Št. 338. V Ljubljani, nedelja dne 5. februarja 1911. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi eb nedeljah in praznikih — cb 3. zjutraj, ob ponedeljkih-ob 5. zjutraj. Naročntea znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom'KI'20; s pošto celostno K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4'SO, -mesečno K. 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28- . s Telefon številka US. = NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto II- : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Ljubljanski Nemci in občinske volitve. Ljubljanski Nemci bobnajo po •nemških časopisih veselo vest, da i-majo v prihodnjem občinskem svetu zagotovljene 4 mandate. Bržčas se bo ta račun tudi izkazal kot resničen; kajti ljubljanski Nemci imajo že dalj časa svoje ljudi iz volilnega imenika natančno preštete in tudi kompromis s klerikalci je bil tak, da se je morala napraviti taka volilna reforma, po katerih pripadejo Nemcem vsaj štirje mandati. Je izven vsakega dvoma, da prinesejo prihodnje občinske volitve v Ljubljani Nemcem izredno lep sad, ki ni v nobenem razmerju z nemško veljavo v Ljubljani. Za Nemce pomenijo mandati v občinskem svetu ljubljanskem toiiko kot bi znašali slovenski mandati v graškem ali celovškem občinskem svetu. Kakor so danes v Avstriji poli-itične razmere, je vnebovpijoča krivica, da dobe v Ljubljani Nemci le en sam mandat, neodpustno narodno izdajstvo pa leži na slovenskih kleri-kelcih, odkar so sklenili in vsilili slovenski Ljubljani volilni red tudi v prilog Nemcem. Kje pa je bila takrat »Vseslovenska ljudska stranka*, ko so delali klerikalci kravjo kupčijo z Nemci ? Niti na misel nikomur ni prišlo, da bi se od Nemcev zahtevale za ljubljanske mandate v občinski svet kompenzacije v Celju, Mariboru, Celovcu, Ptuju in Gradcu? Maribor šteje po najnovejšem uradnem štetju 12 tisoč Slovencev izmed 31 tisoč prebivalcev, a koliko zastopnikov imamo v tamošnjem občinskem svetu? Maribor leži še sredi čistoslo-venskega ozemlja. Ravno tako kot Maribor pa so vsa ostala nemškutar-ska mesta na severu naše rodne grude, najstrupenejši zatiralci Slovencev, ki se le s krivico drže kot zajedavci našega naroda. Vseslovenska ljudska stranka je tudi to pot izdala Slovence v severnih mestih. Ljubljanski Nemci si seveda ma-nejo roke in v Kazini se vrše dan na dan posvetovanja o agitaciji za volitve. Vprašanje pa vendar nastaja, če je za ljubljanske Nemce sploh pametno, da se spuščajo v volitve s samostojnimi kandidati. Do septemberskih dogodkov so ljubljanski trgovci in obrtniki boljše izhajali in lepše živeli v Ljubljani kot slovenski. Tudi po septemberskih dneh ■se je razburjenje kmalu poleglo tako,, da bi morali biti ljubljanski trgovci, obrtniki in podjetniki prav srečni, da imajo mir in zaslužek od Slovencev. Nove volitve prinesejo pa tudi ljubljanskim Nemcem nove čase. Čim bolj pa bodo reprezentanti ljubljanskih Nemcev v občinskem svetu nesramni in predrzni, tem večji bo odpor na slovenski strani. Zato pa si morajo nemški in nemškutarski volil-ci prokleto dobro premisliti kako in koga bodo volili. V prihodnjem občinskem svetu se mora uvesti klerikalni deželnozbor-ski politiki odgovarjajoča politika. Dokler bo deželnozborska klerfkalno-memška večina pritiskala ob zid naprednjake, ne more v Občinskem svetu biti politika napredne večine drugačna kot napram klerikalni menjšini in ž njo združeni peščici štirih nemških reprezentantov brezobzirna. Zob za zob, klin s klinom mora biti odgovor napredne večine v prihodnjem občinskem svetu napram klerikalcem in Nemcem ! Kaj ir. koliko bodo Nemci s svojimi štirimi svetovalci dosegli, to je njihova stvar. Naša naloga mora biti da se jih prav pošteno izstrada in poplača za vsako najmanjšo krivico in nesramnost. Nič več ne bo šlo po »domače* v bodočem občinskem svetu in ljubljanski nemški trgovci, obrtniki in podjetniki naj si le pripravijo zobe, da bodo s klerikalnimi kolegi grizli trd in grenek kruh opozicije. Pismo iz Srbije. ({Izviren-dopis .Jutru".) Belgrad, 3. febr. 1911. Po daljšem presledku je začela r-narodna skupština zopet zasedati. Na dnevnem redu so v prvi vrsti nasled-rmje točke: 3. Sprememba poslovnika, 2. vprašanja podelitve koncesije neki praški banki za ustanovitev sladkorne tovarne in 3. zakonski predlog o Okrajnih sodiščih. Najvažnejši od vseh 'vprašanj je pa vprašanje o spremembi poslovnika, prvi zakon, ki ga iznaša koalicijska vlada pred narodno skup-štino iz svojega političnega programa. S spremembo poslovnika hoče vlada onemogočiti obstrukcijo v skup-štmi in sploh doseči hitrejše delo pri zakonodaji in še iz -tega se da sklepati, da debata o spremembi poslovnika ne bo mirna, ker je že v začetku uek vdogodek pokazal, da stvar ne bo šia posebno gladko izpod rok. Otež-koče prihajajo od strani, od katere do sedaj niso prihajale. Bo sedaj so bili nasprotni taki spremembi poslovnika, ki onemogoča obstrukcija, mladi radi-ikalci, ki so pa odnehali in hočejo skupno s starimi radikalci menjati poslovnik tudi v tem smislu. Opozicija, ki sestoja iz maloštevilnih konservativnih elementov, prej ni imela priložnosti, da bi precizirala svoje stališče napram spremembi poslovnika, ali sedaj zahteva odločno, da se poslovnik ne menja vin so poskušali doseči svoj namen cel© na ta način, da s stavljenjem številnih t. zv. kratkih vprašanj onemogočali, da bi se prišlo na dnevni red. Tako postopanje konservativnih strank je velike važnosti, ker.te stranke niso nikdar obstruiraie samostalno, nego vedno v družbi s kako drugo stranko, a nikdar niso obstrukcije niti zagovarjale s tako vnemo kot sedaj. Te stranke so zelo slabe in ne bi bile rade izročene na milost in nemilost večini in zato smatrajo sedaj obstrukcijo za edino sredstvo, s pomočjo katerega bi se mogel v vsakem slučaju izzvati razpust skupštine in razpis novih volitev. Na vprašanje, da li je potrebno pustiti možnost obstrukcije ali ne, je z ozirom na naše razmere težko odgovoriti. Z ene strani se ne more trditi. da predstavtja pri napetosti od-nošajev med posameznimi političnimi skupinami, katere posledica je večkrat čisto neosnovana skrajnost v boju, obstrukcija sredstvo, s katerim more manjšina prisiliti večino na popuščanje, Z druge strani se pa lahko trdi, da obstrukcija nasprotuje sami instituciji parlamenta, v katerem se mora delati in ne onemogočati delo. Sicer je res, da večina lahko ši-kanizira manjšino, ali ravno tako lahko z obstrukcijo brez posebnega vzroka terorizira in ji onemogoča mirno delo in zato se mora obstrukcija onemogočiti. Iz slovenskih krajev. Novomeško pismo. Dolenjski „brzovlak“ nas je v torek pop. v Ljubljani nabasal s sejmarji in baran-tovkami vred v en kupe, kot slaniki stisnjeni smo stali poieg in vrh drugega. Odzadej pa so prazni vozovi čakali menda onih, ki še le kdaj za nami pridejo. Red poznajo in ga tudi i-majo na dolenjskem »brzovlaku*! Druge nesreče od dolenjske metropole ni bilo. Na novomeškem kolodvoru je sprejemal haram-paša ondotnih penzi-jonistov g. Rihard brate »Sokole*, do-šle na — »svečnico bratov novomeških »Sokolov* — Nemec poleg mene, ko je ta prizor videl, je dejal, da pri njih vse drugače sprejemajo svoje brate »turnerje.* Že verjamem. Došlemu v mesto se mi oko izpod-takne ob lepake, vabilo za »Sokolovo* veselico. »Vstopnina za člane 1 K, za po članih vpeljane nečlane 2 K.“ Torej celo pri »Sokolu* smo že tako daleč! Le po članih vpeljani gostje imajo pristop do javno plakatari-rane veselice in oče z materjo in recimo le z dvema hčerkama in enim sinom plača 10 K samo za vstopnino. To je pri današnji neznosni draginji in pri redkosti narodnih veselic v takem gnezdu, vendar malo prehud poper. Za to je bil tudi taki obisk. Le nekaj čez 200 vstopnic se je razpeča- lo. Bojkot od strani srednjih slojev pa je imel tudi še drug izvor. Novo-mesto ima dobro domačo godbo. Toda vrli novomeščani so taki strastni patrijotje, da jim je celo godba od meščanske garde premalo patrijotična, iskali so po vseh garnizijah vojaške godbe ter se slednjič odločili za vojaško godbo iz Gorice. Ker nisem”do-volj muzikaličen, sodim, da bi bila domača godba pri količkaj dobri volji bolje igrala, kot vojaška. No pa koder je velike sence, mota biti tudi veliko solnca, in to morem priznati: koncerat in ples in prosta zabava se je sijajno obnesla. Nasprotni običajni napetosti je bila vsaj ta »Sokolova* prireditev res nekaj demokratičnega, nekaj čisto domačega. Pokazali so se novomeščani tudi to pot kot veliki prijatelji narodnostne tolerance. V Avstriji si ubijajo glave z prašanjem narodnostnega sporazuma. V noči običajnega slavlja prvega budnika Ilirije — našega Vodnika, se je to vprašanje rešilo v prostorih novomeškega Narodnega doma. V najlepšem složju so bili tu zbrani zastopniki »Sokola* in turnerjev. Tako je prav! Še bolj prav bi bilo, da bi tudi Nemci doma se ravnali po vzorcu tolerantnih no-vomeščanov Slovencev. — Na veselici sem se sešel tudi z mojima prijateljema:^ g. Rohrmanom z Grma in o-četom Štemburjem iz Kandije. Prvi mi je mislil povedati, da ga bodo menda poklicali v Ljubljano na odgovor, ker je tako očetovsko ravnal s hišnikom na kmetijski šoli. Drugi, namreč oče Štembur pa mi je mislil zaupati, da on če pride v Ljubljano, pri »Slovencu* nikdar ne izdaja tajnosti o liberalcih, in pri »Narodu* nikdar ne toži naše klerikalce in dalje, da tudi proti dr. Defranceschiju ni še nikdar intrigiral, že zato, ker on sploh črti vsake intrige. To sta mi mislila zaupati, pa ko sta imela te misli že na koncu jezika, sta iz previdnosti rajše obdržala jezik za zobmi. Zato sem tudi jaz sklenil, da njine misli ne izdam, pa sem rajal z drugimi vred do ranega jutra. — Danes, na praznik Svečnice, sem se kot sv. duh nenadoma prikazal na Občnem zboru državnih, p o m o ž. u r a d ni k o v za Novo uiesto. Zborovanje se je vršilo v restavraciji g. Jacaza. Navzoči so bili le domači člani, vnanji so bili zastopani po pooblastilih. Predsednik g. Grom otvori ob 3. zborovanje. Društvo obstoja od leta 1907. šteje 50 članov iz 11 sodnih okrajev, je imelo 90 odborovih sej, K 1101 dohodkov, K 958 izdatkov, ima še K 147.79 gotovine. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni gg.: predsednikom zopet Grom, podpredsednikom Hočevar, tajnik Mrvar, blagajnik Knafelc, odborniki gg: Handler, Potelšek, Fišer, v nadzorstvo gg: Knol, Novljan. Občni zbor je imenoval soglasno bivšega podpredsednika g. Strajnarja častnim članom z diplomo. Sklenila se je nabava društvene omare, Po rešitvi raznih drugih društvenih zadev se je občni zbor ob 4 pop. zaključil zajedno z odborovo sejo. Z željo najboljših uspehov od naše matere države zapuščenih zastopnikov tega društva zaključujem tudi jaz za danes svoje novomeško pismo. Le še to Vam moram povedati, da se mi je posrečilo pognati neznosni mraz zadnjih dni na severni tečaj, ter da Vam ob povrarku v Ljubljano prinesem od juga drugo vreme. Š p e t a k e 1. Slovanski jug. Iz bosensko-herceg. sabora. Debata o poštni hranilnici dovedla je konečno do ostrega konflikta med »Srbskim klubom* in vlado. Le žal, da je v tem trenotku teptanja ustave našla vlada podporo tudi pri klubu »Hrv. Zajednice* in »Muslimanskem Klubu*. Sploh so bile zadnje saborske seje skrajno burne in le malo je manjkalo, da ni prišlo med poslanci posameznih strank do pretepa. Vlada je namreč 25. avgusta preteklega leta naredbenim potom uveljavila ustanovitev poštnih hranilnic in s tem po-gazila sabor in ustavo. Šele sedaj je predložila saboru zakonsko osnovo o tem vprašanju, seveda v nadi, da bo sabor sprejel naredbo brez ugovora na znanje. Toda v finančnem in pravnem odseku je bilo sklenjeno, da se mora v plenumu ob priliki debate o tozadevni zakonski osnovi postopanje vlade najstrožje obsoditi in v posebnem sklepu povdarjati samouprava in kompetenca sabora v tem oziru. Za sklep odseka so glasovali vsi člani, tudi Zajedničarji in Muslimani. Slednji so bili v odseku celo radikalnejši kakor srbski poslanci. Na željo Dr. Mandiča je bila dodana k poslednjemu paragrafu zakonske osnove še opomba, da vladna cesarska naredba toliko časa ne sme priti do veljave, dokler osnove ne sprejme sabor. Toda kaj se je po-neje zgodilo v plenarni seji sabora. Ravno ti »radikalci* so se pozneje izneverili in glasovali proti predlogu poročevalca Dr. Srškica, katerega je isti predložil v smislu enodušnega sklepa odseka. V odseku so obsojali nepostavno vladno postopanje, v plenumu pa, ko bi bilo treba vladi naravnost v obraz pokazati in braniti odkritosrčnost in opravičenost svojih nazorov, so pa te lakajske »radikalne* kukavice rešile vlado iz zadrege. Vsled tega je čisto razumljivo, da je prišlo med srbskimi poslanci, ki so odločno proti lakajstvu in se neustrašeno bore za narodne in ustavne pravice in med hrvaško-muslimanskimi vladnimi peto-lizci do ostrega konflikta. Ko je na poslednji seji dr. Mazzi s silo hotel preprečiti obsodbo vladnega proti-postavnega naredbenega postopanja v vprašanju glede poštnih hranilnic, so srbski poslanci pričeli s tehnično obstrukcijo: pričeli so kričati, razbijati po pultih in klopeh in konečno — zapustili zbornico. Na ta način so onemogočili nadaljne delovanje, vsled česar je bila seja radi nesklepčnosti prekinjena. Srbske šole na Turškem. Kakor je že znano, so mladoturške oblasti zaprle vse srbske šole v Stari Srbiji in Macedoniji. Turška vlada namreč zahteva, da morajo vsi učitelji in profesorji dati potrditi svoje diplome pri posameznih državnih oblastih, kjer se šole nahajajo in na ta način poteptala vse privilegije srbskega naroda. Tamkajšnje srbske šole so namreč popolnoma avtonomne ni izključno pod nadzorstvom metropolitov, ki so glede narodnih zahtev popolnoma solidarni. Ker okrajne turške oblasti še vedno nočejo odnehati od svojih zahtev, sta dva srbska poslanca v turškem parlamentu vložila na vlado in carigrajsko patrijarhijo peticijo, v kateri so navedene vse krivice radi zapiranja šol in zahteva, naj se šole čimprej odpro. Nau-čni minister je odgovoril, da bo ukrenil vse potrebno, da se bo ugodilo opravičenim srbskim zahtevam. Samo, da ne bi vse ostalo le pri obljubah. LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Čez dva meseca je Leonora kot rekonvalescentka zopet sedela na vrtu pod orjaško cedro. Rada se je zatekala na ta kraj, kjer je presanjala po cele ure in mislila kdo ve kaj. Plakala ni. Sam vase je zaklepala žalost po zaročencu — nemara tudi žalost po svoji ljubezni! A vzlic temu so ji silila vprašanja na jezik, kadar je bil oče pri nji; le poguma ji je manjkalo, da bi jih izrekla. Nekega večera pa je zbrala ta pogum. Preveč negotovosti se je gnetlo po njenem bolnem srcu. Na kaj misliš, Leonora? je vprašal Dandolo in jo je prijel za roko. Tudi on je hotel jasno videti v dušo svojega otroka. Ona se je par hipov obotavljala, kakor da ji brani skrita bojazen; nato je dejala: — Oče, rada bi vedela, kaj se je zgodilo z njima ?... Zdi se mi, da bi mi to olajšalo srce . . . — Govori, dete moje, pripravljen sem ti odgovarjati . . . — Kaj je z njegovim očetom? — Odšel je, daleč iz Benetek ... ne ve se kam . . . — Ah! ... In njegova mati? . . . — Tudi ona je izginila . . . — Ah I . . • Ona je še vedno premišljala. Nato je dejala s šibkim glasom: — Pa on? . .• — Roland Kandiano? Leonora se je ob tem imenu krčevito stresla ter prebledela. Zazdelo se ji je, da se mora Roland zdajci zopet prikazati* in da se nič ni zgodilo ... in ona, kakor se zbudi iz pošastnih sanj . . . V tem hipu je ura udarila polnoči. Leonora je trepetaje poslušala bronaste udarce v mlačnem zraku dišeče noči. Dobrodejna ganjenost, ki je že hotela izprožiti tok njenih solza, je izginila, in deklica je zamrmrala: — Polnoč! Ura, ob kateri me je zapuščal! . . . Ura, ko je odhajal k nji, ki jo je ljubil! ... Bledi obraz njegove hčere, njeno srepo in trdo oko, in nepremičnost njene poze je pokazala Dandolu, da je prišel tre-notek, ko je treba zadati odločilen udarec ter izvesti načrt, ki mu ga je bil Altieri zarisal. Zardel je ter nadaljeval z zamolklim glasom: — Hčerka, ne misli več na tega človeka! . . . Zapustil je Benetke, ne da bi te posetil, nehvaležnež . . . Niti plemenitega Altierija ni posetil, ki ga je vneto branil pred Desetorico ter je izprosil njegovo življenje in nato še njegovo svobodo! . . . Pozabi ga, hčerka! Pozabi tega človeka, njegovega očeta in njegovo mater. Ta rodbina je prokleta! — Odšel je! je vzdihnila Leonora. — To veš, da so ga prijeli, ko mu je izpodletela njegova nakana . . . Zahvali Boga, da še nisi bila njegova žena. Srce mi trepeče, ako pomislim, da bi bili lahko prepozno odkrili njegovo zaroto. Tri dni potem, ko so ga zaprli, je Altieri dosegel, da so ga zopet izpustili, pod svečano prisego, da ne bo nikdar več roval proti republiki. Prisegel je in pdšel . . . Kaj se je’ zgodilo ž njim? Nihče ne ve . . . — Odšel je! je ponovila deklica. Dandolo je nadaljeval malomarno: — Ta mladenič morda bolj zasluži, da ga pomilujemo, kakdr pa, da bi ga grajali . . . Podlegel je usodnemu pohujšanju nečiste ljubezni . . . Mislil sem, dete moje ubogo, da je odkritosrčen in te resnično ljubi ... o, pa kaj je bilo! . . . — Odšel je! je ponovila Leonora z glasom, slabotnim kakor dih. Oče je je neusmiljeno nadaljeval: — Pravijo, da ga je tirala kaprica hudobne ženske . . . Rimljanke, ki je prišla v Benetke netit spletke in nered ... In ubogi mladi mož je v svoji strasti . . . — Molčite, oče, molčite! — To ti pripovedujem zato, da ga nekoliko opravičim. Zločin, ki ga je bil zasnoval in ga začel s tem, da je umoril ne- Imate bolečine? srečnega Davilo, ta zločin ni pravzaprav samo njegov . . . Ona ženska ... — Za božjo voljo, molčite! ... Ali ne vidite, da umiram od vaših besedi . . . Leonora se je zvrnila vznak. Zobje so se ji stiskali v strašni krizi bolečine, in solze so ji potekoma drle po licu. Podli oče se je prestrašil. Prijel jo je v naročje, in že je hotel vzklikniti: — Hči! Žaved se! On je svetnik, žrtev je, in danes vrednejši tvoje ljubezni, nego kadarkoli poprej! Ni te zapustil, ni se ti izneveril! Obožuje te in se v podzemeljski ječi pokori za zločin, da te je ljubil! ... Da, te besede so se hipoma zablesnile v njegovih mislih. Toda njegova usta so se zaprla še tesneje, namesto da bi jih izrekla. Prepadel, podoben zločincu, ki je pravkar uničil nedolžno žrtev in se v temni zamišljenosti sklanja nad njenim truplom, je ostal sklonjen nad svojo hčerjo, na čelu znoj podle strahopetnosti ... in je začel trepetati po vsem životu . . . kajti v trenotku, ko mu je hotela resnica uiti preko ustnic, se je dvignila poleg njega senca ... in ta senca je bil Altieri ... Altieri je zagrozil z očmi in položil prst na ustnice, veleč Dandolu, da naj molči. — Oh! je zastokal oče zamolklo, zašel sem na pot zločina! ... Ko je drugi dan Leonora premagala bolest, se je zdela vsa izpremenjena. Črte njenega obraza so bile postale nepremične. Nič več se ni pritoževala. Zopet se je začela posvečati vsakdanjim gospodinjskim skrbem. Toda nič več je niso videli stopati okrog velike cedre na vrtu. In njene oči so bile še večje, še bolj globoke, kakor da se je odprlo v njih dvoje prepadov. Nikdar več ni govorila o Rolandu, niti ne o svoji zaroki. S isto vljudno brezbrižnostjo je sprejemala vse ljudi, ki so prihajali posečat njenega očeta. Najbolj pogostoma med vsemi se je oglašal Altieri ter postal tako s časom čisto domača oseba in vsakdanji gost In njegove oči, kadar je gledal Leonoro, so bile kakor oči, s katerimi gleda ris na svoj gotovi plen. _____________ (Dalj*) Revmatične, Ta je v resnici :, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčaioči Felleriev fluid z znamko inici dober To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskuinjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elaa-trg št 264 (Hrvatsko). „Elza-fluid.. Vojvoda Djordje Skopljanče. Glasoviti vojvoda srbskih vstašev, Djordje Skopljanče, leži že dalje časa v bolnici v Nišu. Njegova bolezen je skrajno nevarna. Obiskujejo ga vsaki dan niški meščani, tako najvišji kakor najnižji sloji, a njegova bolezen je postala že tako kritična, da noče nikogar več sprejeti. Niški zdravniki se trudijo na vso moč, da rešijo tega častitega moža, ki se ni vstrašil nobene neprijateljske kroglje, pred smrtjo in ohranijo za težke in usodepolne čase, ki čakajo srbski narod. Vojvoda je skrajno ogorčen radi svoje usode. Njegov ideal je bilo slavno življenje, ali pa še slavnejša smrt, ali ne na bolniški postelji, nego na junaškem bojnem polju za zlato svobodo svojega naroda. Splošni pregled. Avstrijsko - rusko sporazumlje-nje. Vaterland piše, da pride do spo-razumljenja med Avstrijo in Rusijo, kakor hitro bodo končani dogovori glede potsdamskih točk. Akcija bo baje gotovo uspešna, ker jo vodi cesar Viljem. Ob priliki, ko bo car prišel na obisk k nemškemu cesarju bo baje napravil obisk tudi v lšlu in stem bo med obema državama vse v redu. Tako je nasvetoval Viljem. — Tudi piše Vaterland, da Aehrenthal neprestano dela na to, da bi se zboljšalo razmerje med Avstrijo in Rusijo, odkar je odstopil Izvolski. Sasanov je ta trud avstrijskega zunanjega ministra vzel na znanje. Baje ima iste nazore in iste namene. Demonstracije v Lvovu. Svobodomiselno dijaštvo je sklicalo v prostorih svojega društva velik shod, ki so se ga udeležile vse napredne korporacije. Komite je podal poročilo o položaju na krakovski univerzi, nakar je bila sprejeta resolucija in sklep, da je stavka končana. Po shodu je odšlo dijaštvo korporativno po mestu, ter je {>elo narodne himne. Med tem je po-icija zasedla rampo pred univerzo, proti čemer je študenstvo demonstriralo z pereat-klici. Policija se je čutila za izzivano in se je spustila z golimi sabljami proti demonstrantom. Dijaštvo se je umaknilo k Mickiewicze-vemu spomeniku, kjer je neki študent imel daljši govor. Od tu so odšli dijaki pred redakcijo „Slova Polskega," kjer so hoteli demonstrirati proti vse-poljakom. Policija pa jih je na poti zadržala in je prišlo do resnih spopadov, nakar so se dijaki vrnili zopet k Mickiewiczevemu spomeniku. Po nekaterih protestnih govorihtse je dijaštvo mirno razšlo. Zborovanje dijaštva v Pragi. Praško dijaštvo je zborovalo zaradi krakovskih dogodkov na vseučiliškem shodu, ki so se ga udeležili tudi klerikalci in so skušali pridobiti večino proti stavki. Izvolil se je poseben komite, ki naj zasleduje dogodke in u-krene vse_ potrebno. Sprejela se je resolucija: Češko napredno dijaštvo obsoja postopanje senata krakovske univerze napram tamošnjemu dijaštvu, posebno pa skrivno disciplinarno postopanje in dejstvo, da je poklical senat policijo in vojaštvo na univerzo. Protestiramo proti religiranju, ki ni u-temeljeno. Poživljamo češke napredne poslance da podpirajo parlamentarno akcijo zaradi krakovskih škandalov. Nalagamo izvoljenemu komiteju, da stopi v zvezo z vsemi komiteji avstrijskih univerz in da tako podpira boj krakovskih kolegov. V krakovskih dogodkih vidimo rastoč vpliv klerikalizma na univerzah in zahtevamo ope-tovano ločitev teološke fakultete od univerze. — Shoda so se udeležili tudi jugoslovanski in slovenski akademiki. Portugal. Na dan, ko je bil umorjen portugalski kralj Carlos, so v IALI LISTEK. Deset let v peklu. (Izvirni socialno politični roman. — Spisal dr. Radovan Pavel. — I. del. — Samozaložba. — Tisk Iv. Pr. Lampret, Kranj. — Cena 60 vin. s poštnino 70 vin.) Pod groznim naslovom »Deset let v peklu" je izšel nov izviren socialno politični roman, v posebni podolgasti obliki, v rdečih platnicah. Dr. Radovan Pavel piše sam svoj roman, kakor pravi. Ime je izmišljeno, povest tudi. Vendar zato ni brez zanimivosti. Tudi tisk olajšuje čitanje, ker so važna mesta in globoke misli tiskane ležeče ali debelo, tako, da jih vidi tudi oni, ki morda nima časa, [volje ali pa zanimanja, da bi prečital cel roman. Imamo v rokah šele prvi del, ki obsega 75 strani. Roman se prične z uvodom---------------------------in grofica Holm je uprla svoje velike tajinstvene oči v mladega moža, mu pogledala v dno ne več čiste duše ter ga vprašala nagloma: »Ste li vi veren katoličan, gospod doktor?" „Sem“ odgovori Radovan, ne da bi trenil z očmi, ne da bi obrnil svoj pogled od njenega. »Dobro. mnogih cerkvah brali maše. V Lisa-boni je bilo vse mirno in ni bil moten javni mir. V Coimbri je bila tudi maša,pri tem se je zbralo nekaj demonstrantov, ki so vdrli v klub katoliških monarhistov in so razbili hišno opravo ter zažgali razne knjige in listine. Atentat na ispahanskega guvernerja. Dne 1. februarja je streljal na ispahanskega guvernerja in njegovega nečaka neki ruski podanik, ki je bil preje policijski nadzornik. Guverner je bil smrtno nevarno ranjen, njegov nečak pa je bil na mestu mrtev. Morilec je bežal na rusko poslaništvo. Ruska oblast ni hotela morilca izročiti perzijskemu uradu. Turška uradna poročila javljajo nove poraze v Jemenu. Med Efo in in Kodejdo je prišlo zopet do bojev, kjer so se morali turški vojaki umakniti veliki premoči Arabcev. Arabci so dobili v svoje roke več kanonov in so zajeli mnogo ujetnikov. Turki so pozneje dobili pomoč in so zapodili Arabce nazaj. Turške čete imajo povelje držati se le v defenzivi. DNEVNE VESTI. Ponedeljkova številka „Jutra“ izhaja radi nedeljskega počitka vedno pozneje in naše čitatelje prosimo, da se radi tega ne pritožujejo, ker ob ponedeljkih izhajajo tudi veliki dunajski dnevniki pozneje kot navadno. Shod volilcev in volilk priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj danes 5. februarja ob 3. uri popoldne v gostilni g. Leona Šarca pri Rastoharju na Karlovški cesti. Na shodu poročata gg. Adolf Ribnikar in Rasto Pustoslem-šek o političnem položaju s posebnim ozirom na bližajoče se občinske volitve. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno! Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo vabi na shod, ki ga priredi za člane in somišljenike danes, dne 5. t. m. ob 10 uri dopoldne v gostilni pri »Frohlichu" Trnovski pristan 4. — Poročajo govorniki o gospodarskem in političnem položaju. — Somišljeniki krakovsko-trnovskega okraja pridite vsi na shod, da zveste resnico. Govori g. dež, posl. dr. Tavčar. Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj priredi danes dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni pri „Fortuni“ na Vodovodni cesti društveni javni shod. Društveniki, somišljeniki, udeležite se polnoštevilno. Govori g. prof. Reisner in g. dr. J. Lavrenčič. Kakšni kredit uživajo klerikalci v Ljubljani, priča dejstvo, da so nameravali sklicevati med sedanjo volilno borbo v mestu več shodov v posameznih okrajih, da so jih morali pa opustiti, ker jim nihče neče dati lokala. Klerikalci prete sicer gostilničarjem na videz z bojkotom in terorizmom, a ker se je jih ti in drugi pametni obrtniki nič ne boje in je med klerikalci itak večina abstinentov (saj oa videz) — doma ga že žajfajo! — ki ne da skoro nič zaslužiti, je tako pretenje le smešno! Res, daleč so jo privozili ljubljanski klerikalci pod sv. trojico: dr. Lampe, Kregar in Štefe! Čemu neki to? Piše se nam: Tri leta sem je postala v našem mestu grda razvada, da na gradu v č u -vajniškem stolpu za signaliziranje ognja, zjutraj, opoldne in zvečer Ave Marijo zvoni, dočim se v kapeličnem zvoniku kjer sta tudi dva zvona, ne zvoni! To brenkanje na gradu v čuvajniškem stolpu je ne nesmisel; nesmisel zato, ker je za mesto nepotrebno, ko imamo tako preveč tistega cerkvenega zvonenja, Verujete li vse, kar uči sveta vera? »Vse, milostiva grofica." Verujete v Boga, Stvarnika nebes in zemlje? »Verujem." »Verujete v posmrtno plačilo na onem svetu?" »Verujem, da." »Verujeje v nebesa?" »Da milostiva" . . . »V vice?" »Da, tudi." »V peklo ?" »V peklo? Ne, dovolite, da tega ne verujem . . ." »In vendar pravite, da ste veren katoličan ?" »Pač raditega, milostiva." S tako izpovedjo se začne. Radovan veruje v vse, celo v vice, v peklo ne. Ker je Bog neskončna dobrota, je peklo nemogoče. Toda pozneje Radovan Pavel grofici prizna, da je včasih v življenju položaj podoben peklu. In deset let pozneje piše dr Radovan Pavel svoj roman, »peklenske fantazije" bi jih lahko nazivali, tako prizna pisatelj sam. Revolver leži poleg njega, ko piše. Izkusil je »moč pekla". Deset let je bil v peklu življenja, kakor mu je to želela grofica Holm, ki je sovražnica njegovega stanu, nam- drugič je namen zvonov v tem stolpu le za uro in plat zvona, in tretjič je za grajske prebivalce dovolj menda, če slišijo zvoniti v zvoniku kapelice. Da je magistrat to brenkanje sploh dovolil, je že nesmisel, zato bi bil čas, da se to tirolsko razbijanje enkrat za vselej odpravi! Operna kriza. Prijatelj našega lista nam piše: V malem listku Va- šega cenjenega lista skuša ravnateljstvo ^Slovenskega gledališča" opravičiti svoj veliki fiasko, ki ga je napravilo z letošnjo opero. — Zaman! Umno ravnateljstvo bi bilo že po prvi skušnji lahko izprevidelo, da s takim pevskim materijalom ni mogoče držati slovenske opere na tisti višini, kakor je bila v zadnjih letih. Potrosilo se je za prazen nič najmanj 10.000 K. Kako izborne moči smo imeli takrat, ko je vodila gledališče tista tako raz-upita diletantska intendanca! In kam smo prišli danes? — Izgovor, da dobrih moči pri današnjih gažah ni dobiti, je prazen. Prejšnja vodstva so plačevala mnogo boljšim močem manjše gaže, pa so se mogla ponašati z dobrimi opernimi predstavami. Ne da se tajiti, da smo letos strahovito nazadovali, dasi so dohodki večji, ko prejšnja leta. Ni namreč res, da znaša letna subvencija samo 26.000 kron! — Upoštevati je, da daje deželni odbor »Dramatičnemu društvu" tudi lože brezplačno na razpolago, kar vrže nekaj čez 12.000 K. In povišana vstopnina? Končno ni prezreti, da ima slovensko gledališče zadnja leta na razpolago 4 igralne dneve, med temi vse sobote in nedelje. Prejšnje intendance niso bile v tako ugodnem položaju in so vendar gojile poleg dobre opere tudi opereto. Radi priznavamo, da se je tudi sedanjemu ravnateljstvu posrečilo mnogo dobrega in koristnega, vendar pa ne moremo zamolčati, da je vzrok propadanja slovenske opere iskati ne le v neugodnih financijelnih razmerah, ampak tudi še kje drugje. Resnica je sicer, da je mogoče odpraviti dozdanje umetniške nedostatke samo do gotove meje. Toda, kdor pošteno stremi za umetniškem ciljem, ne zapada pesimizmu, temveč veruje v uresničenje svojega umetniškega stremljenja! Dobro nam je znano, da se namerava v bodoči sezoni opera sploh opustiti. Ali ni to korak nazaj ? Ne dajmo lahkomiselno iz rok, kar smo si po tolikih letih s težkim trudom in velikimi žrtvami pridobili! — Že letos na jesen zapusti nemški podjetnik prostore v deželnem gledališču za vedno! Slovenci bomo torej zagospodovali v svoji hiši in si poljubno uredili igralne dneve. Ali naj sedaj dopustimo, da bo opereta udušila opero in celo dramo? —Torej: Ca-veant consules! Abonent. Slovensko dežeino gledališče. Danes, v nedeljo sta dve predstavi: popoldne ob 3. izven abonnementa; za lože nepar Srečka Albinija opereta »Baron Trenk" pri dramskih cenah za goste koncerta »Glasbene Matice"; zvečer ob pol 8. pri popoldanskih dramskih cenah Schillerjeva »M a -r i j a Stuart" (za nepar-abonente). — V torek opereta »Baron Trenk" (za par-abonente). — Za Puccinijevo opero »Boheme" se vrše ensembelske izkušnje na odru. Dramsko osobje pripravlja Fr. Herezega komedijo »Na dolovskem gradu" in Gerh. Hauptmanna dramo »Voznik Henschel", operetno osobje pa Leharjevo »Veselo vdovo". Slovencem dobre volje! Že prihajajo prva poročila o ljudskem štetju v naše časopise. Na Koroškem, kakor tudi na Štajerskem fabrikacija Nemcev dobro uspeva: z zvijačo in nasiljem izginjajo Slovenci iz tisočletnih bivališč; dvigajoča se Primorska zadaja obilih skrbi, smrten znoj jim stopa na čelo in v obupu delajo in fabricirajo Italijane; tudi Kranjska ima reč advokatov. — To izvemo iz uvoda. Potem pride naslov: Roman, pod tem: Prvo leto, in še pod tem: Prvi del. Po tem takem bo to veliko delo, ki bo po velikosti presegalo morda še Grofico-beračico. Deset lef in še vsako leto v več delov — to je pač obšir-nost. Da čitatelj že vnaprej ne obupa, slede takoj glavni dogodki naznačeni: Prvi del obsega sledeče točke: Znamenja zakletve — Nevidne priče — Okletev in poroka — Celi svet oklet — Onesvestela — Skrivnostna ljubezen — Cijankali in Spiritizem — Dva ženska demona na pošti — Maščevalni načrt nesrečne poštarice — Ponarejalka pisem — Nezvesti zaročenec — Politično obzorje grofice Holm — Morilka svojega soproga — Dvoboj med zakonskima — Neoma-deževano rojstvo — Beg v viharni noči — Brodar Mistro — Prisega nesrečne zvestobe — Model in medinus — Svatba v senci zakletve — Nazori prvotnega človeka — Obsodba — Zemlja v peklu — Ličinke človeškega rodu |— Grozeči problem svetovnega jezika. To je torej prvi del. Na zadnji strani je naznanjena nadaljnja vsebina za vse one, ki radi čitajo povesti in romane od konca nazaj. Stvar pojde takole napjej: Proroške sanje — Vožnja skozi peklo — Vražja dvovprega obilo madežev odkar se čuti Kočevska kakor samostojna vojvodina v tej kronovini. Od Mure do Adrije in od Dobrača do Kolpe se vrši velika sleparija, ki naj da »jasno" sliko o narodnostih v avstrijskem konglomeratu. Ob takšnem času se pojavljajo 1 e -taki, članki, brošure, goljufije, grožnje, nasilstva, kifso vredna, da se zberejo in ohranijo. Dosti je raztresenega materiala, osrednjega pregleda nimamo. Apeliramo na vse zavedne Slovence, posebno na one na meji in na ponemčenem ozemlju gornještajerskem, |da nam takšne dokumente dopošljejo in prepustijo; tvorili bodo svoj čas zanimiv del »obrambnega muzeja" v Ljubljani. — Obrambni muzej v L j u b 1 j a n i — A k a d. f e r. društvo »Prosveta" (Mestni dom). Nočno službo imajo tekoči teden sledeče ljubljanske lekarne: Čižmar, Jurčičev trg; Piccoli, Dunajska cesta; Sušnik, Marijin trg. Društvo »Zvezda" na Dunaju, ki se razvija čimdalje ter bolj postaja pravo središče vsega dunajskega Slovenstva, priredi danes dne 5. februarja v vrtni dvorani restavracije Haindl, IV, Favo-ritenstrasse 54, svoj mesečni društveni večer. Zanimanje za ta večer je posebno veliko z ozirom na to, da se začne s tem novo, živahno življenje, kakršnega ni bilo še do sedaj med dunajskimi Slovenci. Na programu je petje, predavanje, igra in ples. Nastopi prvič drištveni mešani zbor, ki hoče gojiti tudi na Dunaju našo narodno in umetno pesem. — Bo to pod novo izvoljenim odborom prva prireditev, ki pa ji bodo gotovo sledile še druge in lepše in ki bodo pripomogle k temu, ida postane »Zvezda" res izobraževalno in zabavno društvo. Na maškaradi celjskega Sokola, ki se vrši na pustno nedeljo dne 26. februarja v »Narodnem domu" se zbere ves Spodnji Štajer. Že iz predpriprav se da sklepati, da bo ta prireditev nekaj velikanskega in povsem novega. Vabila so sedaj razposlana; če kdo taistega pomotoma ni dobil naj se obrne na odbor celjskega Sokola, ki mu radevolje takoj ustreže! Ljubljanska podružnica »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" priredi v soboto, dne 11. februarja 1911 v dvorani ljubljanskega »Mestnega doma" zabaven večer. Spored: Koncertne točke in šaljivi nastopi. Po 10. uri ples! Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo |50 vin., za družino 1 K. Obleka promenadna. Slov. železniškemu uradništvu prijazno občinstvo se tudi tem potom vljudno vabi na to prireditev. Za plesni venček, ki ga priredi društvo slov. trg. sotrudnikov v Ljubljani dne 11. svečana t. 1. v veliki dvorani hotela »Union" s sodelovanjem slavne Slov. filharmonije, vlada že danes vsestransko zanimanje. Mlado in agilno društvo znalo si je v kratki dobi svojega obstanka pridobiti splošnih simpatij. Vabimo torej vse prijatelje trgovskega stanu, da v velikem številu posetijo ta plesni venček, ki obeta biti, sodeč po pripravah, ena najprijetnejših predpustnih zabav. Krški samci prirede v soboto 11. t. m. ob 8. uri zvečer v »Sokolovi dvorani" svoj I. plesni venček, pri katerem sodeluje vojaška godba iz Zagreba. Ker je to prva prireditev krških fantov in ker se je veselični odsek potrudil, da bo cenjenemu občinstvu ustreženo v vsakem oziru, pričakovati je najobilnejše udeležbe. Dobri tovariš. V sredo zvečer se je vračal domov neki popolnoma pijani hlapec in se vlegel v sobo poleg hleva. Okoli polnoči ga je zbudil njegov tovariš, ki je imel prihodnjega dne zapustiti službo in mu slekel čevlje in hlače. Ko se je hlapec zgodaj zjutraj zbudil, je našel hlače sicer po- — Ljubljana v dimu Mesto očeta — Hudiča — Svatbena noč v železniškem kupeju — Čuden sopotnik in še bolj čuden sprevodnik — Železniška nesreča o polnoči — Ciganka v čalnici I. razreda — Usodno snidenje in usodna ločitev — Podzemski Dunaj — Chambres separees visoke aristokracije — Chambres separees visoke diplomacije — Chamres separees tolovajev — Austria Felix — Politično ognjišče sveta — Dvoženska ljubica — Prvi osnutki nadvse za*imive pravde — Na policijskem ravnateljstvu — Nadaljevanje peklenske vožnje — Grad Holm in njegove skrivnosti — Govoreča krvava lisa — Medena noč v gradu — Povratek v domovino — Hozana in križaj ga — Razkrinkana špiritistka — Novi svetovni nazori — Resurrexit! — Torej pravi monstrum. Mi smo napisali vsebino, ne da bi vzbujali radovednost, ampak da smo ji zadostili. Ker se premalo spoznamo v podobni literaturi, ne moremo povedati kjer je original tega »izvirnega" socijalno-političnega romana. Na vsak način so cijankali in špiritizem zelo sumljivi znaki. Tudi mi ne verujemo v peklo na onem svetu, pač pa ga hočejo delati nekateri na tem svetu — včasih tudi s knjigami — in verjamemo radi, da leg sebe, zmanjkalo pa mu je 11 K 92 h. Tatvine je osumljen 22 letni hlapec Jakob Tirbič iz Moravč, katerega je policija takoj aretirala in izročila pristojnomu sodišču. Posledice stave. Pred kratkim je v neki gostilnici na Poljanski cesti neki vinjeni godec z gostilničarjem za dve kroni, da bo v par minutah spil dva litra vina. Ker pa godec stave, katero je zgubil, ni hotel plačati, sta si oba skočila v lase in si razpraskala obraze. Nedolžna stava bo imela posledice pred sodiščem. Težko ranjen. V gostilni Leopolda Dekleva v Britofu pri Senožečah je^ pred par dnevi popivalo več kme-tiških fantov, med njimi tudi hlapec Ivan Sluga in posestnik Franc Hrovatič. Ker sta slednja dva malo preveč pogledala v kozarec, sta se sprla fin tekom prepira pričela pretepavati. Ko-nečno je Hrovatič slugo preobvladal in mu zadel z močnim nožem dve težki rani na glavi in vratu. Divji lovci. V lovskem revirju g. Palmeja je našel lovski paznik Ivan Janežič v bližini Iške vasi devet pasti za srne. Muhasti pijanček. Pred kratkim je našel neki stražnik na Cojzovi cesti mladega fanta, ga vzdignil in spremil do šentjakobskega mostu. Tu pa je navidezno pijani nadebudni mladenič nenadoma dvakrat padel na tla. Ker je odklonil vsako pomoč, ga je stražnik pustil na cesti. Muhasti pijanček je nato zavil proti Prulam in tam zopet padel na tla. Stražnik, ki je mislil, da je fant nevarno bolan, je poklical še enega svojega kolega, da bi nesrečnega spravil na varno. Ko sta oba prišla še čisto blizo k njemu, je pa muhasti pijanček v trenotku skočil po koncu in v največji naglici med burnim smehom pobegnil proti Žab-jaku. Prevarana policaja sta mu sledila, ga aretovala in izročila sodišču. Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun K 4,766.731 64 dvignilo pa 3,674.296-83 K Skupno stanje koncem januarja 1911 kron 12,773.568-06. Nova kavarna. Kakor smo že svoječasno poročali je kupil g. Štefko Miholič dosedaj kavarnar v »Iliriji" kavarno „Pua" na sv. Petra nasipu v Ljubljani ter je isto dne 1. februarja t. 1. prevzel. Kavarna ima sedaj ime »Central" in se bo v njej, kakor hitro bodo dela glede prenovljenja kavarne končala, proizvajali različni koncerti. Kdo sme voliti pri ljubljanskih občinskih volitvah ? Kdor hoče voliti v ljubljanski občinski svet mora biti 24 let star avstrijski državljan in mora imeti zato še posebne druge lastnosti. Kdo še je volllec? Pravico voliti ima tudi država, dežela, javni zakladi, tozemske korporacije, društva, družbe, zavodi, ustavne in pravne osebe sploh, ako jim je vsaj eno leto predpisan v občini kak davek, ki je podvržen občinskim dokladam, torej vse vrste davkov, iz-vzemši osebno dohodnino, ki ni podvržena občinskim dokladam. Kako se zračuna predpisan čas? Za zračunanje predpisanega časa, kako dolgo da volilec prebiva v občini ali plačuje davke, je merodajen dan, ko so bili prvič razgrnjeni imeniki volilcev, torej pri prihodnjih volitvah dan 3. febr. 1911. Izjeme glede vojakov. Aktivno službujoči častniki (avdi-torji, vojaški zdravniki, vojaški raču- pride včasih položaj podoben peklu’ posebno če človek čita take knjige> zato je boljše, da ostanemo pred peklenskimi vratmi in le od zunaj noter gledamo, da se izognemo nepotrebnim mukam. Da bomo vedeli vse, povemo vsebino: Radovan Pavel je ljubil na Dunaju Hedviko, potem pa se je .poročil naenkrat z bogato Vando Zlato-poljsko, Hedvika, najde raznih pomočnic, tudi kartarsko vedeževalko in gre na svoje maščevanje. Gorje nezvestemu Radovanu, vse peklenske sile gredo proti njemu, cijankali in vsi duhovi. Tovrstno blago ima svoje ime in svoj namen. Zato je zelo značilen napis pod vsebino prvega dela: Lasciate ogni speranza voi, chi entrate. To je znan citat iz Dantejevega »Pekla" in pravi: Pustite vse nade vi, ki vstopate. Ne vemo, ali je hotel pisatelj stem dokazati, da pozna Dantejevo »Peklo", ali je hotel opozoriti na nevarnost vse, ki bi sledili njegovim »peklenskim fantazijam", ki se kažejo v tem romanu. Namesto »Deset let v peklu" želimo našim čitateljem še mnogo let veselega življenja na zemlji, zdrave pameti, dobre literature in vesele predpustne zabave. novodje) in vojaški duhovuiki, gažisti, ki niso v nobenem činovnem razredu in moštvo oborožene sile, oziroma o-rožništvo, vstevši one, ki so začasno na dopustu, nimajo pravice voliti. Druge izjeme. Izvzete od izvrševanja aktivne volilne pravice so nadalje vse osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom, ravnotako one, ki uživajo iz javnih ali občinskih sredstev kot ubožci trajno preskrbo ali so jo uživali zadnje leto neposredno pred volitvami, ali ki žive sploh ob javni milodarnosti. Kaj ni smatrati za preskrbo ubož-nih ali za dela javne milodari? Podpor iz bolniških blagajnic, rent za nezgode, starost ali onemoglost, brezplačne oskrbe v javnih bolnišnicah, oprostitve od šolarine, podelitve učil ali ustanov in tudi ne pomoči v stiski. Najnovejša telefonska In brzojavna poročila. Delegacije. Budimpešta, 4. februarja. V današnji seji vojnega odseka avstrijskih delegatov se je nadaljevala generalna debata o proračunu vojnega ministrstva. Prvi je govoril član gosposke zbornice grof Clam-Martinic, ki je povdarjal, da sicer avstrijska vojaška bremena vedno bolj naraščajo, a vsakemu dobremu Avstrijancu mora biti znano, da so vojaške zadeve zelo važne. Zato bo on tudi glasoval za proračun vojnega ministrsva brez vsakega ugovora. Nad vse zanimiv je bil govor delegata prof. Masaryka, ki je poudarjal, da je vojni proračun le radi tega nenormalen, ker je avstrijska politika popolnoma zgrešena. Zelo neumestno je tudi, da se pri debati o vojnem proračunu toliko govori o Italiji, ker taki slučaji lahko vzbude tako v Italiji kakor v celi Evropi velike nemire. Sredstva, katera je navajal dr. Šušteršič, kako naj bi se zatrla italijansko iredento v Avstriji, so skrajno nasilna, nepoštena in frivolna. Italijanska iredenta bo Avstrija najlažje spravila na pravo pot, če jim da popolno prostost in pravo upravo. Govoril je tudi o zunanji avstrijski politiki in izjavil, da le avantura avstrijskih diplomatov zahteva vedno večje proračune. Avstrija se popolnoma nič ne ozira na davkoplačevalce, ki morajo odkupovati državo za grehe svo- jih popolnoma nesposobnih diplomatov, oziroma njih škandalozne politike. Popoldne se je nadaljevala seja, v kateri je govoril vojni minister Schon-aich in odgovarjal na razne interpelacije. K debati sta se končno oglasila tudi admiral Montekukoli in finančni minister dr. Maier, nakar je bila seja zaključena. Hrvaška delegacija v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 4. februarja. Na današnjo sejo skupnega ogrskega državnega zbora so prišli tudi novoizvoljeni hrvaški delegati pod vodstvom grofa Pejačeviča. Takoj začetkom seje je Pejačevič v imenu hrvaške delegacije vprašal predsednika zbornice, kako stališče hočejo zavzeti Ogri napram vporabi hrvaškega jezika v zbornici. V prošlosti so se namreč tozadevno precej omejile pravice Hrvatov, vsled česar je prišlo na Hrvaškem do velikega razburjenja, in je celo nastala nevarnost, da Hrvati sploh ne bodo več pošiljali svojih delegatov v ogrsko zbornico. Odgovarjal je podpredsednik zbornice Navay, ki je izjavil, da imajo hrvaški delegati po postavi pravico, posluževati se svojega jezika, obenem jih pa opominjal, naj raje govore ogrski, da jih večina zbornice lahko razume. Nato je grof Pejačevič izjavil, da se zadovoljuje z odgovorom. Ogrski poslanci so njegov govor neprestano burno aklamirali. Burna seja bosenskega sabora. Sarajevo, 4. februarja. Današnja seja bosenskega sabora je bila zopet jako burna. Razpravljalo se je o resoluciji poslanca Jankijeviča glede oprostitve pristojbin pri odkupu kmetov. Poslanec Šašič je tozadevno stavil par izpreminjevalnih predlogov. Muslimani in Hrvati so bili za Jankijevičevo resolucijo, Srbi pa so odločno zahtevali, da se pristavijo resoluciji tudi dodatni predlogi. Nato je podpredsednik, Srb dr. Tola med velikim odobravanjem srbskih poslancev zaključil sejo, proti čemur pa so Hrvati in Muslimani protestirali. Prihodnja seja bo naznanjena pismenim potom. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Alilan Plut. Tiska „UčiteijsKa tisKama", Ljubljana. Mali oglasi. Damska žalna in modna krila najnovejšega kroja od 5vK naprej. Samo v konfekciji A. Lukič, Pred Škofijo 19. 10—2 Meblovana mesečna soba se odda v Gradišču štev. 13, I. nad. 73 2—1 Italijanščino, francoščino, nemščino in slovenščino podučuje Šibenik, Šelenburgova ulica 6, I. nad. 72 4—1 Trajen aasiužek nudi se delavnim gospodom z prodajo patentovane novosti. Even-tuelno se odda samoprodaja za posamezne okraje. Ponudbe se prosi pod naslovom .Lahek zaslužek* na inseratni biro .Jutra". 76/1—1 Absolveatlnja trg-evskega tečaja želi takoj vstopiti v službo kot praktikantinja tu ali v ljubljanski okolici. Cenjene ponudbe pod B. B. na inseratni oddelek .Jutra*. 74/3—1 Primeren lokal v sredini mesta z vodovodom išče „Klub slov. amater-fotografov* v Ljubljani. Ponudbe z vsemi pogoji je poslati na društvo.______________________________75/2—1 Proda ali odda se v najem pristavo v sredini Kormina, obstoječo iz gospodarskega stanovanja, prostornih kleti, žitnice, kolnice, hleva, dvorišča, s kapnico in velikim studencem, 3 hiše za kmetovalca poleg vrta in vinograda obsežno povprečno 900 sežnjev. Dnlje stavbi-šče s cerkvijo za šolsko uporabo, vzgojevališče; ali tudi za trgovino na jako ugodni legi mesta. Natančnejše informacije daje Jakob Klemenc, Trst, Carducci 8. 65 2—1 Gostilničarji, ki žele godbo za predpustne veselice, naj se blagovoljo oglasiti ustmeno ali pismeno pri g. F. Vodišku, Vodovodna cesta 26. 18 6—3 Zalivala. Za vse dokaze prijateljskega sočutja povodom smrti nepozabnega nam brata, ozir. strica in svaka, gospoda Mihaela Deu se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sl. Čitalnici in gasilnemu društvu v Sp. Šiški, Trg. bolniškemu in podpor, društvu, vsem darovalcem vencev in končno vsem, ki so na ta ali oni način lajšali našo bol. v Ljubljana, 4. svečana 1911. Žalujoči ostali. Dobro Idoča trgovina se takoj odda v najem. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 7, I. nad. Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu“, Novi trg v Celovcu. Kupujte „JUTRO" 1 Ruč v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. Tovarniška znamka „IKO“. Siampslje > seh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavču-kovih štampilij. Ljubljana, Sv. Petra cesta Ceniki franko. C3 ^ b£) 'J U« 3 fc*-