Štev. 21. Leto LXVI. V Ljubljani, 27. maja 1926. PoStnlna plačan« rini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-čamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst ja plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. 99 Tip učitelja partizana ü (Prosti odlomki po članku tov. Milanovit-a iz Skopi ja t beograjski „Narodni Prosveti".) »Bodoča učiteljska skupščina in kongres morajo iti malo stvari do dna in pregledati vse, kar je v nas samih nezdravega. Ona mora ponovno povdariti interes naše celokupnosti nad interesi, ki jih zasledujejo poedinci in stranke med nami, da pojde z novo so= lidarnostjo in novo očiščeno silo v boj proti korporalskim ideolo» gijam in partizans.tvu.« Danilo Milanovič, učitelj v Skoplju. »Narodna Prosveta«, št. 37 leta 1926. Danes smo trotovo na istem mestu, kjer smo se nahajal prošlega leta 26. avgusta.- V mnogem pogledu ie še slabše. Učitelistvo nima zaščite niiti od politične umrave, niiti o'd nadzornikov, niti od samovolje ministrov. Zakon o narodnih šolah se sistematično izigrava. Učiteljska stalnost postala z vsakim dnem bolj mrtva beseda. Kjer se ni mogell učitelj preganjati do čl. 35. zakona o narodnih šolali, se ea ie premestilo no čl 71. čin. zak.: kjer se ga ni „moglo nremestiti no lastni prošnji se ea ie premestilo po »službeni potrebi« in Dn želi; drueih. Iskale so se forme, a učitelj ie vedno izgubil ... Vse to izpričuje, da naše prosvetne in šolske razmere in zadeve še nlimaio svoie lastnp hrbtenice, svoie lastna stalne linije in nam istočasno dbkazuie. da organizirano učitelistvo še daleko ni faktor. ki bi lahko ustvarjali in tvoril isto. Značilno ie. da hoče učitelistvo zaradi teh razmer na skupščini rzoremetniti svo.ia pravila in izvesti reformo svojega Udruženia. da ga s tem usposobi za uspešnejše delo. Izvesti oa ie treba najprej analizo sedanje učiteljske stanovske zavesti in videti, v koliko se lahko novo deilo nasloni na nio. Do danes v učiteljskih vrstah ni bilo vse v redu. to se iasno vidi in čuti. Vprašanje ie. le. kako najti boljšo pot? Učiteljstvo danes nima ' dovoljne ideme in moralne koheziie. niti ne more govoriti otvoir.ieno o popolni stanovski solidarnosti. Ono vsebuie danes v svojem stanu nesporno iako energiio ali tre-notno zlomlieno. razdvojeno in raztrese-. no zaradi političnega strankarstva: v uči-telistvu leži nesporna velika moralna in intelektualna sila, toda oslabljena ie. skaljena in zasenčena / drug"mJ nodtak-nienimi interesi ki np konvereiraio n'ti z nieeovim stanovskim bistvom nit; 7 duhom in cilrpm niegove organizacije: niti. če se še širše vzame, z njegovo sooialno-politično funkcijo v prošlosti in ne v bodočnosti. Učiiteljstvo ie v celoti, v vseh svo-iih panogah padlo ood vpliv dnevne strankarske Politične borbe in nieeova delavnost se ie razvijala vedno bolj v smer, ki ni vodila do stanovskega edin-stva in solidarnost' in tudi ni izhaiala iz temeliev skupnih stanovskih interesov. Med učitelistvo se hoče vnašati no-, vo prepričanje da ie politična stranka sigurneiša od stanovskega stališča in stanovske zaščitp in z^to se več stavlja na partiisko kocko nego na stanovsko1. Ne more se niti točno ugotoviti. koliko zla ie prineslo to naziranie v naše vrste. Pozitivno ie samo to. da -se ie v učiteljskem stanu po'avila nova partizanska mentaliteta učitelistva. ali če hočete še točneie izraženo: poiavil se ie t."o iicifelia partizana In to ie oni tin nčitelia wi «p 7aieda vsenovsori v stanovski organizem, ki zanaša co^ubni strankarski kvas v vs^ko organizacij» in canogo učiteliskp orsani-zaciip in M rod drzno zvonkimi* narolami stanovske solidarnost; in občih interesov skriva in vnaša v noslednio zadevo učiteljskega orgarl-zma strankarski' duh in z istim razdvaia»fe stanovskih vrst. Zato niti iedna učiteljska zahteva in ne iedno učiteljsko pravo ni več sigurno in nima imperativnega značam niti za učiteljske organe, ki so za to ¡nostavlieni. da ščitilo nravico in istino. Vse gre najprej čez partizansko rese to in ono ie prvi in poslednii sodnik. Nailepši nameni in naigloblie poteze se ubijajo, lomiio in tegublia.io v osebnostih partizanske ideologriie. Učiteli član organizaciip deluie proti vuašaniu narti-zanstva v strokovna vprašania. v nad-zorništvo itd., iz. intresov do stanu in šole: učiteli partizan deluie za namešča-nie partizanskih nadzornikov itd. fr interesov do stranke. Učiteljske skupščine izglasujejo resolucije v interesu učitelistva: učiteliski pratizanski klubi iih izpodbijajo v interes» stranke in Proti interesom stanu Korporalska ideologija izpodieda znaten del učitelistva in ga v praksi vodi proti idealnim interesom učitelske celote in stanovskega edinstva. ustvarja strankarske fronte in vzgaja* človeka ki se lovi.. Od tod izvira izvabljanje učitelistva od stanovske skupnosti k partizanskemu separatizmu in mešetarstvu: od tod težnja. da se Pa ne pusti ni za prst oddaljiti od te fronte: od tod dvoličnost da se v teoriii protivi režimskemu nadzorstvu v šoli. a v praksi se deluie Pri nestanov-skih silah, da se ga dobi: odtod ilzvira. da učitelistvo ni do kraia smelo in borbeno ker ni konsekventno. ker obstojati v njegovi stanovski nravi dvp misli, dve želii od katerih ostaia učiteljska vedno v ozadliu: odtod, ker se največkrat govori o enem splošnem stanovskem prepričanju, ali se ve že v naprei da ie do dela itn izvedbe istega še daleč, daleč in se bopotratilo še mnogo energije preden se pride do cilia. Ce se pa krene na novo pot. se lahko pridruži preokretu še mnogo svežih sil. ki še čuvajo svoie ideale in so še polne idealizma. * Le v tem znamenju bo oživelo naše novo. veže stanovsko živlienie in se izvrši naše stanovsko preroienie. Tudi iz Skonlia se že svita- partizanska stavba eori in iz svita žari nova zaria pravcffa stanovskega edinstva. ki ie edina zdrava baza resničnemu narodnemu in državnemu edinstvu! Učiteli partizan ie ootfuba za šolo. stan. narod in državo: on ie destruktiven element za-edinstveno učiteljska stanovsko življenje, ker goji proti stanovskemu edinstvu strankarsko politično stanovsko razdvojenost in Separatizem, ki ie huiši od narodnega separatizma, ker razjeda zdrave temelie stanu in s tem šole. ovira združitev vseh stanovskih sil -za poglobitev in povzdigo stroke ter s tem iznodieda zdrave temelje za oovzdigo naroda, kot temel'a države Prvi pogoi zdrave učiteljske celo-kumnost' in bodočnosti ie. da sp vpliv učitelia partizana v stanovskih vrstah popolnoma onemogoči Učiteliski stan ne bo nikdar svoboden če se ne otrese voliva učiteliev partizanov ! JOSIP LAPAJNE: K razpisom. (Neobrarnaran referat za priliko seje širjega sosveta Pot. UJU — Ljubljana 10. januarja 1926.) Pravo Danaidno delo se mi zdi raz-oravliati o temelinšh načelih ki se irnaio po niih ravnati člani namestilnih in disciplinskih komisij. Bilo je ob letu. ko smo si segli iz srca v srce in si usmerili nadalino pot s papirnimi resolucijami s katerimi smo slepili sebe in svoio okolico, v iavnosti pa zase.iali seme omalovaževanja. Iz poročila o seii šiiricga sosveta v prvi številki »Učit. Tov.« posnemam, da smo se načelno iziavili da organizacija ne imej opravka z nameščanj ker to le razdvaja naše vrste Organizacija nai le nostavlia vrhovna načela in jih brani, da se v tem oziru ilzvaiaio. Odločno smo obsodili vmešavanje političnih strank in posamnib lokalnih faktoriev v kompetenčne zadeve, z gnusom pa smo zavrgli dosedanjo prakso pritiskanja kljuk. Končno smo se radi abnormalnih razmer zediinilj k skileou. nai se k name-stilnim komisiiam oritegneio zaupniki, katerim smo podali nekai smernic, ki nai bi iih upoštevali pr.i sestavljanju namestilnih predlogov. Načelno smo osvojili predlog, nai se uocišteva čl 62. č. z. v naslednii razpo-redbi: a) najvišja službena doba. b) ob enakosti službenih let imej prednost oni z boljšo oceno lin c) oženieni s šoloobveznimi otroci. K členu 61. č. z. oa nai se izposlu.ie ob- liubliena odredba, da se učna mesta od-daiaio le na podlagi razpisa. Da bi ne bilo navala na člane namestilnih komisij, smo se zedinfli. nai se prizadeti obračajo do niih le potom predsednikov okrajnih učiteljskih društev, če imajo izredne razmere, ki nai bi se izjemoma upoštevale Do sem ie vse v redu. Zalibog. pa moram konstatirati. da ie bila praksa povsem drugačna, pl.iusk v obraz organi-začnim organom. Predvsem moram konStatiirati dejstvo da smo se že dolga leta boriili za to da imei učitelistvo v vseh kotlbora-ciiab zastopnike, ki jih samo voli. No. ker so bili vpoklicani v sedanje komisiie naši člani smo se brez ugovora zadovoljili, čim pa bi sedeli na teh mestih tovariši, ki niso včlanjeni v UJU. b: nastalo krika in vika. da bi naposled sami verieli. da se nam godi krivica. Draginiskp doklade sortira io učitelistvo v velemestne mestne, trške in vaške skupine, tako. da smo kmečki učitelji hočeš, nočeš moraš prikrajšani na dohodkih, kot podeželska masa pa smo uvrstili v svoi nrogram veič;e zahteve. Kdor ie služboval kdai na deželi, ve, da 'maš v mestih za vsak denar vse^a v izobilju d oči m moraš na deželi za drae denar orosiačiti po hišah ali pa naposled oditi v mesto, da nakupiš od žensk iz tvoiega okoliša česar doma nisi utegnil dobiti Poleg tega prideio dalina pota, vožnie. zdravniki, seie skupščine, kar LISTEK. Organizacija mladine in delo učiteljstva pri isti. (Iz letnega poročila Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani" za 1924./25.) Od oričetka šolskega leta 1924./25. ni profesor Fran Ferjan več oprarv-lial tajništva pri oblastnem odboru Podmladka društva ¿Rdečega križa zaradi preobilih uradnih poslov Pri prosvetnem oddelku. Tajništvo ie prevzel predsednik inšpektor dr. Leopold Polianec sam. Z dnem 31. decembra 1924 pa je tudi dr. Leopold Polianec odložil predsedniške in tainiške Posle, ker lie odšel na svoje novo službeno mesto v Maribor. Začasno sta z dnem 1. ianuarja 1925 prevzela: oredsedništvo oblastnega odbora inšpektor srednjih šol Josip Wester in tajništvo višji šolski nadzornik v potk. Fran Oabršek. ker bi bilo poslovanje oblastnega odbora drugače prestalo. Število šol. razredov in članov. 1. v ljubljanski- oblasti: a) v I. polletiu: 50 šol. 311 razredov. 8921 članov: b) v II. polletju: 60 šol. 369 razredov. 9752 članov; 2. v mariborski oblasti: a) v I. polletju: 43 šol. 239 razredov, 5928 članov: b) v II. polletju: 43 šol. 235 razredov, 5616 članov: skupaj: v I polletju 93 šol. 550 razredov. 14.849 članov; v II. polletju 103 šole. 604 razredi. 15.368 članov. Seie. Oblastni odbor ie imel redno sejo dne 16. marca 1925. katere se ie udeležil tudi glavni tajnik Božidar Zeče-v i č iz Beograda. Na tei seii je bil izvoljen nov izvršilni odbor s predsednikom Josipom Westrom in tajnikom Francem Gabrškom. Dahe se ie na tei seii posvetovalo in sklepalo o osnovanju šolskega kina. o prireditvi učiteljskega tečaia za ročna dela Podmladka društva Rdečega križa, o feriialni koloniji 7.a Podmladkarie društva Rdečega križa. Dne U. maia 1925 ie imel se.io odsek za prireditev šolskega kina in dne 26. iuniia 1925 odsek za prireditev ferijalne kolonije. Učitelisk? teča; /a ročna dela Oblastn' odbor je priredil učitelliski tečai za ročna dela Podmladka društva Rdečega križa na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Tečai ie traial od 6. mliia do 8. avgusta 1925. Delil se ie v tri oddelke: 1 za kar-tonažo s kniigoveštvom: 2. za mizarstvo v zvezi s struearstvom in rezbar-stvom; 3. za pletarstvo. Kakor kaže priloženi seznam, ie bilo vpisanih: 1. v oddelku za kartonažo s kniigoveštvom 15 udeležnikov(ic): 2. v oddelku za mizarstvo v zvezi s strugarstvom in rezbarstvom 11 udele-žencev(ic) : 3. v oddelku za pletarstvo 13 udele-žencev(ic); skupai 39 udeležencev(ic), od katerih iih ie ostalo koncem tečaia 38. Tečai ie otvoril dlne 6. iuliia 1925 ob 8. uri dopoldne oblastni predsednik Josip Wester ob navzočnosti oblastnega tajnika Frana Gabrška, profesorjev in uddeženceV(ic). Nato so se razdelili udeleženci po oddelkih in so se iim odkazali prostori, oziroma delavnice. Tečai ie zelo vestno in spretno vodil A 1 o i z i i Novak, ravnatelj II. deške meščanske šole v Liubliani Poučevali so: 1. modeliranje, kartonažo izrezovanje in leolienie papiria. strugarstvo in rezbarstvo: Aloizii Novak: 2. kniigoveštvo: Janko Blaga-n i e . osnovnošolski učiteli v Liubliani. izprašan za rokotvorni pouk: 3. mizarstvo- Josip Merciua, strokovni učiteli na tehniški sredni< šoli v Liubliani : 4. pletarstvo: Josip Baran, strokovn' učiteli in vodia nletarskega oddelka tehniške srednie šole v Ljub-liani V vseh treh oddelkih se ie poučevalo od 8.—12. in od 14.—18. ure. in sicer od 8.—12. in od 14.-16 vsak dan praktični pouk v delavnicah na to Pa od 16. do 18 pouk v modeliranju, izrezovanju in lepljenju papirja izmenično s praktičnimi navodili, kako se slika v les in tkanine ter vžiga v les Vsak petek od 16. do 18. so imeli mizarji strokovno risanje, drugi Pa predavanje o vrboreii. Del udeležencev, ki so bili pri mizarstvu. ie imel vsak dan od 14.—16. praktični pouk o struearstvu m mizarstvu. udeleženke kartonaže pa so se učile vsak dan dve tiri od 14.—16. pletar- t Iz bugarskog učiteljskog pokreta. znaša ogromne izdatke. In ko dozori še otročad za srednješolsko izobrazbo, tedaj upade še pogum volja se razblini, zahteve pa so glasnejše. Naravno, da podeželsko učiteljstvo stremi izboljšati si ooložai vsai do stop-nie mestnega učitelja In tu zadeneš zopet na člana name-stilne komisije, ki zna prav malo ceniti upravičene zahteve podeželskega tovariša ali tovarišice in se večkrat da preslepiti od zunanjega bleska raznolikih uniform takozvanili narodno-kulturnih delavcev, dočim mu oči švrkneio mimo pokmeteneea tovariša, ki se plazi po kmečkih vrtovih s cepilnim voskom v rokah vsled česarsigurno ne sodi več med olikane liudi Ne rečem, da bi večkrat v tem ali onem oziru ne nasedal napačnim informacijam, ki oonaivečkrat ne prihajalo s oodeželia. Naša šola ie povečini kmečka, zato nai se z nieno usodo bavi v večii meri takozvano podeželsko učiteljstvo. •Pripomniti trn' ie nadalje, da sorazmerje naših zaupnikov ni pravilno. Če meščanske šole zastopa po 1 oseba ko-. liko nai bi tih prisodili osnovnemu šolstvu? No in recimo, da imamo te zastopnike v komisiiah le kot svoie informatorje. varuhe naših načel, kai oziroma česa imamo zahtevati od niih? Službeno uradno molčečnost morda, za katero se lahko skrijejo nepoštena dejanja? Ne. naši zastopniki so varuhi našega prava, odgovorni za svoia dejanja vsemu stanu in so nam kot naši glasniki dolžini oodaiati čistega obračuna o vsem poslovanju v zadevnih.'komisijah Z ozi-rom na nedemokratično sestavo komisij, naši zastopniki niso odgovorni za poslovanje ostalih članov, toda niih nrokleta dolžnost ie: do skrajnosti in neomaino čuvati interese učitelistva in «¡p ravnati po smernicah, ki jih podaiaio naša orga-nizačna telesa. Brez krinke iavno bodi poslovanje vseh prosvetnih korooracii kaiti le tedaj bodo uspehi sigurni, povolini. vsestransko zadovoljivi. Nihče izmed prezrtih komoetenčnili kandidatov ali disciplinsko preganjanih ne bode ozlovolieval organizacije, če so se nieni zastopniki ravnali po naših lastnih načelih in ne bode nepovolinih rezultatov valil na bremena lastne organizaciie Ker nimamo še enotnega šolskega zakona, ki nai bi uredil tudi vse na«e pravne zadeve, se moramo za sedai zadovoljiti s činovniškim zakonom, ki pa glede posebnosti našega stanu in urada nikakor ni v skladu z zahtevami ostalega uradništva in potrebami drugih uradov. Zato ooažamo tjainsem izjeme. ki nas tokliučuieio od zakonitih predpisov. Minogo Da ie v zakonu gradiva ki ie Sicer tuje. neprimerno našemu stanu, oa se vendar da tako lepo izrabljati v vsakovrstne namene, če tudi še daleč ne odgovarjajo interesom šole. Čl. 15. zadeva pravice prvega nameščanja oziroma soreiemania o s ob i a v državno službovanje. Ker ie praksa pokazala. da ie delokrog ministrstva preobširen smo v beograjsko resolucijo vstavili željo, nai se pravica nameščanja začasnega učitelistva prenese na velika županstva, da ne bode na šolah toliko vrzeli, kakor smo iih imeli bas tekoče leto. Pri začasnem nameščanju nai bi naši namestilni zaupniki pazili da se siromašnih diiakov ne zapostavlja za kandidati — zlasti za kandidatiniami iz takozvanili boljših krogov in ŠDortnikov ne Prečenju" te radi izvenstamovskih potreb ali zmožnosti ki so večkrat na škodo šoli sami. § 62. pretresa itčitelia skozli mnogo-broina rešeta. inrežge z mnogobrojnimi X. žarki, da revež naposled še samega sebe več ne pozna. Vse ie. samo to ne. v kar ga usposobita maturitetno spričevalo. Ker imamo slučaino namestilne komisije. ki nai sestavliaio dvonredloge. ie že v 1. instanci zaoečateno kdo ima dobiti zaprošeno mesto. Če bi pripadniki našega stanu nastopali solidarno, bi bilo lahko vsikdar ustre" ženo pravicam učitelistva. Če ipa se presoia komoetente po političnem nazi raniti. tedai sigurno nrioada Dolitiki odločitev, in sicer po momenta-nih razmerah. Tu pa ie ost mojega referata. Namestilni zaupniki nimajo pravice zagovarjati želie lokalnih faktorjev, ker to ni v skladu s ootrebami učitelistva in ker največkrat občuti sunke nenravičnosti kmečki učitelj. Če bi orevladovala politika, tedaj bomo imeli v zastopih le politične eks-oonente. ki bodo ustrezali le Dolitičnim Dotrebam. ali oa bodo b ooliitičnih .ozi-rov nastavljali v posameznih kratili le politične nasprotnike Nameščanja niso bila zadnji vzrok našega boievania proti farovžem in kraj-nim šolskim svetom: čemu br drugim faktorjem dovoljevali, kar smo odrekali onim prvim. Naravnost neodpustljivo pa ie če prehajajo naši zaupniki preko stanovsko-organizačnih smernic in če mora učitell-stvo samo poklicane politična faktorje opozarjati na skleD organizaciie. Sklepamo s poudarkom da ie Dodeljevanje službenih mest vitalnega Domena. zlasti še za družinske očete in matere. zato skrbi organlizaciia. da namestilni zaupniki čuvaio in zaeovarjaio naše stanovske Dravice in varuieio učiteljstvo ored političnimi zlorabami. Namestilni in disciplinski zaupniki nai se nraviloma izbir a io iz vrst podeželskega učitelistva ki ie iačie no številu in se zaveda večjih potreb Člani poverieništva (funkcionarji'! nai ne zavzemajo personalno pravnih zastopstev, da se očuva ugled in nepri-stranost organizacije. Vsa zastopstva nai se izvrše potom volitev celokunnega učitelistva. Vse poslovanje naših zatoonikov bodi iavno da se zabrani zloraba častnega mandata. Zastopniki naj se oziraio na želje predsednikov učiteljskih društev. k? iih ie staviti v sklad po obče stanovskih do-trebah oziroma zahtevah očrtanih po lanskih resolucijah Organizacija ostane le na ta način poštena, neomadeževana. glasnik pravice. sodnik sleherne krivice. Bugarski se učitelji spremaiu za izbore članova okružnih školskih odbora i disciplinarnih komisiia, koie če odluči-vati o disciplinarnim nogreškama pojedin': h učitelia. Učiteljski savez svrgde če kandidovati svoie ljude. U nekim okru-zima učiteliske kandidatske liste več su gotove. Za ove izbore vlada veliki interes. * Bugarski Učiteljski Savez koiii broji preko dvanaiest hil.iada članova i članica. obuhvata oored osnovnih učitelja i progimnaziske (učitelje gradaneskih ško-la). U poslednje vreme grupa učitelja gra-danskih škola radi na odvajanju od osnovnih učitelia i obrazovaniu vlastite organizaciie. U tu svrhu održana ie konferenčna. ali koia ie. po pisan in »Sozna-nija«. organa Bug. Uč. Saveza. slabo usnela Ova ie akciia izazvala veliko nezadovoljstvo medu organizovan jn u B. U. S. osnovnim i naročito Drogimnaziskim učiteliima U nizu oštrih članaka. koie ie donelo »Sozname«. postupci iniciiatora osuduiu se i kvalifikuju kao vrlo štetan separatizam po učiteljstvo. Učešče bugarskih učitelia u društve-nom životu ie mnogo veče nego kod nas. To ie pokazao skorašnji gradanski rat u Gospoda, o naših zborovanjih mi .¡e govoriti. Umevno, da Vam ne morem povedati nič novega, naloga moia ie Ie ta. da orilijem tu na tam malo olia v svetilko. da nam da nekai migljajev o naši stanovski dolžnosti, zavednosti in edinosti. Učitelji, učiteljice smo. Vsi vemo, da ie v združenju in slogi moč. zato smo strnili naše vrste v stanovski organiza-ciii. da z združenimi močmi vršimo veliko delo. ki smo ga dolžni narodu in domovini. Naša organizacija pa so učiteljska društva. Oklepaimo se torei te svo.te stanovske organizaciie. ogrevaimo se pri nienem ognjišču za vse dobro in lepo. dvignimo mien ueled z neumorno delav-nostio in utriuimo nieno moč. In ona? Tudi ima dolžnosti napram nam. nieni člani smo. ne -^orda le za to. da plačujemo članarino, še mani. da kimamo. kar nam veleva njeno vodstvo, skrbeti mora za vsakega ooedinega člana; ,za niiegove socialne težnlie. Torej vsak za vse in vsi za enega. Rekla sem. da se ogrevamo za vse dobro in lepo. Je pa vedno vse dobro in lepo? Ne. to vemo. mnogo je peg. ki jih trpimo po lastni, mnogo po tuii krivdi, ki nas ovirajo in nam škoduieio. Kdo nai te odpravi, če ne mi. nieni* članL to ne le smemo, to moramo na naših zborovanjih. Tu govorimo jasno In odločno, tu bičaimo svoie naoake. ne drugih, sai kritika na pravem mestu in o Dravem času ie zdrava. Ni slabost tovariši. tovarišice. ako odkrito oriznamo naoake v svojih vrstah. Je grenko in težko, včasih orav težko in mnogim nemogoče. ali zdravo in ootrebno ie. dru- 37 udeležencem(kam) smo izdali izpričevala z dne 8. avgusta 1925. št. 554, o dovršenem tečaju do Driloženem vzorcu. Obisk ie bil Dri vseh orav marljiv in usoeh Drav dober. Za tečaj smo prejeli od glavnega odbora vsoto 19.000 Din in od lesne izvozne družbe Dolenc-Hudovernik-Javornik v Ljubljani za materija! denarno oodiDoro 300 Din. Udeleženci sami Da so plačali za nabavo materi.iala do 100 Din. Ferijalna koloniia Oblastni odbor ie priredil ferijalno kolonijo za Podmladkarie Rdečega križa v šolskem poslopju na Dovjem na Gorenjskem. Ta koloniia se ie otvorila dne 7. julija 1925 in je traiala do 6 avgusta 1925. Koloniia ie štela 7 dečkov in 13 deklic. slkuoai 20 otrok, vsi iz Ljubljane, in sicer iz. osnovnih šol 3 dečki in 6 deklic, iz meščanske šole 7 deklic in iz srednjih šol 4 dečki. Za pokritie stroškov ie plačalo nekai otrok samih po manjše ali večie vsote: dalie so prispevale nekatere šole z različnimi zneski: mestni magistrat liuh-ljanski ie naklonil 5000 Din za 7 otrok, ki jih ie sam določil; glavni odbor v Beo- zemlji. Medu žrtvama procentualno te najviše bilo učitelja. Zatim Zemloradni-čku stranku su osnovali učitelii Za vreme Stamboliiskove vlade učitelii su bili zastuplieni i to 7"?čainim broiem i u kabinetu i u skuDŠtini čiti ie nredsednik ta-kode bio učitelj. KooDeratizam u Bugarskoi ie naglo naoredovao. Postignuti su neverovatni rezultati. Osobito u Droizvodnii duvana. Mnoga Drivatna oreduzeča koia su ra-niie na bezdušan način eksDloatisala Dro-izvodače. bila su prisiljena da likvidira-.iu. Veliki deo uspeha ovog veličanstve-nog ookreta. u kome mnogi s pravom vide soas čovečanstva. vrlo veliki deo ieste olod požrtvovnosr rada narodnih učitelia. Posle prevrata 1923. otpočeta ie sistematska i bezobzirna borba nrotiv kooDeratisma od strane vladaiučih era-danskih partija Mnogi su učitelj platili skuoo svoiu odanost Drema narodu i ide-alističko shvatanie poziva. Otoušteni su iz službe. Bačeni na ulicu Seoske gazde i zelenaš1; nalaze da su onasni no državu — to ie iedina njihova krivica Uprkos svih progona sa učiteliske • konferencije u selu Sarancima upučen ie apel na sve članove B. U. S. da udu u organizacije za oomaganie ekonomski slabiiih i da orionu na oosao. da se svom snagom za-lože u radu na stvaraniu koonerativne Bugarske. S. gače tudi nimamo pravice kazati napak svoiih nasprotnikov. Zato le pogumno poglejmo v * zrcalo, ugotovimo svoie senčne strani, česa smo krivi sami in v koliko smemo obtožiti druge. Ne streliaimo iz kotov z neumestnimi opazkami, ne jezimo se in ne zabav-liaimo doma. ooveimo pri zborovanju kar nas tlači. Vsak ima pravico do proste besede. In ako ie kdo v naših vrstah, ki si upa z odkritim veziriem na plan za naše pravice, za naš stan. ga oodpiraimo. ne podiraimo s Doleni. ne iščimo v miegovih stavkih oik in veiic ooglobimo se raje v jedro. V skrbno DriDravljenem referatu nam razoravlia tovariš, tovarišica razna pedagoška vDrašania. kolike važnosti so za šolo in njes nanredek. Drugič zopet z zanimanjem noslušamo razDravo o Izobraževalnem in Doučnem delu med narodom. Da so Da naša stanovska vora-šaniia veleDomembna. vemo vsi. zato iih nač ni nikdar nreveč. SDOznavaimo se pri naših zborovanjih. ne po zunanjosti, po srcu in duhu. sai smo raztreseni, da se komai poznamo po imenu. Med nami nai vlada nekai lepega — učiteliska kolegialnost. odkritosrčnost — ko učiteljska duša nre-kioeva živlienia. si Doišče tovariša in ko ga tareio skrbi, zonet tovariša. Kdo nai se odteguje zborovanjem? Nihče! Ne oni. ki bi se lahko izgovarjali: »Mr smo že mnogo zborovali, sedai zba-ruite mlajši.« Tako ne. sai vendar Dotre-bttiemo niih nasvetov in teh imaio toliko do svoii bogati izkušnji. Ne mladi, o katerih ie rekel tovariš iz Ljubljane na gradu ie podelil 2000 Din. oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani 2000 Din, inšpektor ministrstva za narodno zdravie v Ljubljani pa 1000 Din. Vrhu tega nam je oblastni odbor Rdečega križa posodil mnogo kuhiniske nosode in posteljnine, higiienski zavod v Liubliani oosteljnjake in povelistvo. 6. orožniškega polka v Liubliani slamniače. Vrhovno vodstvo kolonije ie imel, dr 1 v o P i r c . šef higiienskega zavoda, ki ie vodil tudi posebno koloniio za srednješolske diiake ki io ie v :stem oosloo.iu' priredil higiienski zavod s posebno kuhinjo. Nadzorstvo dečkov ip oskrboval upokojeni učitelj Vendelin Sad ar, deklice pa ie nadzorovala sestra higiienskega zavoda Jožica V a § e 1 j. Za maroderie. ki iih ie bilo oa prav malo ie poskrbela nadzornikova soproga L e a Sadar. Dobre nasvete za prehrano pa je dajala Mariianica dr Pirče-v a. ki se ie tudi prav z. veseliem s svo-lima hčerkama Pridruževala izletom. Kuharica ie bila sestra diakovske ■provinciie sv. Križa1. M a r i i a Ana S e n ii č a r. ki nam io ie prepustil mestni magistrat liubhanski in te ooorei oskrbovala v Ljubljani mestne reveže v mestnem zavetišču. (Dalje prihodnjič.) stva. udeleženci pa malo mizarstva in rezbarstva Predavania so imeli: 1. dr. Ivo Pire, šef higiienskega zavoda in dr. F r a n t a Mis. asistent higiienskega zavoda v Ljubljani: o higi-jeni. oziroma tuberkulozi: 2. Jovan J ova novic, unravi-telj učiteljske šole v Aleksincu o priliki, ko ie dne 23. iuliia 1925 v spremstvu oblastnega tajnika Marcela Kolina iz Zagreba nadzoroval tečaj: o pomenu in bistvu delovne šole: 3. glavni tajnik Božidar Zeče-v i č iz Beograda dne 27. iuliia 1925 o prililki pregleda tečaia: o organizaciji Podmladka Rdečega križa: 4. ravnatelj Alojzi i Novak: o rokotvornem pouku: 5. strokovni učitelj Josip Baran: o vrboreii: razkazal ie tudi vrbove nasade tehniške srednje šole. Tečai ie pogosto obiskoval oblastni tajnik Fran Gabršek. Dalie so ga obiskali: oblastni oredsednik. insoektor Josip Wester, šef prosvetnega oddelka dr. Pavel Pestotnik višji šolski nadzornik Engelbert Gangl in ljubljanski mestni gerent Anton L i -kožar. Vsi učitelji so vršili svoio nalogo nadvse vestno in z razume varnem. Takisto so udeleženci(ke) tekmovati med se-boi v Dridnosti in vztrajnosti Dr» delu. Zato je tečai orav dobro usnel. Pouk ie bil skoro izkliučno samo Draktičen Udeleženci so izgotovili celo množino nredmetov. ki so se koncem tečaja dne 8. avgusta 1925 DODoldne razstavili. Ta razstava ie bila dobro obiskana in te natbolie Dokazala usoeh tečaia. Tu so bili iz kartonaže razstavljeni najrazličnejši izdelki: koledarčki, okviri, škatle za metulje hrošče, za rokavice, robce, manšete. kravate itd., dalie precizno izdelana geometrijska telesa reliefi iz olastiline itd Vsi posamezni kosi so bili prevlečeni s papirjem, ki so ga udeleženci sami različno pobarvali. Iz kniigoveštva ie bil razviden ves DostoDek od broširanih zvezkov in katalogov do kniig. vezanih v nlatno in usnie v različnih barvah. Iz mizarskega, strugarskega in rez-barskega oddelka so bile razstavljene kuhiniske stelaže. valii. tolkači. obešalniki. kasete itd. Pletarii so razstavili košarice za sadie. necivo. šivanie itd stoiala za cvetice. košare za perilo, koše za napir itd. Naša zborovanja okrajnih društev. (Referat pri Kranjskem učiteljskem društv u.) zborovanju v Škofii Loki. da iščejo zabave v kavarni, če tudi iim >ie kot »na.1-boli delavnim« med učitelistvom kmalu za tem isti tovariš dajal Dri kompetencl prednost Dred starejšimi. Združimo resno delo s prijetnim raz vedri lom v tovariški družbi in ne bo izgovorov. tudi ne bomo v našem zborovanju videli le šole prostega dneva, ne pretveze za kupovanje in za obiske, tako. da je predsednik v zadregi, katera točka bi bila Drva. da so vsi navzod. To ie klic vam. ki ste res člani! V stanovski nezavednosti spečih ne kličemo, ker ie vsak klic brezuspešen. Kdor ne brani svoje časti, svojega stanu in svoiih interesov, vsega tega vreden nI. In to delaio poleg zaspancev tudi oni. ki iim ie vsak več. kot tovariš, vsako delo boli važno, kakor stanovsko. Pa še nekaj tovarišev imamo, članov organizacije ne morem reči. dast prihajajo k zborovanjem. To so oni. ki na vse opomine društvenih blagajnikov ostaneio gluhi. Seveda, če se čutilo tu ln tam prikrajšane, potem Da 7. batinami po organizaciji, ki ne ščiti dovoli svoiih članov. Gospoda, nai nam ne bo odveč davek. toliko stanovske zavednosti si vendar ne bomo odrekli. Pri nas se nekaterim zde mesečna Eborovanja prepogosta. Poglejmo v »Učit. Tov.«, največ društev zboruje mesečno, na ni to odveč njihovim članom. celo ne v Radovljiškem in 'Kamniškem okraju, ki sta vse boli razsežna. kakor kranjski. Priznati se mora. da ie 17. financaalnih ozirov težko prihajati k zborovanjem tovarišem, ki so od središča tako oddaljeni, kakor so v Poljanski in Selški dolini. Ali ne bi bilo na mestu. da ti oošlieio svojega namestnika, on bi potem ostalim ori sestankih poročal vse naše sklepe. Sicer Da navadno tisti, ki doDrineseio največ žrtev, najmanj godrnjajo. Da Da ne bo nezadovoljstva In se ustreže vsem. bodete danes sami odločili čas in krai našega Drihodmiega zborovanja. Naše odborove seie so javne, vsak ima dostoD. kogar zanima delo odbora, ki ste ga sami izvolili, zato Da ie tudi prav. ako predsednik obvesti vse člane iavno o nienih sklepih in ukrepih, kar za-more edino Dri zborovanjih. Tudi kompe-tentna lista in nje razvrstitev ne srne bit; tajnost. Kdo se zamore razburjati, ako ie odbor ravnal, kakor \releva čut pravičnosti. torej ozirale se na službena leta. družinske razmere in kvalifikacijo. Torei nič za kulisami, kar ve naš Dredsednik in vsi odborniki, sme vedeti vsak član. Ako Da se vam zdi gosooda to naziranie Dredemokratično in ste mne-nia. da odbor za tako objavo ni kompetenten. se oglasite in se bo ravnalo do vaši želji. Končala bom! Ne vem kako ste sprejeli moie besede. Morda se zde marsikomu preostre, drugi enakomisleči se strinjajo z njimi. Pripravljena sem na vse. Umakniti ne morem nobene, prišle so iz Drepolne duše. Kakršni so moji nazori, tako sem vam jih Dodala. Prosim Vas tovariši, tovarišice soo-polnjuimo sami sebe Dri naših zborovanjih. da dvignemo svoi stan. in 7 ni i m naš narod, za katerega delati ie naša živlienska dolžnost, da bodo naši potomci nekoč zaznali: »Domovina no svojih učiteljih si postala velika!« M. Malenškova. Kitajski učitelj. Na Kitajskem žive učitelji v zelo bornih živlienskih odnošaiih. Že mesta dobe težko, a tud,i pozneje, ko so aktivni, se morajo boriti z naznimi težkočami. V zadnjem času poskušajo kitajsko šolo dvigniti. Zato ie primoran učiteli da skrbi za svojo nadaljnjo izobrazbo in si tako pridobi ugled, Dri starših in deci. Vsi učitelji tudi iz iužnih provinc in obmorskih pokrajin moraio znati nareč-le Pekinga ki se od ostalih narečij razlikuje približno tako, kakor francoščina od angleščine. Razumevanje časopisia in modernih knlig na posreduiein edino slovarji, katerih si na učiteli ne more nabaviti. • Kitajska plača svoje učitelistvo zelo slabo: skala plačilnih razredov ie še izza oredvoinih časov čeprav se ie živlie-nie medtem mnogo Dodražilo. Vodie šol dobe mesečno 32—40 dolarjev, glavni učitelji 24—30 dolarjev, učitelji 12—24 dolarjev in pomožni učitelji 10—20 dolarjev Učitelji literature, matematike in tuiiih lezikov so naibolie. učitelji petia in telovadbe so najslabše plačani. Prejemki onih ki so študirali v inozemstvu so višji od ostalih Da more učiteli živeti ie nrimoran poiskati si postranski zaslužek: nekateri trgujejo, drugi si iščeio sreče v igri. Država svojemu učiteiistvu ne daje pokojnine in ne priznava Plačanih dopustov. Učiteli. ki si želi oddiha si mora poiskati namestnika, ki Da ga sam plačuje. Isto pravilo veha tudi za bolezen. Treba ie v mladosti in zdravili prištediti od malenkostnega zaslužka tudi za bolezen in starost. Ministrstvo prosvete se drži pri sprejemanju kandidatov v učiteljsko službo sledečega načela: Učiteli ne more postati 1. bivši kaznjenec. 2 idiiot 3. prevratni element. 4. svečenik. Učitelistvo se disciplinira z ukorom in odpustom ki ga pa sme tudi občina izvršiti samovoljno in brez odobritve ministrstva. Včasih se dogodi, da dobi učitelj v odlikovanje bronasto kolajno ki pa nič ne nese. Nekdai ie smel učiteli deco prete-Dati: sedai ie to prepovedano. V šoli stojita dve črni deski Kdor se nregreši. tega ime Dride na eno izmed desk Ko ie napisan trikrat, se ga zapiše na drugo in ako ie še na tei tabli njegovo ime trikrat zabeleženo se ga izključi. Vstopiti, pa sme v drugo šolo. Napredek učencev se izkaže 7 redi: skala vsebuie sto pik. Najboljši red ie 1. Učiteljicam se godi slabše: oreiem-ki so nižii od onih učiteljev. Vendar učiteljice z večio vnemo delujejo v šoli; me*dtem ko reducira učiteli šolsko delo le na najnujnejše, da mu preostane čas za drugo, kar mu priiiaša materijalen dobiček. Kitajci so praznoverni; po cestah se na vsak korak srečuje »preroke« in ve-deževalke. h katerim si ne hodi samo priprosto ljudstvo 00 srečo in dober svet. temveč tudii intelektualci. Kandidat si Dred izpitom pride po svet in celo učitelji povprašujejo pri teh liudeh 00 svojcih alii drugih skrbeh in težniah Kitajci veruieio da prebivajo v zemlji demoni: in ne mine ura. v kateri so se razmotrivala geološka dejstva, ne da bi se spomnili tudi demonov. Velika mesta imaio lepe šolske stavbe. zidane Po evropeiskem vzorcu Na deželi oa se vrši pouk v kočah ali starih temoliih. Na strehah stoie kipi lokostrel-cev. ki nai poslopje in učence varujejo pred hudobnimi duhovi. Učiteli bo v botanični uri Drav brezhibno in do modernih načelih podajal morfologijo rastlin, a ko bo prišel do koreninice Ginseng ne bo pozabil omeniti, da se more 7. njeno pomočjo oživljati mrtve In isto bo trdil v zoološki uri. ko bo govor o jelenovem rogoviu. Kako nai vcepi deci najenostavnejše pojme o zdravstvu, ko prinaša ta že od doma globoko vkoreninjene. krive predsodke, n. pr. blato varuie bolezni 2e teh par primerov kaže. kako globoko tiči kitajski učiteli še celo tisti, ki .ie študiral na evropsklih učifiiščih. pra-znovernemu milieju. „Nad 50 milijonov esperantistov .. Da se resnica prav spozna... Gosp. O. Avsec. tajnik esp. kluba v Ljubljani trdi v 19. številki »Učit. Tov.«, da se ceni danes preko 50 milijonov esnerantistov. Taka armada na zmore en sam tedenski list »Herdldo de Espe-ranto«! Pred nedolgim ie začel izhajati dvakrat na teden. Da je moral kmalu ODUStiti ta poizkus, imel ie gotovo »preveč« naročnikov! Založnik Rudolf Mosse nabira že od leta 1906. subskribente na »Tut-monda literaturo «. do danes Da iih še ni nabral niti 10.000 reci deset tisoč! Iz tega se vidi. da šteje Esperanto svoje pri- staše v kvadratih! To ri.i šala. ampak istima. ki io ie trdil esperantist dr. A. Vogt sam v odprtem pismu (gl. »Weltsiprache Ido«, Nr. 3. 1926!) ter dostavil, da smatra vsakega, ki le simpatizira 7 idejo mednarodnega jezika, že za esoerantiSta. Približno tako: Francozi so naši prijatelji: potemtakem ie danes Slovencev za okroglo 50 milijonov več in jutri. .? EsperantSka logika! Tudi Radio že trobi Esp-o v svet. samo ne vprašajte, kdo da posluša! Ne le »Slovan« Zamenhof. marveč še mnogi drugi so si stekli nevenliivih zaslug za popularizacijo ideje mednarod- nega iezika. Izumitelji drugih idiomov. ki so izšli pred 'in 00 Esd-u. in popravi-telii Esp-a so seveda sami nevošliivci in sovragi Slovanstva! Je to orav ceneno bojno orožje za — maso! Ido res nima »slovanske duše«, ampak— če mora za nekaternilke že vsaka reč kako dušo imeti — občečloveško; pri Idu tudi ni prostora za katerikoli šovinizem. Manjka mu tudi »interna sveta ¡ideja«. ki obstoia menda v tem. da se dejstva pretiravajo in resnica ootvaria. »Svet« ie tudi Espo sam, o katerem nihče ne sme slabo govoriti ali se ob njega obregavati! Zamenhof sam ie izdal »Fundamento de Esperanto«. nekako sveto pismo esp-istov. čigar nauki so nedotakljiv1!. Vse diši do vero-u s t a n o vii t e l i s k' i h zapovedih! Esperantisti se smatrajo tudi za posebno naciio. ki goii svoi imperializem s tem. da so se oprijeli gesla, da sm~ po,-stati mednarodni jezik le Esd-o da noben drug idioin! Od tod tista gonia proti »Delegaciji« za uvedbo mednarodnega iezika«, ki se ie »predrznila« nredlagati reforme za Esp-o. Esperantisti tudi pre-Žiio na dnevno časoDisie. da bi ne črtrni-lo besede o Idu. Sedai dovolite še nekai primerov, da vidimo »pavie Derje«! SI.- Starim, bolnim in ubogim delavcem so prepovedati prosiačiti. Espo: Al maliiunai mal-sanai kai malričai laboristoi on; malper- mesis petadi. Ido: Al oída, inalada e oovra laboristi on interdiktis mendükar. Si.: Ve li ona vse? Esp.: Cu ši soias čion? I.: Kad el savas omno? SI.: Se li ono (za angleški »it«) nahaia povsod? E.: Ču dži trovidžas čie? (Fonetika!!) I.: Kad ol trovesas ommube? SI.: Prej sem kupoval vse takšno blago, ki p-a vidimo na tukaišmem trgu. v inozemstvu. E.: Antaue mi acetad.'« čiujn tiain ko-mercažoin kiuin oni vidas sur či-tiea Dlaco. en eksterlando. I.: Antee me kom-nris omna tala vari, quin on vidas sur bika Dlaco. en exterlando SI. Danes se peljem v Hoče. Ptui in Središče, uitri Da v Celje im Zagreb. E.: Hodiau mi veturas Hočon. Ptuion kaj Srediiščon. sed morgau Celjon kai Zagrebon. I.: Cadie me vehas a Hoče. Ptui ed Središče, ma morge a Celie ed Zagreb. Nai zadostujejo te esoerantske »cvetke« iz vsakdanje konverzacije! Kogar miče.io »miliionii« (materializima le dovoli!) in nada, da bo »blagoglasni« Espo kedai obče rabljen in govorjen celo od otrok in gorjancev, nai se ga le navdušeno uči kdor na cen; nerfektnost in splošno oorabnost ;™zika. bo ravnal drugače. Obča i d e i a Espa bo gotovo ostala. pač Oblika starega oziroma primitivnega Esp-a se bo Dredrugačila. ker zahteva to zakon — naDredka! T. Kovačič. Poziv vsem okrajnim učiteljskim društvom! Po sklepu seje ožjega sosveta z dne 8. maja 1926 se vrši letošnja pokrajinska skupščina v zmislu čl. 18. pravil UJU, dne 17. in 18. julija v Celju. Pozivamo okrajna društva in posameznike, da prijavijo teme in referente, ki bodo poročali na skupščini. Naslove z navedbo referentov je poslati najkasneje do 31. maja t. L poverjeništvu. Prijave referata pošljejo lahko tudi posamezni člani direktno poverjeništvu. UJU poverjeništvo Ljubljana. Anton Gnus, poverjenik. Josip Lapajne, tajnik. Splošne vesti. GLAVNA SKUPŠČINA IN KONGRES UJU Udruženie Jugoslovenskog Učiteij-stva v Beogradu nam sooroča- Vsled skleDa Izvršnega odbora UJU z dne 17. apnila in 8. maja t. 1. se vrši VI. glavna skupščina im III. kongres Udruženja Jugoslov. Učiteljstva dne 8.. 9. in 10. avgusta v Beogradu. Na dnevnem redn sta med drugim sledeči dve točki: 1. Naša organizacija Referat o osnovnih idejah in principih, na katerih mora sloneti naša organizacija in do katerih nai se sestaviio nova pravila UJU v tekočem letu. ako iih sprejme .skun-ščina. 2. Prosvetna politika poslednjih let. Ko Vas o tem obveščamo Vas prosimo da pridno zbirate članarino in potrebne podatke o Vaših okrajnih učiteljskih društvih tako da nam jih pošljete urejene najkasneje do 1. iuliia 1926. ina-če iih ne moremo priobčiti' v letošnjem poročilu Glavnega odbora. Beograd, dne 18. maia 1926 Tajnik: Predsednik: Jov. Miliievič 1. r. Pero Vuksanovlč l. r- Opomba: Delegate za glavno skupščino opozarjamo da se pripravijo za razpravo v obeh navedenih vprašanjih. Društva prosimo da čim prej poravnajo članarino do 30 iuriiia t. 1. in vse zaostanke za nazai in da takoj vdoš-lieio »Letna poročila«, da lahko pripravimo poročilo za pokrajinsko skupščino in Glavni odbor. — UJU Pov. Ljubljana. — Izvršni odbor UJU ie bil pri gosp. ministru prosvete M. Trifunoviču dne 19. t- m. in ie v nrvi vrsti zahteval, da sc ustavijo in nooraviio premeščanja učiteljstva na Hrvatskem i;n v Slavoniji. Posebno se ie zavzel za slučai tov. Blaža S t e t i č a. G. minister ie izjavil, da bo upošteval pritožbe. — »Narodna Prosve-ta« pripominja k temu: »Obžalujemo, da so ta premeščanja rezultat osvete enega deja učiteljstva Okoli Saveza Hrvatskih Učiteljskih Društev Proti ogromnemu delu učiteljstva. ki ie pristopilo v UJU.« »Narodna Prosveta« apelira na člane Sav. Hrv. Učit. Dr., da nai ne kopljejo in Poglabljajo jeza med njimi in člani UJU. ker ie v njihovem lastnem interesu, da se ori vsaki izpremembi vlade in režima ne vrše osebne osvete učiteljstva širom Hrvatske in Slavonije. — V tem pogledu ie jasno razvidno, da bo osveta med učitelistvom prenehala šele tedaj, kadar se učitelistvo samo otrese vsiljivega vpliva učiteljev partizanov. — Tovariši in tovarišice. ki so vlo-žili(-e) prošnje za državljanstvo, a ga še niso dobili(-e) nai sooroče poverjeništvu kje in katerega dne so vložili(-e) prošnje za državljanstvo in eventualne druge podatke. Rok do 5. iuniia t. 1. — Društvene blagajnike opozarjamo. da se mora nanašati statistika članstva. ki io ie navesti v poslanem »letnem poročilu« na stanje članstva 00 1. iuniiu. velja Da do 30. junija t. 1. V tem seznamu ie torei navesti kot četrtletne člane take. ki so izstopil; ali pristopili 1. aprila t. 1. Seznam ie smatrati kot polleten zato ie iZDOlniti samo rubriko »polletni člani« in »četrtletni člani«. — Učiteljska nameščanja in premeščanja Pred sodiščem. 18. t. m. se .ie vršila pred sodiščem tiskovna pravda proti »Narodnemu Dnevniku«, ker ie bičal svoiečasni prosvetni režim. Glavna os razprave so učiteljska nameščanja in premeščanja po čl. 71. čin. zak. K razpravi se še povrnemo. Razprava ie bila preložena zaradi zasliševanja novih prič in upogieda v uradne akte. — Kakor poročalo dnevni listi, je urejeno vprašanje Izplačila Prejemkov nadzornikom in uradništvu pri prosvetnih oddelkih v Mariboru in Ljubljani. — Odkritje Spominske plošče Pokojnemu nadučiteliu Ivan» Strelen ori Sv. Andražu v Slov. goricah. V lepih Slovenskih goricah pri Sv. Andražu ie Učitelie-val nad 20 let velezaslužni daleč na okrog znani šolnik Ivan Strelec. Kdo ga ni poznal? jyied Muro in Dravo znan med ljudstvom in učitelistvom. priljubljen kot dober vzgojitelj, .izvrsten pevec, zabaven družabnik. ljub in blag voditelj vnet za oovzdigo omike in izobrazbe otrok In dorastlih. V znak hvaležnosti m-u upo- ARGUS le "g* najboljši Informacijski zavod_ ARGUS lma v vseh mestih svoje poverjenike ARGUS dai9 tnformaclje o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljaklh podjetij In privatnikov ARGUS-ove Informacije so valkdar točne Izčrpna In hitre___ ARGUS " nah>l" v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARz Ptuja Ob 6. uri 25 minut. — Odbor. '= GORNJEGRA.JSKO UČITELJSKO DRUŠTVO priredi svoie zborovanje dne 12. iuniia 1926 v Logarski dolini pri Piskerniku. Začetek ob 9. uri. Ob slabem vremenu se zborovanje ne vrši. Predsednik. SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruie 5. junija 1926 po ponesrečenem izletu v Slatino na Zg. Polskav.. Na vzporedu ie tudi poročilo tov. Javta o tečaju za rokotvor-ni pouk v Mariboru. Za obed ie poskrbljeno. — Odbor. Poročila: '+ Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 8. maja t. 1. v Št. Jurju ob južni žel. Od 138 članov je bilo vsled neugodnega vremena navzočih le 82. Tov. predsednik se je spominjal umrlega mnogoletnega vrlega člana tov. Ivana Štuklja na Frankolovem. Namesto venca na grob je društvo poklonilo v počastitev pokojnikovega spomina 100 Din Učiteljskemu domu v Mariboru. K revizijskemu poročilu o finančnem stanju poverjeništva UJU v Ljubljani je društvo po ostri debati soglasno sklenilo, da se pridružuje sklepu mariborskega učiteljskega društva: Od» klanjamo poročilo nadzorstvenega odbora in go» spodarskega odseka UJU poverj. Ljubljana z dne 31. marca in 1. aprila t. 1., poslano od načelnika nadz. odbora z dne 12. aprila t. 1. in zahtevamo, da poverjeništvo takoj najame sodno zaprisežen nega izvedenca, ki naj natančno revidira finančno poslovanje in stanje pov. Ljubljana zlasti od 1. 1923. dalje in ugotovi vzroke sedanjega financ* nega stanja. To se naj izvrši še pred delegacijsko skupščino 1926. Delegatom za pokrajinsko skupščino so bile podane le splošne smernice, da zastopajo misije» nje in težnje društva in nastopajo ob volitvah za može brez predsodkov, ki bodo vživali za» upanje javnosti kot predstavitelji učiteljstva da» našnje dobe; odklonijo naj vsako povišanje čla» narine v svrho kritja pasiv poverjeništva. Delegatom za glavno skupščino v Beogradu je bil izbran tov. Jankovič z namestnico tov. Jankovičevo. Predaval je tov. Žgajner »O rokotvornem pouku v podeželskih šolah«. Podal je nasvete iz svoje bogate prakse v tem predmetu in pokazal lepe lastne in deške izdelke. Tudi je priporočal način, kako naj oblasti podpirajo predmet in tako omogočijo večje in splošne uspehe v njem. O Učiteljskem domu v Mariboru je poročal tov. Rajšp. Društvo bo tudi v bodoče po svojih močeh podpiralo to važno ustanovo brez splošne obveznosti. Po zborovanju si je članstvo ogledalo šentjursko kmetijsko šolo. Nato nam je domači uči« teljski orkester sladil poslednje ure našega maj= niškega praznika v prijaznem Št. Jurju. + Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo v sredo dne 14. aprila 1926 v Domžalah. Od 80 članov se jih je udeležilo zborovanja 51. Pozdrav in otvoritev. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je pozdravil navzoče, posebej g. sreskega referenta v pokoju Matko Kanteta. V svojem pozdravnem nagovoru je povdarjal, da si moramo tudi v tej dobi ostati vedno pravi tovariši, kot smo si bili. Glede Učiteljskega kon» vikta je omenil, naj se plačuje članarina redno dalje. Konvikt ima v zalogi zemljevide ljubljan» skega okrožja, katere je tovariš predsednik toplo priporočil vsem šolam v okraju, istotako tudi nakup šolske lekarne. Poročila. Ena izmed glavnih točk dnevnega reda je bila izprememba pravil UJU. Vršilo se je to po smernicah, ki so se obravnavale že na zadnji odborovi seji. Predlogi. Tovarišica Marija Rupnikova je stavila dva predloga. 1. Italijanske oblasti so s 1. marcem t. 1. ods pravile v 1., 2. in 3. razredu osnovnih šol v Ju= lijski Krajini v popolnoma slovenskih krajih še te tri bore tedenske ure, ki so jih imeli do sedaj jugoslovenski otroci s pretvezo, da je tudi pri manjšinah drugih držav enako. Tako je večina teh otrok že vnaprej zapisana kulturni smrti. Letošnja pokrajinska skupščina naj obravnava to zadevo in naj se na merodajnem mestu izposluje, da v vseh krajih Julijske Krajine z jugoslovens skim prebivalstvom uvedejo italijanske oblasti za jugoslovenske otroke s prihodnjim šolskim letom zopet te tri učne ure za njih materni jezik in dovolijo, da smejo otroci pri pouku rabiti slo» venske, oziroma hrvatske knjige. 2. Predavanja pri učiteljskih zborovanjih in konferencah naj bi se objavila ali v posebnih knjižicah, ali v posebnem učiteljskem listu, ali v »Popotniku«. Vsak predavatelj ima namreč s se» stavo referata mnogo truda, ki naj rodi čimveč sadu; kajti mnogo je učiteljev in učiteljic tudi v drugih šolskih okrajih, ki bi ga gotovo z zani* manjem prečitali in eventualno tudi uporabljali dobre misli in navodila v njem. Oba navedena predloga se bosta predložila pokrajinski skupščini. Vsled obširnega dnevnega reda se je pre» davanje preložilo na prihodnje zborovanje. Za namestnika za pokrajinsko skupščino sta se izvolila Ciril Rakovec in Ela Tavčar, za drž. skupščino pa Ciril Rakovec. Sklep. Prihodnje zborovanje bo v Kamniku. Tovariš predsednik je s tem zaključil zborovanje. 4- Brežiškoisevniško učiteljsko društvo je zborovalo dne 17. aprila v Brežicah ob povoljni udeležbi. Od 84 navzočih 56, odsotnost opravičilo 7 članov. S prisrčnim pozdravnim govorom bodri novonastopivši predsednik članstvo k trdni stanovski samozavesti, k rednemu posečanju zbo* rovanj, ki naj bi bili lepi učiteljski prazniki ter k pravemu, nesebičnemu tovarištvu. Nato se v toplih besedah spominja pred kratkim preminulih vrlih tovarišev Blaža To< minca in Slave Jakopčeve. V počaščenje njunega spomina daruje društvo na predlog tov. Knapiča 500 Din za Učiteljski konvikt v Ljubljani. Sledil je zapisnik zadnjega zborovanja, h ka» teremu želi tov. Čopič majhne stvarne popravke, čemur se ugodi. Drugo točko dnevnega reda je izpolnilo po» ročilo tov. čopiča o izpremembi pravil UJU, čemur je sledila živahna debata, v katero so posegali tov. Knapič, Drnovšek, Pečnik, Vadnal i. dr. Nekatere važnejše točke so se predale od» boru, da jih skupno s predavateljem natančneje prouči. Gajšek Stanko se imenuje poverjenikom društva »Učiteljska Samopomoč«. H koncu poda tov. sreski referent nekatera potrebna pojasnila glede pravilne izpolnitve »Uslužbcnskih listov«. Prihodnje zborovanje se vrši 2. junija v Sevnici. Po oficijelnem delu nas je obljubil razvedriti tamkajšnji salonski orkester. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo za zgredbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani Redno članarino so plačale sledeče šole: Belokranjski okrai: Dragatuš 40 Din. Petrova vas 10 Din, Vinica '90 Di,n. Brežiško-sevniški okrai: Blanca 20 Din. Kamniški okraj: Dob 40 Din. pomžale (Gizela Ušeničmk) 30 Din. Komenda 60 Din Moravče 80 Din. Nevlie 20 Din. Tunjice 40 Din. Vodice 60 Din. Kočevski okrai- Bosliiva Lo" ka 10 Din. Dolenja vas 80 Din. Fara vas 20 Din. Loški potok 50 Din. Mozeli 20 Din. Osilnica 10 Din. Ribnica deška osn. 100 Din. dekliška osnovna 240 Din Živeli Ribničanje!) Staribreg 20 Din. Stara cerkev 50 Din. Svetli potok 10 Din. Turjak 10 Din. Kranisk? okraj: Buikovica 20 Din. Cerklje 26 Din. Jezersko 20 Din, Naklo 40 Din. Krani dekliška 220 Din, Preddvor 120 Din. Krški okrai: Bučka 22 Din. Št. ^Janž 120 Din. Mokronog 40 Din. Škocijan 20 Din. Šmarieta 120 Din, Tržišče 10 Din. Zameško 20 Din. Litijski okrai: Vel. Gaber 20 Din, Ljubliana- I. deška osnovna 110 Din, II. deška osnovna 100 Din. III. deška osnovna 30 Din, IV. deška osnovna (Fr. Škulj) 80 Din. I. dekliška osnovna 110 Din IV. dekliška osnovna 50 Din. pomožna šola 50 Din, duhonemnica 120 Din Prosvetni oddelek 240 Din. Mestrt; šolski svet 30 Din. Božo Račič 11 Din Hinko Klavora 30 Din. Ljubljanska okolica: Borovnica 50 Din. Horiul 20 Din, Jezero 10 Din. Pod-lipa 40 Din. Rakitna 20 Din. Sostro 100 Din. Škociian 40 Din. Šmartno r^ Šmarno goro 50 Din. Tomišeli 90 Din Zalog 50 Din. Sreski prosvetni referat 80 Din. Logfški okraj: Grahovo 30 Din. Igavas 70 Din. Gor. Logatec 50 Din Planina 50 Din. Rovte 20 Dlin. Unec 40 Din. Novo mesto- Liudevit Koželj 10 Din. Upravl-teljstvo šole v Planin; ie poslalo od šoi-iske prireditve 300 Din (Posnemajte!), klub »balincariev« v Ljubljani 10 Din. Josip Ambrožič iz Ljubljane 10 Dlin Vsj letošnii Drisoevk: znašajo doslei 30.00! Dh 35 d. losin Kobal blagajnik. B. MEDVEŠČEK: NAŠ GOSPODARSKI PROGRAM/ '(Dalje.) Organizacija ie v obeh ozirih pravi nestvor. ker ne pozna organizačne-g a b i s t v a in ii ie sikozinskoz tni sestav. ki ie hrbtenica in mozeg vsake organizirane družabne skupnosti. Postala ie posoda brez vsebine, drž' se ie le ore-perel in škodljiv lošč. Svoie talente ie zakopala globoko pod zernlio. nad katerimi sedi sedai brezzob in tresoglav zmaj: karikatura o r g a n i iz a c i -ie! Brez sobica je njeno idejno življenje, senčna ie pa tudi njena gospodarska stran. Organizačnega gospodarstva ni; še meni listi, ki so zakrpana suknia njene lažiideinosti. so pasivni. Druge ustanove. oa nai bi bile še tako cvetoče (kar pa tudi niso!) niso niene in zato ne v njeno korist. Edini svetli žarek v tem temnem kaosu ie Učit konvikt, tak namreč, kakršen ie postal zadme čase. t. i oirga-nizačna last (Kai oa Učiteljski dom in Učit. Samopomoč? — Op. uredn.) Kot tak oa mora nepopustno oo začrtani noti brez najmanjšega kompromisa ter mora to svoio pot še izboljšati, še bolj izravnati. Ako ne bo tega dosledno delal. bo kmalu izgubil zaupan ie. ki ie važen pogoi za njegovo realizacijo. Zato n: dovoli da ie obvezen le na oaPtir-iu. tudi v praksi mora ta princip najstrožje izvaiati. Sicer preneha biti orga-nizačen in izgubi pravi zrnisel. Kdor noče biti član Učit. konvikta. ta mor^ brezpogojno iz organizacije! (Manjka še sklepa delčgacije. Kaj pa »Učiteljski dom?« — Op. uredn.). Dalje sme imeti vsak član le e n o delnico, sicer bo ta ustanova kmalu degenerirala in postala organizačen nestvor kakor so ostale ustanove. (Učit. konvikt ni zadruga, še mami delniška družba: nima delnic in se plačuie le članarina. — Op. uredn.) Pa še neko drugo velevažno nalogo, katere ne moremo dovoli podčrtati in za katero ie bilo dosedai še na.imani raz-i'""pvania. mora Učit. konvikt vršiti. Kot naša edina organizačna gospodarska ustanova postane Učit. konvikt m a-t i c a vseh sedanjih in bodočih naših gospodarskih ustanov ter ie že sedaj ne glede na svoje enotransko ime simbol in podlaga vsega našega gospodarstva. Kot tak mora tudi talkoi zahtevati pokroviteljstvo in kontrolo nad vsemi ostalimi gospodarskimi ustanovami (Društvo vendar ne more vršiti kontrole nad zadrugami. — Op. uredn.). da dobi na ta način organizaciia točen pogled v vse naše gospodarstvo Ker ie matica, mu moraio bit: podrejene vse druge gospodarske ustanove. Njegova naloga kot t a k e e a ie tudi. da izvede č i m p r e i socializacijo ozir. nacionalizaciio (kar ie v tem slučaju isto!) vseh drugih ustanov. (Ali niso.oodjet.ia v nacionalnih rokah? Prej hi govorili o demokratizaciii. — On. uredn.) K a i t i dva različna sistema ne moreta dolgo vladati brez medse home škode v eni in isti hiši. Kdo nai vrši te funkcije, ali odbor Učit. konvikta sam ali od njega nalašč za to določen' odsek, to ie na-zadnie le stvar forme. Ta posebna naloga pripada Učit. konviktu zato. ker ie postal d v o i e n poiem: ožii in širii. Pod ožjim ie razumeti fond. ki ima namen postaviti zgradbo Učit. konvikta ood širiim na naš splošni gospodarsk temeli To dvojnost moramo razumeti in Po njej se moramo tudi ravnati. Sicer bi morali postaviti novo gospodarsko telo. ki nai bi bilo osnova vsega našega gospodarstva. Ta načrt oa bi bil sedai le težko izvedljiv, ker ie nemogoče obremeniti članstvo z novim prispevkom. Ker pa ie popolna gospodarska emancipacija za organizacijo še važnejša od Učit. konvikta. zato mora ravno on ker ie že itak postavljen na organizačno podlago.'prevzeti tudli to funkcijo. Nai ne misli kdo. da na ta način škodujemo ožjemu pojmu Učit. konvikta, da bo morda rad; tega Učit. konvikt oo-zneie zidan kakor mu ie uso.ieno: ne. na ta način mu le koristimo! Fakt je. in vsak bo to pripoznal. da bi bil Učit. konvikt že davno dograjen, ako bi bil v začetku ali pa vsaj pred 10 let; postavljen na organizačni princi o kakor i p postavljen danes. Pomisliti na moramo tudi da ni naša potreba le Učit. konvikt. da ie podobnih ootreb več. a da ie naivečia in najnujnejša potreba reorganizacija vsega našega organizačnega ustroja in da ni ravno razumno kimati ko ie treba postavljati novo. S samim Učit. konviktom bo našemu stanu le bore malo nomagano. posebno še ako hočemo postaviti prizidek ob trhlo stavbo. Pripoznavam važnost Učiteljskega doma. ali rešitve našega zavoženega vprašanja ne vidim v niern. (Dalje prih.) Novosti za pomlad in poletje I Vse vrste sukna za športne in promenadne obleke. Modno in perilno blago, vsakovrstna svila i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke. Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. SKABERNE, weletrqovina LJUBLJANA * Vso odgovornost za ta spis prevzema pisec. Uredništvo. PRIZNANO I NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA JOS. ROJINA LJUBLJANA H ALEKSANDROVA C. 3 Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. I Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. po izredno znižanih cenah. LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba! Solidne cene! P. n. g. učiteljem nudi na ugodna mesec, odplačila!