega. Neki 44 letni Italijan je prostovoljno žrtvoval svojo spolno žlezo, ki so jo prenesli na njegovega impotentnega prijatelja. Operacija se je posrečila in oba pacijenta sta živa in zdrava. Tri dni pozneje je napravil enak eksperiment šef kirurgičnega oddelka državne bolnice v Zaječarju dr. Kolesnikov. Ta pomlajevalna operacija je ostala javnosti do zdaj prikrita. Dr. Kolesnikov je znan že v Rusiji in na glasu kot dober kirurg. V Jugoslaviji je bil imenovan najprej za državnega zdravnika v Požarevcu, dve leti pozneje pa za šefa kirurgičnega oddelka državne bolnice v Zaječarju. V prostem času se je zanimal za Voronovo pomlajevalno metodo. Pri tem je prišel na originalno idejo, da bi se dale prenesti spolne žleze mlajšega moškega na izčrpane orsa-ne starca. S tem problemom se je pečal dr. Kolesnikov že nad eno leto. Problem je bil pa zelo težaven, ker kirurg m mogel najti človeka, ki bi pristal na ta eksperiment. Dr. Kolcsnikcvu je pomagal slučaj. Koncem novembra lanskega leta je zaječarsko sodišče obsodilo na smrt Hi— jo Krajana in sicer radi umora. Krajan je 28 let star, zdrav in močan kmet. V družbi Pavla Labena je umoril z britvijo njegovega brata Petra in vrgel truplo v potok. Zato ie bil Krajan obsojen na smrt, Pavel Laben kot soudeleženec umora pa na 20 let ječe. Prošnja za po-miloščenje je bila odklonjena in Krajana so izročili srezkemu poglavarju, da ga da obesiti. Morilec Krajan bi bil zdaj že mrtev, da ga ni rešil slučaj. V ječi je dobil mož kilo- Pregledala sta ga dr. kojšnja operacija, ker je po naših zakonih prepovedano justificirati bolnega zločinca. Dr. Kolesnikovu se je nudila končno prilika, da uresniči svoj načrt. O nameravanem eksperimentu je obvestil okrajnega glavarja in velikega župana, ki sta takoj pristala na njegovo prošnjo. Poklicali so na smrt obsojenega Krajana ter ga začela nagovarjati, naj doprinese to žrtev za človečanstvo. Krajan je resignirano odgovoril, da mu je vse eno, ker mora itak umreti. Dali so mu še nekaj Časa, da dobro premisli, pot^m so pa njegovo izjavo protokolirali in prepeljali Krajana iz ječe v zaječarsko bolnico. Prvi in glavni pacijent je bi! torej na razpolago. Treba je bilo najti še drugega pacijenta, ki bi si dal vstaviti spolne žleze. Tega je našel dr. Kolesnikov v osebi svojega tovariša, 63 letneg ruskega zdravnika, ki je bil usluž-ben v nekem rudniku blizu Zaječara. Mož je bil seveda že popolnoma impotenten. In tako je bila izvršena 23. maja v operacijski dvorani zaječarske bolnice senzacijonalna pomlajevalna operacija. Krajana so uspavali s kloroformom. Po operaciji kile mu je izrezal dr. Kolesnikov desno spolno žlezo s pripadajočim delom spermatičnega kanala. To žlezo je potem razrezal na dva enaka dela. Istočasno je vbrizgal staremu ruskemu zdravniku kokain ter mu vstavil polovico Krajanove spolne žleze. Kolesnikovu je ostala po operaciji še polovica žleze, ki je pa ni mogel izrabiti, ker ni našel drugega pacijenta, ki bi se dal pomladiti. Obe operaciji sta trajali 28 minut. Izvršila sta jih dr. Kolesnikov in njegov asistent dr. Živkovkč. Ze drugi dan je bil uspeh pomlajevanja očividen. Oba pacijenta sta začela okrevati. Cez en teden je bila rana starega zdravnika popolnoma \žc za- celjena. Vstavljena žleza se je prijela. Ko je starec zapustil bolnico je bil zelo dobre volje. Bolničarke so mu podarile velik šopek svežega cvetja. Zahvalil se jim je, rekoč: »Na svidenje čez tri mesece!«* — »Ne, moj dragi,« — je dejal dr. Kolesnikov smeje, — »čez tri mesece vas ne bomo pustili med dekleta, ker boste nevarni.« Ilija Rajan, čigar rana je malo težja, leži še v bolnici in polagoma okreva. Kljub dvojni operaciji je še vedno v okovih. Z eno roko je privezan k postelji in orožnik ga noč in dan straži. Ko okreva, bo obešen. Krajanu ni žal, da ie doprinesel to žrtev za druge. Sicer pa Še ni izgubil upanja. Odvetnik mu je svetoval, naj vloži prošnjo za po-miloščenje neposredno na kralja. Sodišče in občinski svet njegove občine so prošnjo priporočili tako, da ni izključeno, ca bo na kraljevo željo pomilo-ščen. Zanimiva je izjava, ki jo je dal dr. Kolesnikov dopisniku »Vremena«. Izjavil je, da Krajan v slučaju pomiloščenja ne bo impotenten. Ena spolna žleza mu je ostala nedotaknjena. In baš v tem je praktični pomen dr. Kolesnikovega eksperimenta. Po njegovem mnenju sta mogoči dve pomlajevalni operaciji z eno žlezo tako, da pacijent, ki žlezo da. ne postane impotenten, dočim zadobita druga dva pacijenta zopet spolno sposobnost. Dr. Kolesnikov je prepričan, da bo imela ta metoda uspeh. V soboto je prejel dr. Kolesnikov od operiranega zdravnika pismo, v katerem mu slednji sporoča, da je čil 'in zdrav. Njegovega imena dr. Kolesnikov noče izdati, dokler se ne pokažejo rezultati operacije. Dr. Kolesnikov pravi, da bi morali zakonitim potom omogočiti vporabo žlez na smrt obsojenih zločincev', kar bi bilo za znanost in Človeštvo velikega pomena. Operacija se da napraviti po njegovem mnenju celo po smrti dotičnega zločinca, ker traja življenje justificiranega po justiiikacui še 1 do 2 ur tako. da bi mu lahko izrecali žleze po justifikaciji. Strahovit zločin v Pančevu Živinski zločinec je oskrunil dve mladi deklici in ju vrgel v Donavo, O strahovitem zločinu, ki se je primeril v petek, 4. t. m. v Pančevu (ne v Zemunu!) smo že poročali. Zločin je eden najgrših, kar jih pomni naša kriminalna kronika. O dogodku, ki je strahovito razburil prebivalstvo Pančeva, poročajo beograjski listi: Zorko Lackovič, obrežni delavec, znan pijanec in radi uboja že kaznovan, oče številne rodbine, je izvršil v petek nenravni zločin nad neko 9Ietno in neko llletno deklico ter ju nato vrgel v Donavo. V petek popoldne so prebivalci iz Pančeva opazili Lackoviča, ki je bil omenjenega dne v družbi dveh mladoletnih deklic na nogometni tekmi v Pančevu. Po tekmi je odšel Lackovič z obema deklicama proti Donavi. Ker se deklici, nista zvečer vrnili domov, so roditelji obvestili policijo, ki je Lackoviča aretirala. Sprva je trdovratno zanikal, da bi bil z deklicama v družbi-Policija pa ni popustila; nabrala ie vedno več dokazov in končno je zakrknjeni zločinec, prava žival v človeški podobi, res priznal svoj strahoviti zločin. Pripovedoval je. kako je na ulici srečal malo Vukosavo Lackovič, hčerko svojega brata ter šel z njo na sejem, ki se je isti dan vršil v mestu. Med potjo je Vukosava srečala svoji prijateljici 91etno Elizabeto in llletno Katico. Vsi so hodili nekaj Časa skupaj, nato pa je Vukosava odšla, oni dve deklici pa sta še ostali pri njem. Kupil jima je slaščic, ko se je pa pričelo mračiti, ju je zapeljal v grmovje ob Donavi. Z nožem v roki jc vstrahoval preplašena otroka, da si nista upirati njegovemu živinskemu početju. Oskrunil je eno za drugo. Po storjenem zločinu je ukazal Katici, da ostane v grmovju, sam pa je edvedel malo Elizabeto k Donavi, češ da se mora umiti. Tu jc zagrabil nesrečno dete in ga vrgel v vodo. Elizabeta je glasno kriknila, hip nato pa so Jo pogoltnili valovi globoke Donave. Ko se je vrnil v grmovje, je pričela Katica bežati v smeri proti bližnji tovarni, glasno kričaje na pomoč. Z naglimi skoki je podivjani morilec dohitel nesrečnega otroka, ki ga je kljub njenemu obupnemu odporu odnesel na breg Donave in ga vrgel v blatne valove. Katica pa je znala plavati in se je obdržala na površju. Zato ie brezsrčen zločinec pograbil velik kamen in ga vrgel deklici v glavo; hip nato je bedna žrtev izginila pod vodo. Popolnoma miren se je nato Lackovič vrnil v mesto in odšel v stanovanje svojega brata, kjer je prenočil« Rano v jutru je odšel k obali Donave. Hotel je bežati in se odpeljati s prvim parnikom, ki bi odšel iz Pančeva. Predno pa je njegov beg uspel, ga je policija že izsledila. Lackovič je na policiji izjavil, da je deklici umoril zato, da ga ne bi izdali. Zločinec je star okoli 30 let. je oženjen in oče trojih otrok. Trupli obeh deklic so že potegnili iz vode. Razjarjeno prebivalstvo je hotelo pohotnega zločinca Unča ti in ga je policija je dva rešila pred njim. r v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - Ljubljana Ustanov. L 1879. Sport Izbirni iahfcoatietski miting za Poljsko Izbirni lankoatletičaii miting za Poljsko, ki ce je vršil v soboto in nedeljo na sgrižču ASK Primorja, j s danesel sledeče rezultate: 100 m: dr. Pesrpar 11, 3 (Primorje), Stepi Šnik (Hiria), živamorič (Ilirija). 200m: dr. Terpzr 28, 6, Stepišnik, živa. novic. 400 m: Močan 54, 7 (Priinorje), Vajbl (Pri morje). 800 m: Močan 2.06, 6 (boljši čas od slo. venskega rerfkorda), Arhar (P.), Žcrga (P.) 1500 m: Vtdic 4.35, 2 (P.), Slapniöar (P.). Arhar (P.). 5000 m: Blarmičar 17.09, De Keggi (T), Gabršček (I.). 10.000 m: Slapničar 37.23, S, De Reggi, žgur (Maribor). Skok v vis: Lojk 160 om (Jadran), Me. dica 155 cm (P.), Korče 150 cm (P.). Skok ob palici: pri j avl jen samo 1 tek. snovalec, salo je točka odpadla. Skok v dalj: StöpiSntk 604 cm, Rezek (I.) 596 cm. Živanovie 5S6 cm. Troakok: Rezek 12, 12 Koradini (P.) 11, 20. Jeglič 11. 00 cm (Rapid). Disk: Smer zu 32. 84 m (I.) Skoko 31, 34 (Ptuj), Podobnik 31, 04 (P.). Kopje: Orefcefc 46, 90 (II.) (boljši re. zultat od slov. rekorda), Grantar 39, 99 m (P.), Skoko 39, 48 m. Krogla: Skoko 10. 335 m, Podobnik 10, 235, Žitvauorvič 9, 485. Kladivo: Smerzu 232, 19. Štafeta 4.100 pa ni tekla. Gornji rezultati ne predstavljajo prave moči slovenske lahkoatletike, ker so doseženi v domačem ležernem tekmovanju brez zunanje konkurence. Prepričani smo. da bi bili ob taki •konkurenci, zles-ti teki na raenih progah, mnogo izboljšani. Moti in skoki podajajo prir/Ežno verno &iiko naše meči. Organizacija je bila dobra, le to je grajati, da si •nodsave:: ne sna cmisUti primernega Števila ur, da na ta način verificira vsak re. konlni rezultat, kar vendar zasluži vsak tekmovalec, ki brezplačno tekmuje na poti-savezni prireditvi. Na ta način smo včeraj bili ob dva nova slovenska rekorda, ki ne smeta biti priznala kot rekorda, ker nista bila ugotovljena z zadottnira številom sto. paric. Hazena Primorje - Maribor 4:3 Prvi nastop mariborskih hasenašic v Ljubljani je povsem upravičil sloves, ki ga uživa ta družina v mariborski Oblasti. Zla-sri napad predstavlja dobro vigrano trojico, ki bi bila tudi včeraj odnesla zmago( da ce primorjanska obramba nI uprla z iz-redmo žilavostjo, ki ni dovolil* gostom do rezultata. Vratarica Primaria Krischeva je ubranila nebroj močnih šutov. šele proti koncu drugega polčasa, ko je igra stala že 4 : 0 za domačine, se je narpad Maribora parferat izvil iz obrambe, prodrl in zabil tri gole. Tudi v krils>ki vrsti ima Maribor v igralki Hercelo neumorno moč; odlična je končno njegova obramba s sestrama Stare, od Katerih se je odlikovala zlasti vratarica Igra se je vršila včeraj popoldne na igrišču Primorja in pričela v precej živahnem tempu. Menjajoči se napadi so takoj pokazali, da bosta bitko odločiH vratarici, deloma pa individualne sposobnosti igralk v forvardu. Taki individualni akciji je sledil kmalu gol Primorja po ErbežnJkovi Maribor odgovarja, vsled dobrega kritja je primoran, da strelja visoko preko prečka. Proti koncu polčasa, premoč Primorja, sledi drogi gol po Erbežnikovi. — Na obeh straneh veliko šutov na gol in odbojev s prečke. Polčas 2:0. V drugem polčasu zabijeta Erbežnikova in Vidičeva za Primorje še vsaka .po en gol, Maribor odgovori sedaj z močnimi napadi, haifi Primorja so upehani in spuste trikrat na. sprotni forvard naprej do atrela, ki rode tri gole. Proti koncu ostrejši tempo z obeh strani, maHa premoč Primorja, Sodil je zelo dobro g. Vončina. Mariborske hazenašice so bile predmet prijateljske pozornosti od strani pri-Eiorjaaisklh športnic. Prejele so na igrišču krasen šop cvetlic. Nogometni turnir Hermesa Povodom železnočarskega kongresa je priredil železničarski športni klub Hermes nogometni turnir, ki so se ga udeležili Her. mes. Jadran, Slovan in Ilirija. Turnir je izpadel za agilni Hermes nad \*se častno, r.e le glede organizacije, amoit tudi zato, ker si Je Hermes proti pričakovanju sam pribori! zmago. Ag£ni šišenski klub je s tem pakazal, da ne kloni, čeprav je zaporedoma izgubil celo vrsto svojih najboljših igralcev, ki so odšli k raznim drugim klubom, ker so upali, da bodo imeli tair liko za u?re5nc-Ic vžsisžzszssd* šBeležnica KOLEDAR. Dsne-s; Ponedeljek, 7. junija 1926; ka* toličani: Lukrccija, Bogomil: pravoslavni: 25. maja; muslimani 26. ziikida 1344; židje 25. šivana 56SÖ. Jutri: Torek, S. junija 1926; katoličani: Medard, Svetin; pravoslavni: 26. maja: Kar# po; muslimani: 27. zilkich 1344; židje: 26. šivana 5666. DANAŠNJE PRIREDITVE. Glcdsliščc: drama zaprta, opera cVc£» ni mornar». Kino Mztica: «Arabcc»: Ljubljanski dvor: «Ccz smrtni klanec«; IdesI: ^Plesalce moje žcne». JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama Puškinova proslava, opera zaprta. Kino Mzticz: »Arabec«: Ljubljanski dver: «Civilizacija»; Ki;:o Ideal: »Plesalce moje žcnc». Ponedeljek-. Piccoli, Dunajska cesta, Bakarčič. Karlovska cesta. Torek: Bahovcc. Čevljarski most, Ustar, Sv. Petra cesta, Jošt, Celovška cesta, Spod* nja ^iška. Turnir sc je vršil v soboto in v ne-lc». Ijo. V eoboto sta se srečala najprej Hermes in Slovan, že ta te&ma Je prinesla prvo presenečenje, ker je Hermes premagal, in to zasluženo, favorita Slovana z 2 : 3. Boril se je r nenavadno vnemo in žilavostjo. Nato sta nastopila Ilirija in Jadran. Tekma je bila napeta in ostra ln je poteki* v znamenju ilirijanske premoči. Ja* dran se je dobro branil, podlegel pa jo vse eno v razmerju 1 : 0. Včeraj popoldne sta nnjprej nastopMa oba sobotna premaganca Slovan in Jadran. Rezultat tekme je bil prava mala yeinzaci-ja. ker je Ja-dran zmagal z veliko diferenco 7 : 1, Slovan je znova pokazal, da ima v svojih vrstah prav dober materij al- Jadran je docela odpovedal. še večja senzacija je bila tekma med obema zmagovalcema sobotnih tekem Her. mesom in Mirijo, Ilirija js res nastopila v nekoliko oslabljeni postavi, kljub temu pa je njen poraz splošno presenetil. V pr* vero polčasu je bila igra radi nenadne vročine precej mrtva in je končala z 1 : 1, V drugem yolcasu je Hermes unpel vse moči in zmagal s 4 : 2. Priboril si je r tem zmago in prvo darilo, bronasti kip nogo. metaša na mermomatem podstavku. Kol clrugo darilo jc Ilirija prejela spominsko plaketo. Tekme so v splošno zadovoljstvo sodil/ gg. Deržaj, Fink in Vodišek. Kolesarske dirke Ljubljansko kolesarsko društvo »Sava« je priredilo včeraj popoldne lep izlet v St. Vr'.d, kjer so Ljubljančane sprejeli člani kolesarskih druärcv »S^Ta« v St. Vidu an :>Zarja« iz Zz. Kašlia. Iziela se je udeležilo okros: 100 kolesarjev In kolesark. Na prosi Krani-Sr. Vid so se vršile nato korcsarsKe dirke vesh treh društev. Dirke »Sore« (Krani.Št. Vid, 19.6 km) se jc udeieižilo 1U dirkačev. Zmagal je Franc Šen-k v 37:10; 3 sekund: za njim je prišel na cilj Pavi Breir.c, tretji je bil Štefan Potočnik. Dirke »Zaije« (is:a proga) se j« udeležilo S dirkavečv z naslednjim rezultatom: 1.) Pavi Smrekar 37:51, 2) Bernard Smrekar, 3.) Anton Bezljai. Dirke »Save« (Št Vid-Krani-šr. Vid. 39.2 km) se jc udeležilo v lahki skupini 7, v težki pa 6 dirkačev. Prvi so bili v lahki skupini: 1.) fgS2C Dolenc 1:17:77, 2) Kari Zupančič, 3.) Stanko Stefancx v težki sku-pcii pa 1.) Herman Slamič 1:13:08 (boljSi čas od lahke skupine!). 2.) Edvard Prodan, 3.) Peter Piceli. Damske dirke *Savec na 2 km se je udeležilo 5 tekmovalk: 1.) Fani Batjcl 4:25 2.) Anica Kavčič, 3.) Rezlk? O.rin. Ženske tekme v Zagrebu Hazena Zagreb : Ljubljana 6 : ^ (4:1). — Pet novih lahkoatlet-skih rekordov. Včeraj dopoldne se je vršila v Zagrebu medmestna hazenska tekma Zagreb : Ljub« Ijana, ki jo je Ljubljana izgubila s 6 : 4 Zagreb je zastopala kompletna družina Aska, Ljubljano kombinirani rim Atene in Ilirije. Ljubljanska reprezentanca je s tem rezultatom znatno popravila svoje prejšnje katastrofalne nastope v Zagrebu in doka« zala, da se slovenska harena že približuje zagrebški kvaliteti. Pred bazensko tekmo so se vr&ila dam* ska lahkoatletska tekmovanja v 5 disciplinah. V vseh disciplinah so bili postavljeni novi jugoslovenski rekordi. Bcrnikova pa je postavilo celo nov svetovni rekord. 2al rezultati niso oficijelno priznani kot rekor* di. ker zahtevajo novi pravilniki, da veri* ficira rezultate vsaj šest izprašanih sodni* kov. Do nadaljnega pa bedo veljali kot ne* oficijelni rekordi. Rekordi so: met krogle 5 kd: Bernik (Ilirija) 867,5 cm (svetovni rekord 840.5!); met diska: Tbmljcnovič (ASK) 28,61 m (stari rekord 26,47); skok v dalj: Sporn (Iii* rija) 481 cm (stari rekord 474): skok v z zaletom: Tratnik (Ilirija) 140 cm (stari rekord 135,5); štafeta 4 X 60 m: ASK 32,6 sek. (stari rekord 33,6). Druge nogometneitAmo . ZAGREB: Concordia : železničarji 3:**, Slavija : Graidjanski res, 1 : 0, Gradjanskf : Tipografija 1 : 0. V zadnji tekmi je igra: Gradianski kompleten, kakor bo igral h državno prvenstvo. Zelo slaba Igra prvaki proti drugorazredni Tipografiji. BEOGRAD: Vienna : ESK 3 : 2 SUBOTICA: Proslava Ba-cke : MTK : Ha4k 3 : 0, Viktorija Žižkov : Bačka 4 : 0 MTK : Viktorija Žižkov 0 : 0% Hašk : Bačka Z : 0. Zmago je odnosla*Viktorija Žižkov. GRADEC: Gornja Avstrija : Stajereka češkoslovaška : Poljska KRAKOV: 2: 1. PRAGA: Praga : Budimpešta 6 : t. Budimpešta >Ia,4ža.csk.a : Č£&kc*Iova. ška 2 ; 1. Stev. 126. rSrOVENSKI NAROD* dne 8. junija 1926. Stran 3. Sokol Društveni dan. Sokol L v Ljubljani. Sokolski dom na Tabor ju stoji! Ponosno sc dviga ta veličastna sckolska trdnjava na severo - vzhodnem delu našega mesta v okras okolice in v trajni spomin nesebičnih in trajno pozrtovalnih njegovih graditeljev — vseh od najmlajšega do naj* starejšega... Velikanske so bile žrtve So* kola I. i;a svojo lastno streho, katere zuna« nje lice je v vsej svoj« veličini in krasoti izvršeno, in velike morajo Se biti žrtve član* stva in vseh dobrotnikov za notranjo ure* ditev najlepšega sokolskega doma v Slove* lüji in v vsej naši prostrani Jugoslaviji. Vsem sokolskm bratom in sestram in vsem dobrotnikom veljal poslednji klic, posled* rja prošnja za pomoč pri zavrsnih delih so* kolskega Tabora. Potem pa narod, odprla, se bodo njegova vrata Tebi in tvoji mladini v svrho večno lepe in resnične sokolskc % zgojc! V te misli zatopljen sem prisostvoval javni telovadbi društvenega dne «Sokola I.» pretečeno nedeljo. Pred menoj, na letoem telovadišču so se vrstili drug za drugim vsi društveni telovadni oddelki s telovadnimi točkami in jako številni gledavci so navdu* Jtno odobravali in hvalili delo društvenih sokolskih delavcev. Nastopili so moška in ženska deca, moški naraščaj, ženski nara« ščaj, članice. Člani in tudi netelovadeči so bili na svojih njim odrejenih mestih. Eni oddelki so delali boljše, drugi slabše, rni-so bili številčno močnejši, drugi bolj šibki, ▼si pa so se potrudili za svoje društvo in ■ tem za Sokolstvo. Preobširno bi bilo go* veriti o delu vsakega oddelka posebej, omejim naj M Ie na sledeče besede: Na* stopaj pri javnih telovadbah z vajami, v ksterih si siguren! To velja za vse, tudi za telovadce, ki nastopajo z vrhunskimi va* jemi- V vajah — prostih in na orodju — bedi življenje. Pazimo p-ri vseh oddelkih, v prvi vrsti pa pri deci in naraščaju, za šesta* vp njim vsestransko primernih in odgovar* jajočih vaj. Dajmo deci in naraščaju za igre. v katerih oni sami, njihovi starši in vsi gledalci uživajo, nekoliko več časa. — in elegantni! Izberite si frizuro, ki uveljavlja se vrline! Čim bolj so lasje osebi prikladno prikrojeni, tem bolj kritično jih gledajo tem skrbneje še morajo negovati. Elida-Shampoo učinkuje na lase, da postanejo čudovito vioijni, svilnato mehki pa svetli, diskretno dišeči. Prihodnjič rabite za umivanje glave le brezsodni JUGOSLAVEN3KO D- D. GEORG SCHICHT,OS IJEK. Oddelek »EUda«. ■• :_ Poiljite ml brezplačno oripiaalai xavojSek ELIDA-SHAMPOO liV ........ Ime PnJepite proaim, iipolnjeni odrtix.it zadaj na dopisnico. SHAMPOO Postavimo na veseličnem prostoru paviljon za brezalkoholne pijače na prav vidno me* sto! Vsa javna telovadba sc je izvršila v redu in vsi smo bili zadovoljni nad uspe« hom. Vodil je telovadbo društveni načelnik br. xMiklavc, pomagali so mu neumorni vas ditelji in vaditeljiee. Svirala je godba Drav* ske divizijske oblasti pod osebnim vod* stvom kapelnika g. dr. Čcrina. Velika ljudska veselica na prostem, združena s plesom, je zaključila lepo uspeli društveni dan ob lepem vremenu, ki je bilo društvu tokrat naklonjeno. — Zdravo! Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 7. junija 1926. — Princ Pavle v Bohinju. Danes zjutraj je prispel iz Beograda v Ljubljano z ekspresnirn vlakom princ Pavle, ki se ie naio z jutranjem Gorenjcem odpeljal v Bohinj, kjer pa ostane samo en dan. Jutri se že vrača nazaj v Beograd. — Francoski parlamentarci v Beogradu. Francoski parlamentarci in ind ustnici so v soboto položili venec na srob neznanega junaja na Avali in so posetili tudi pokopališče, kjer je pokopanih več francoskih vojakov. Na pokopališče je bila kratka svečanost, kateri so prisostvovali predsednik narodne skupščine Marko Tritko-vič. zastopniki vlade, generaliteta in francoski poslanik. Zvečer ie bil na čast francoskim parlamentarcem svečan banket — Nov direktor gimnazije. Za ravnatelja celjske gimnazije ie imenovan dosedanji profesor girnanzije v Kranju g. prof. Anton Zupan. — Upokojitev v poštni službi. Na predlog ministra je kralj podpisal ukaz o upokojitvi prometnega upravnika. Poštne hranilnice v Ljubljani, g. Josipa Klemen-čiča. — Narodna gledališča in radio. Umct-BsäeSD c delen, e prosvetnega ministrstva proučuje načelni predlog intendauta zagrebškega gledališča g. dr. Julija Beneši-ča o prenašanju gledaliških in operrjlh predstav potom radija. V slučaju, da ministrstvo odobri predlog, bo mogočo beo-sr-adskim radio-a mat er j em poslušati operne predstave iz Ljubljane in Zagreba na domačih aparatih v Beogradu in obratno '.^bijanskim amaterjem beogradske in zagrebške predstave v Ljubljani. Seveda, kadar drobimo v vseh teh mestih dobre oddajne postaje, ki jih sedaj še nimamo. — Kongres pravnikov. Letošnji kongres pravnikov se bo vršil 9., 10. in 11. septembra v Ljubljani. Ministrstvo saobra-čaja je dovolilo posetmkom kongresa na vseh državnih železnicah znaten popust. — Promocija. Za doktorja vsega zdra-vlsrva je bil pretekli teden v Zagrebu pro-m oviran g. A?ite Logar iz Ljubljane. Čestitamo. — Z naših univerz. V višjo skupino sta pomaknjena oficijal na ljubljanski univerzi Albin Bevc in asistenka na beograski univerzi Marija Goropevšek — Iz sodne službe. Za pristava pomožnih uradov pri vrhovnem sodišču za Bosno :n Hercegovino je imenovan pisarniški oficijal Fran j o Germanšek, v višjo sku. P;no je pomankiijen okrajni sodnik v Slunju Zvon im i r Koren. — Iz našega državljanstva ie izstopila Frančiška Golob rodom iz 5t Petra pri Novem mestu. — Objave »Uradnega lista«. »Uradni Iist<: z dne 5. t m. objavlja razne naredbe centralne vlade in velikih županov. — Album historičnih spomenikov. Na predlog frančiškanskega provincijaJa v Dubrcvnlku prično fe drri s fotografiranjem in posnemanjem najlepših zgodovinskih spomenikov, knjig, umetniških del itd., ki se nahajajo v frančiškanskih samostanih v Dalmaciji. Teh samostanov je 18. Album bo izdan o priliki proslave 700tetnice ustanovitve reda sv. Frančiška. Obletnica se bo Proslavila po celj Dalmaciji izredno svečano. — Stepan Radič v Dalmaciji. Stepali Radič se je najprej nastanil v Kuparih, pozneje pa se 3e preselil v Mlino. Tu je priredil takoj politični shod. kateremu je prisostvovalo okoli 200 seljakov. Med Radi-čevim govorom je nekdo vzkliknil: »Doli s separatisti! Živela Jugoslavija?« Radi tega medklica je prišlo med navzočimi do pretepa. Ta incident is pozneje dal povod, da so se razširile govorice o poskušenem atentatu na Stepana Radiča. G. Radiča spremlja narodni poslanec Rude Bačinič, ki ne pusti nikogar, zlasti ne novinarje, do Radiča. — Savez jugoslovenskih mest. Na iniciativo zagrebškega župana se vrši obsežna korespondenca med predstavniki jugoslovenskih mest radi bližnje ustanovne skupščine saveza jugoslovenskih mest. — Jugoslcvecska razstava v Solunu. S pomočjo ministrstva trgovine in industrije se organizira v Solunu poljedelska razstava. Razstave se zlasti udeleže naši južni kraji. —Obsodba generala Okanoviča. Upokojeni general in predsednik Društva »Peter Mrkonjič«, Okancvič, je v »Balkanu« napisal članek preti načelniku v trgovinskem ministrstvu Dragiši Stojadinoviču. Sodišče je obsodilo generala Okanoviča radi klevete potom tiska na mesec dni zapora in 400 Din denarne globe. — Obiskovalcem Ljuljanskcga vele-sejma. Uprava ljubljanskega velesejma je letos izda-a kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po Din 30. Z n-.imi je združena udobnost polovične vožnje. Pri odhodnj postaji je treba kupiti celo vozno karto, s katero se je mogoče brezplačno vrniti iz Ljubljane na domačo oz. odhcdno postajo. Za družine jc letos prvič poskrbljeno s posebnimi rodbinskimi vstopnicami po 20 Din za tri osebe hkrati za enkraten obisk velesejma. Običajne vstopnice se dobe po 10 Din. — Pozor, posetniki letošnjega velesejma! Poročajo nam: Letos razstavi na ljubljanskem velesejmu večje število poljskih in francoskih trgovcev, ki bodo s svojimi raznovrstnimi proizvodi k celotni impozant-nosti letošnje razstave obilo pripomogli. Vsekakor lahko rečemo, da bo letošnji ve-Iesejem po svoji raznobarvnosti in po številnih inozemskih trgovcih iraibolj pestro-bojen in dolžnost ie nas vseh, da si ogledamo prireditev od dne 26. junija do 5. julija. — Davčna reforma in hišni posestniki. Ministrstvo financ je izročilo osnutek novega davčnega zakona Glavnemu Savezu hišnih in zemljiških posestnikov v Beogradu v izjavo in poročanju, radi česar je sklicana za danes in jutri konferenca delegatov iz cele države v Beogradu. Konference se udeležijo tudi zastopniki iz Slovenije. Tako vsestransko zahtevana davčna reforma hišnim posestnikom ne donaša nikakih olajšav, temveč bi njih obremenitev trajala še dalje. Da se doseže zboljšanje zakonskega načrta, bodo hišni posestniki skušali stvarno dokazati, da se mora predloženi načrt glede hišnih posestnikov mnogo premeni ti, zlasti pa znižati davčna stopnja, ker drugače bi bil hišnonajemnin-ski davek pri nas zopet največji v celi Evropi, posebno ker moramo pri nas računati z raznimi visokHni avtonomnirn^ doklada-mi. — Odkritje dr. Razlago veza spomenika v zvezi z ve&kim ljudskim taiborom se bo vršilo 25. julija 1926 pri Mali Nedelji. Priprave za slavnost so v teku. V dosego polovične vožnje na železnicah jc pripravljalni odbor že storil potrebne korake. Vsa okoliška društva se naprošajo, da ta dan opuste eventualne prireditve. Vsem, ki žele lep izlet in žele videti in spoznati tipičen panonski značaj Prlekijc in Prlekov, bo predstoječa slavnost nudila najlepšo priliko^ -* — Ljudsko vseučilišče. Zadnje predavanje je oskrbel šolski upravitelj g. Joško Bizjak. Nadaljeval in končal je svoje predavanje o »potovanju po Italiji«. S tem Predavanjem je zaključilo Ljudsko vseučilišče to leto, v katerem je bilo 12 predavanj. Ljudsko vseučilišče šteje nad 100 članov. Občni zbor se bo vršil meseca septembra. — (Savna skupščina U druženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov se vrši letos 20. in 21. junija v Beosrradu. Po skupščini dvodnevni izlet po Donavi do Železnih vrat. Udeležbo je javiti Sekciji Ljubljana do 12. junija. Radi volitve delegatov in podrobnega razgovora o Glavni skupščini se vrši članski sestanek v petek dne 11. t. m. ob S. zvečer v lastnem lokalu v Kazini, 2. nadstropje. Člani in vpeljani rostje se vabijo. — Sekala Ljubljana. — Dobavitelji obvezanega materijala se opozarjajo na razglas o licitaciji za dobavo obvezil okrožnemu uradu za zavarovanje 'delavcev v Ljubljani, ki ?e objavljen v št. 51 Uradnega lista. — Kongres jugoslovenskih veterinarjev. V SplKu se je vršil v seboto in včeraj kongres jugoslovenskih veterinarjev, katerega se je udeležilo lepo število delegatov iz vseh krajev naše države. Predsednik Udru-ženja jugoslovenskih veterinarjev dr. Vr-bič je pozdravil goste In zastopnike vlade. K-orrgresu so prisostvovali poljedelski minister Ivan Puccij, načelnik mestne občine dr. Ivan T a r t a g 1 i a ter mnogi zastopniki civilröh m vojaških oblasti. Kongres je poslal kralju udanostno brzojavko. Dekan zagrebške veterinarske faku?:ete prof. Pori o u b s k i je govoril o notranjem organl-zatoričnem delu- Kongres je nato prešel na dnevni red ter razpravljal o raznih aktualnih pcoblemih. — Nalez^ive bolezni v Sloveniji. Po statističnem izkazu je bilo v času od 15. do 21. maja 102 slučaja škrlatinke, v Ljubljani 12 slučajev. Ošpic je bilo 238 slučajev Najbolj divjajo ošpice v ptujskem okraju, kjer je bilo 93 slučajev. — Mnogoštevilne dražbe. »Uradni list« •objavlja razpis 26, večinoma priselnifo dražb raznih nepremičnin pri sodiščih v Sloveniji. Iz Ljubljane —1/ Tristo Francozov v Ljubljani. Poročali smo že o izletu odličnih francoskih gostov v Beograd. Med izletniki se nahaja večje število odličnih francoskih politikov, novinarjev, pisateljev in umetnikov. Naša prestolica je francoske prijatelje sprejela nad vse sijajno; okrog 50.000 ljudi jih je pričakalo ob prihodu na kolodvoru in na ulicah in vse tri dni svojega bivanja v Beogradu jim je prebivalstvo povsod prirejalo prisrčne ovacije. Francoski izletniki, ki potujejo s posebni.il vlakom, odpotujejo iz Beograda danes ponoči in prispejo jutri ob 15.20 v Ljubljano, kjer ostanejo štiri ure. Ogiedali si bodo mesto in odšli na Grad, pred odhodom pa večerjali v kolodvorski restavraciji. Tudi Ljubljana mora Francoze dostojno sprejeti. Apeliramo na vse prebivalstvo in prosimo, da pobit] v čim večjih množicah na kolodvor, da pozdravi odlične predstavnike naroda, ki je v velikem svetu edini nas iskreni prijatelj. —lj Beogradske filozofske v Ljubljani. Danes dopoldne je prispela skupina beo-sradskih iilozofk v Ljubljano. Beogradske škudenke potujejo pod vodstvom prof. dr. Milka Kosa, našega rojaka, ki jim bo vodnik po Sloveniji. V Ljubljani so nastanjene v Mladiki, kjer so bile od tamošnje Gospodinjske šole prav sestrsko spre jote. Beogradske filozoike si ogledajo mestne in zgodovinske znamenitosti bele Ljubljane in ostanejo v našem mestu dva dni. Nato od» potujejo na Bled in druge važnejše slovenske kraje. Želimo beogradsktm sestram najlepše dneve v Sloveniji! —1 j Materinski dan. Včeraj dopoldne je središče Ljubljane od pošte do Tivolija. Marijinega trga in Zvezde kazalo neobičajno sliko. Ženski svet in mladina se je včeraj pojavila na ulicah v vsem krasu poletnih oblek. Po ulicah so se sprehajali gosti železni carskega kongresa in med tem vrvenjem so se prerivale deklice v nežnih obla-oilcih s košarami cvetk ter ponujale cvetke m znake Materinskega dne. Na vseh vogalih so bile postavljene bogate zaloge in požrtvovalno dame so vstruino navduševale mladino, da propagira s predajo cvetk prelepo idejo materinskega dne. Občinstvo, staro in mladr», se je radodarno odzivalo povabilu najinaljših ter pridno kupovalo cvetke. Popoldne se je vršila v restavracij Tivoli akademija, pri kateri so v znak hvaležnosti do svojih mater ljubeznivo sodelovali naši umetniki in umetnice in ki jc zato izpadla zelo lepo. Tudi udeležba je bila a Din 10. —g Nov predsednik beogradske borze. V petek se ?e konstituiral novi odbor beo-sradsfre borze. Za predsednika, je hfl izvoljen dr. Vota Marin-kovič, za podpredsed-enika pa bivši firra^čni minister dr. Stoja- liTTiO^-iC. —-c Rok veljavnosti dovoljenja generalne direkcije carin. Na predlog carinske-5 ga sveta je rinancnj irntfnister spremenil toč-:ko 2. razpisa C broj 29.562 z dne 20. junija 1925 v toliko, da se zadnji odstavek gla- »Dovoljenja generalne direkcije carin veljajo 6 mesecev od dneva, ko ?e bil sklep razglašen. V tem roku se Janko uvaža blago v delnih količinah.« —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 3000 kg ovsa, do 12. t. m. za dobavo raznega orodja. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. junija ti. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 150.000 kg katranovega olja. — Dne 5. jidlja t. L f>ri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 kg freie kovine; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dcbave 500 kg belih cunj 952 poIHiranje ter 11.240 kg belih cunj in 26.600 kg pisarr'h cimj za čiščenje. — Po-lirobnosni v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in ■■■■fllfio v Ljubljani. — Za prosto pristanišče na Dunaju. Po Testen avstrijskih listov, se načrt prostega pristanišča na. Dunaju vedno bolj približuje uresničenju. Neki ameriški finančni koncem pod vodstvom Harrimana je baje pri-fwavljen podjetje finansirarti. S Harrinxa-nom so se že vršila zadevna posvetovanja In se je tudi določil (potreben prostor. —g Tovarna ktobuukov »Šešir« d. d. v Skoiji Loki, katera je urejena sedaj le specijeino za '-zdelovanje fineiših klcbuukov 2S zajčje dlake — velour in gladkih se je odločila svoj obrat znatno faz&riti ter pri* četi tudi z izdelovanjem volnenih izdelkov. TczaJevno potrebni stroji so že naročeni in se bo z izdelovanjem volnenih tulcev pričelo že letošnjo jesen. Ta barak izoponornje- ftJa oašega edinega tovrstnega domačega, sicer še mladega, toda vseskozi agilnega podjetja z veseljem pozdravljamo, ter mu Selimo tudi v bodeče najbolj srh uspehov. 559-n I To Jamski »ampir in ono Madžarski listi poročajo o strahovitem sadističnem zločinu v Mukačevu. Neznan napadalec je odpeljal iz Muka-čeva 3 letno hčerko višjega uradnika Tarjanova. Prerezal ji je na rokah in vratu arterije in izsesal kri. Nesrečno dekletce so našli mrtvo brez krvi. Policija je mobilizirala ves svoj aparat, da da najde zločinca. Podobni slučaji sadizma so se dogodili tudi v Prešovu, Košicah in Lučencu na Slovaškem. V Prešovu so našli na enak način umorjeno 4 letno deklico, v Košicah in Lučencu pa dve 5 letni deklici. Na truplih so se poznali sledovi človeških zob. Najbrž je izvršil te zločine isti zločinec, ki je na bestijalen način umoril deklico v Mukačevu. Nov madžarski škandal Glavni urednik pariškega »Matinac Sauerwein govori v uvodniku o Bethle-novi poti v Ženevo, kjer hoče madžarski ministrski predsednik zahtevati, naj se finančna kontrola Društva narodov nad Madžarsko ukine. Sauerwein pa dvomi o uspehu te akcije, ker je francoski delegat v Ženevi protestiral proti tej zahtevi, sklicujoč se na velike goljufije madžarske vlade pri oddaji vagonov. Madžarski uradniki so dobili od Bethlena navodila, naj utaje zaveznikom več tisoč vagonov, ki bi jih morala razdeliti komisija med nasledstvene države. Poslaniška konferenca je zahtevala po odkritju te goljufije od Madžarske 5650 vagonov. Madžari so takoj protestirali, nakar je zavezniška komisija ugotovila, da so oddajali mesto novih stare vagone. Poleg tega je našla komisija okrožnico madžarske vlade, v kateri poziva Bethlen železniško upravo, naj skriva pred zavezniki sezname vseh vagonov. Na romunski in češkoslovaški meji so Krasno! Orandijozoo ! Najlepši film seiije I Kolesalno! Tt so besede, ki so se slišale pri navdušen h obiskovalcih prekrasnega velefilma orientalske ljubezni „ARAB E> C" Tisoče in tisoče sodelujočih. — Prekrasni originalni posnetki iz Arabije. — Imenitni tipi. — Velezanimivo. — Sahara. — Velike karavane. — Veliki boji med muslimani in 3eduini. — Ljubezen mladega arabca Dža-miia in lepe Eviopejke V glavnih vlogah 2 najlepši zvezdi smerikanskesra filmskega neba: krasna ALICE TERRY in nadvse simpatični RAMON NOVARRO« Velefilm .ARABEC* je največji in najlepši orijcntalski tilm, kar jih je dosedaj prinesla iimska tehnika. Kclosalna režija je mojstrsko delo režiserja svetovnega slovesa, slavnega Rex Ingram*. Posebno Vas opozarjamo na prekrasno rijentalsko godbo, ki jo pri vseh predstavah izvaja prvovrstni umetniški orkester pod vodstvom prof. Feršniga. Predstave se vrše točno ob 4.» pol 6., pol 8. in 9. «Elitai Kino Matica» vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124. uvedli zavezniki strogo kontrolo. Ru-munske oblasti so ugotovile, da ie na Madžarskem 11.000 vagonov, ki niso označeni v seznamu. Tozadevna anketa je trajala do 25. januarja. Posledica je bila, da so preiskovalni organi točno dognali, da skriva Madžarska večje število vagonov, ki bi jih morala oddati nasledstvenim državam. Bethlen je ponudil nato 1400 vagonov, ki jih pa poslaniška konferenca zopet odklonila. Nato so "ponudili Madžari 3000 vagonov. Končno je poslaniška konferenca pristala na 5600 vagonov, ki jih mora Madžarska izročiti do 15. oktobra 1926. Tako si je nakopala madžarska vlada novo afero, ki bo igrala v Ženevi odločilno vlogo. Bethlenova zahteva glede ukinjenja finančne kontrole bo najbrž odklonjena. Športne obleke za turiste, lovce, tennis po meri in lastni izdelavi si preskrbite najbolje pri Drago Schwab, Ljubljana Poplave, nesreče in katastrofe V gruzinski republiki (glavno mesto Tiflis) je divjal te dni strašen vihar. V okolici Batuma je padala tri ure debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. V guberniji Nižnji Novgorod je uničila voda nad 9000 oralov ovsa. Poplave v nižjem toku Volge so bile tako katastrofalne, da je voda podrla velik jez. ki je bil zgrajen, da ščiti mesto Astrahan. Del Astrahana je zdaj pod vodo. ki stoji 16 metrov nad normalo. Škoda je ogromna. — V Taškentu se je vršil te dni sestanek strokovnjakov, na katerem se je razpravljalo o tem, kako preprečiti elementarno nesrečo, ki preti na gornjem toku reke Bartange, pritoka reke Amu-Darje. L. 1910 se je zavalila v strugo reke Bartange Ussijska gora, ki je zasula veliko vas in napravila naravno pregrado. Za to pregrado je nastalo veliko jezero, dolgo nad 3 kilometre in 200 sežnjev globoko. Jezero se imenuje Serjez. Voda je počasi razjedala skale in tako je nastal predor, ki se zdaj naglo širi. Velika je nevarnost, da prodre jezero v dolino in uniči vse bližnje vasi. V nevarnosti je tudi velik železniški most. . Iz Varšave poročajo o veliki železniški nesreči blizu postaje Laroline. Vzrok katastrofe je najbrž zločinski napad. Neznani napadalci so odstranili del tračnic tako, da je skočil osebni vlak v petek ponoči s tira. Prvi trije vagoni so se prevrnili in padli pod nasip. K sreči je bilo malo potnikov Vsi potniki v prvih treh vagonoh so zadobili težke telesne poškodbe. Iz Berlina poročajo o strašnem samomoru nekega brezposelnega inže-njerja, ki je zažgal v Charlottenburgu pod seboj štiri kilograme eksplozivnih snovi. Eksplozija je bila tako močna, da so se prebudili vsi stanovalci sosednih hiš. Zjutraj o našli 500 metrov naokrog raztrgane kose človeškega telesa. Samomorilec je pred svojim činom obve- stil policijo, da namerava izvršiti samomor. Na progi Češke Budjejovice-Linec je opazil te dni železniški uslužbenec Ji-rička svojega 80 letnega gluhega očeta, ki je gnal čez progo gosi. Ker se je bližal tisti hip tovorni vlak, je skočil sin na progo in potegnil očeta nazaj. Pri tem je pa ravnal tako neprevidno, da ga je vlak prehitel in mu odrezal obe nogi. Mož je v bolnici umrl. SmjffIJECAS je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „Wiuc" A traja kakor gürje pari drugitij Dobivajo ee v prodajalnah. PerzijsM diktator Novi perzijski vladar se je sam označil kot Mussolini bližnjega Vzhoda. Ta primera velja kot državni program. No, Riza Khan je prestal veliko bolj dramatično in orijentalsko preteklost kakor Mussolini. Začel je namreč kot navaden razbojnik. Ta poklic je seveda zelo oddaljen od Mussolinije-vega poštenega učiteljstva, a treba je upoštevati razmere. Perzijski razbojniki Sn obče priznani družabni razred, ki prav dobro izhaja z oblastmi. Riza Khan je filozofiral poleg tega o krivičnosti tega sveta in o pravici reveža do premoženja bogatašev. Šah ga je celo izgnal iz Perzije na zahtevo ruske vlade, ki je slutila v Rizi nevarnega anarhista, Nato se je pričela svetovna vojna. Riza, ki je lc slabo čila!, je stopil kot prostovoljec med kozake generala Staroselj-skega. Izpočetka je stal kot zastaven mož pred konzulati, potem pa se je odlikoval in postal praporščak. General Baratov. ki je zvezal rusko in angleško (mezopötamsko) fronto, je v teku treh let povišal Rizo do polkovnika ___ Po prihodu boljševikov se je ruska vojska žalostno razpršila. Riza pa se je podal na čelu treh tisoč konjenikov v Telieran in tam napravil red. Bil je vojni poveljnik prestolice, poveljnik perzijske vojske in končno vojni minister. Leta 1923. ga je medžiiis (perzijski parlament) imenoval za ministrskega predsednika. Prestolonaslednik Muhamed Khazan Khan je kmalu zlezel pod klop. Riza Khan je postal gospodar desetmilijonskega naroda in ozemlja, ki po vclikos'ti presega Nemčijo. S svojo železno pestjo je resnično kmalu napravil red. Dežela Leva in Solnca sedaj zopet napreduje po dolgoletnem zastoju. Riza Khan ie izrabil odsotnost Rusov v Severni Perziji in je pridobil Angleže s tem, da jim je prepustil Irak, ki bi ga tako rad zasedel turški Kemal-paša. Obiskal je Pariz, kjer se je naučil francoski in kjer je celo pričel slikati pokrajine. Francoski častniki so mu pomagali zmanjševati angleški vpliv. Tisoči mladeniče v študirajo v Evropi, da postanejo uradniki. Zapadni kapital, ki zaupa Rizini vladi, je ustvaril stotine tovarn in rudnikov. Vojna reforma je dala deželi 400.000 mož broječo stalno armado s perzijskimi častniki. Francozi delujejo le v perzijski akademiji ge- Srajce za gospode: modne z 2 ovratnikoma od Din 70; oUsrcrd in cefir"od Din 4">; spodnje hlače, dolge in kratke, od Din /6 naprej se dobe pri F. in J. GOR1ČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. neralnega štaba. Brezobzirno ^ so bili uničeni ostanki fevdal;zni;j. številni, napol odvisni khani so izgnbih moč in politični vplrv. V Teheranu je bilo obešenih do dvajset teh vladarjev, med njimi tud krvoločni knez Kurdov, Šunko in bogati Kučuk Khan, katerega se hoteli izrabiti boljševiki kot nasprotnika Rize. Ulemi, muslimanska duhovščina, nekoliko postrani gledajo novega vladarja, ki je javno obsodil mnogoženstvo Toda Riza je znal pridobit: ijud$tvn s tem, da si je nadel ime ^Pehlevt^ po starem iranskem jeziku, v katerem je spisana oŠah-Name-. knjiga perzijskili junakov. Prejšnja dinastija Kadzurov je bila tujega, turškega pokoljenia, in Riza je znal izrabiti to okolšcino. Končno je treba omeniti, da so dobili odstavljeni Kadzuri lepo odpravnino. Nekdanji šah Ahmet ima v Parizu prav zabavno življenje in ne pogreši denarja. Seveda imajo vzhodni vladarji navadno veliko brezobzirnih sovražnikov, toda sedaj je Riza Khan na * i-šku svojih uspehov. Naj pride karkoli, Perzija mu bode večno hvaležna^ ker je obvaroval njeno samostalnost v nevarnem povojnem času, ko je tako brezobzirno premikala Amanta meje Našim rodbinam priporočamo KOLINSKO litijo izvrsten prldatek h kavi. ■ Zagoneten zločin ruskega aristokrata V doinje-avstrijskem mestu Raabsu se je odgrala v četrtek zagonetna tragedija. Dozdevni ruski veliki knez Ciril Konstantinovic Orlov, stanujoč v prvem dunajskem okraju, ie streljal \ Raabsu na veleposestnika Klingeria z repetirko in ga zadel v pljuča. Nato je Hugo Klinger streljal z lovsko puško na Orlova in ga ranil v ramo. Dozdevni veliki knez se je seznanil s Klinger-cvn soprogo pred tremi leti v Meranu in jj začel takoj dvoriti. Klingerjeva ga ie sicer zavrnila, vendar je pa še nadalje občeval z veleoosestnikovo rodbino V Četrtek je prišel Orlov v spremstvu nekega Madžara v Raabs in odšel h Klin-gerju, kjer je našel Klingerjevo soprogo samo. Klingerjeva mu je povedala, da je odšel njen mož v gozd na lov. Rus je odšel takoj za njim. Našel je Klinscrjj in začel streljati po njem. Klinger |e ušel smrti samo na ta način, da se jc pravočasno obrnil tako, da ga krogla ni zadela v srce. Oba so prepeljali v bolnico in orožnistvo je takoi uvedlo preiskavo, da ugotovi, je-li napadalec res veliki knez in kakšen je bil povod za napad. V petek je nastal v aferi senzacionalen preokret. Klingerjeva soproga, ki bi morala dati okrajnemu sodišču točna pojasnila o aferi, se je ponoči v svoji spalnici ustrelila. Klingerjeva je bila rojena grofica Spicgelfeld. Policiji se še ni posrečilo pojasniti to tragedijo. Dozdevni veliki knez Orlov je stanoval v krasnem penzijonatu nasproti dunajske opere in ie bil priglašen res kot veliki knez. Barvne trakove, °B,i""' -^tTII;SÄh6r„?9r"fian! m* LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Telefon 980 KAVČUKASTE PETE IN PODPLATE nosite ob vsakem vremenu. «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugodno hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neon« hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bot? trajna in cenejša kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli več nositi čevljev brez «PALME». 1729 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* giaf — Hugon Hibšer Ljubljana, Valvazorjev trjf. 71/T * T. RABIČ Ljubljana yoRSK^. Kupujemo zlato, srebro, platin, kotvinske odpadke. — Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana, Jernejeva ce* sta št. 8. 1731 POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike. — Resljeva cesta I. nadstropje, desno. 1726 Klavirji! Tovarna in zaloga klavir« jev, prvovrstnih instru* mentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdel« kov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbe* no Matico, Konservatoa rij in druge institute se izgotavljajo od moje tvrdke. — Točna po* strežba, zmerne cene: tu* di na obroke. — Izdelo* vaiec klavirjev R. War» biuek, Ljubljana, Hilšer* jeva ulica 5. 1727 Soba popolnoma separirana — se odda za pisarno ali kaj sličnega v Beethov* novi ulici št. 9'II, levo. 1724 RADIO aparate In sestavne dele ima v zalogi FBANC BAR, Ljubljana, Cmkarjafo aabražja stat. 5 Gospodinja (kuharica) za gostilno v Ljubljani — se takoj sprejme za samostojno delo. — Poštena in varč* na naj se zglasi pri An* tonu Maverju, Ahacljeva cesta 5. 1730 Naprodaj vsled smrti jedilnica, spalnica, jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugih pred* n;etov. — Pogledajo in ki.pijo se lahko v gradu prej. 1725 Starine: tabernaklje. sekretarje, garniture, komodc, ste* kla, srebro, porcelan itd. kupujem po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Julij pl. Huebmershofen < Sil« bernagl, Zagreb, Ilica 131 a. 1476 (Stellmacher) vešč gradnje karoserij se sprejme pri tvriSal Erdei Balint, Subotica, Čara La "ara uhca 19 17:s LMikuš (Mm. ItsUtritt |i.pmli ifijt ntcji fežoikov in solnčirt-Icoi ter sprehajalnih paDc VipniSi s bfrJaffffi Wn ii tttin*. !Najnovejša iznajdba! Brez kvarjenja blaga kemično sneženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC ' <*-T Ljubljana. Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 > h y h ti h h " n a h i m i r,mn Najstarejša slovenska pleskarska in 1 i carska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 is Gosposvetska c 2 (dvorišče kavarne „Europa") Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. 7s-r Poslovne lokale obstoječe iz osob, odda Okrožni urad za zavarovanje delavcev v L ubljani v svojem uradnem poslopju ob Miktoš cevi crsti 20. Lokali se oddajo skupno, odnosno tud! deljeno v skupinah dveh oziioma treh sob. Pismene ponudbe je vložiti najpozneje do 20. junija t i. v p'sarni urada. 1731 m. in prikolice n iaovej?t nor'eii 1^26 I po rnižanih cenah dospeli — N:j og ed in postuSnjo pri Jiago Auto d. z o. z. Ljubljen . Dunajska cesta ti — Telefon 23*. Ceniki na zahtevo brerpl čro P. n. Naznanja se cenj. občinstvu, da se preseli svetovnoznani cudotuorni SANATORIJ te dni v Ljubljano. D- Satan KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, Hrvatska. 42° C termalna voda in blato zdravijo levmo, protin, ischtas, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno Din 50-— do 80— za osebo. V pred- in po sezoni znatni popusti. Vojna glasba ter druge zabave Kopeli doma, lastna elektr. razsvetljava in tako dalje. Več pove in prospekte daje kopališčna uprava Kraptnske toplice. 64 T Urejuje; Josip Zupenčiu ~ Z* cNarodno tiskarno*: Fran Jczersck. — Za Inserate! del Ihta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani, \