OBISK NA DOMU 80 LET ZLATNARJEVE MAME ,,Še mnogo let...!" Skorajda nismo verjeli. Cas nas je pre-hitel in nas presenetil z novico: Zlatnar-jeva mama praznuje 80 let. So res že davno za nami tisti težki ča-si negotovosti, skrbi, napetosti in trplje-nja vojne? Je res že tako dolgo svetlo in dobro tudi za mamo Zlatnar? • Ko sem jo obiskala, je polna opti-mizma in vedrih misli prijetno kramlja-la. Njen spomin je segal v preteklost, v tista najtežja leta njenega življenja, ko je ostala sama s petimi otroki. že v no-vembru leta 1941 ji je izdajalska roka iz družine iztrgala moža in skrbnika. Potem so njena ramena prevzemala breme za bremenom, skrb za skrbjo in vdano je no-sila vso težo vojnih grozot. Nikoli ni vzdi-hovala, nikoli obupala. Tudi takrat ne, ko so njena dva starejša sinova zaprli fa-šisti, ne potem, ko so njeni otroci zapu-ščali dom, ker je tako terjal čas in ker jim je tako narekovala zavest. Ni jim bra-nila, pač pa jih je podpirala v odločitvi, ker se je zavedala, da tako mora biti. • Dobro se spominjam mladeniča — aktivista, ki je v tistih negotovih, težkih dneh vzkliknil: »Ce bi bil pesnik, bi vsem materam, ki podpirajo in varujejo parti-zanske borce, napisal najlepšo pesem ...« • Res je tako! Partizanske mamice in matere borcev ter aktivistov, ki so pod-pirale naš boj, zaslužijo najlepšo pesem in najvišje odlikovanje naše dežele. To so bili stebri naše nove rasti, to so bili temelji naše sedanjosti in bodočnosti. • Tudi mami — Amaliji Zlatnar, ki ži-vi v Milčinskega ulici med svojimi dra- gimi, bi lahko pripeli najvišje odlikovanje za vse, kar je storila, za vso težo, ki jo je prenašala, za vse, kar je vzdržala, za moč, ki jo je držala pokonci, za vso vdanost svojemu prepričanju. • Namesto odlikovanja pa je k njej pohitela vsa njena številna družina, vsi njeni sinovi in snahe, vsi njeni vnuki in celo najmlajši pravnuki. Polna soba rož, lončnic, malih in velikih zavitkov so iz-dajale veliko pozornost, ki je bogato po-vračilo za vse njeno trpljenje. Vsi so ji v svojih prsih prinesli iskreno ljubezen, vsi so se ji hoteli oddolžiti in jo pozdraviti. • Tudi vsi mi šiškarji v vseh družbe-nopolitičnih organizacijah se pridružuje-mo čestitkam z veliko željo: »Še mnogo zdravih in vedrih let!« Jožica Zoroja