FoAtnina plačana v gotovini. Leto LXXTI., št. 82 Ljubljana, torek 11. aprila loja Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — InaeraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulic* štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg 8t. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 eško jamstuo za Grčijo I I *; I i jamstvo za zaščito dala nedavno Poljski RIM, 11. aprila, d. Italijanska vojska je po osvojitvi albanskih pristanišč in prestolnice Tirane zasedla v velikonočnih praznikih Skader. Krn jo, Berat, Argirokastron ter Korico in prodira sedaj polagoma v albanske gore ob jugo-slovenski in grški meji. Albanske čete, ki se jim ponekod pridružuje tudi civilno prebivalstvo, zlasti kmetje, se sicer še vedno upirajo, vendar pa se ne more govoriti o kakem organiziranem odporu, ker so medtem kralj Zogu in njegova vlada ter višji albanski oficirji pobegnili v inozemstvo, predvsem v Grčijo. Kralj Zogu je prispel v nedeljo popoldne iz Lerina, kjer ga je pričakovala kraljica GeraJdina, v Solun. Govore, da bo iz Soluna odpotoval v Turčijo, kjer ae bo naselil. Kraljev brat Dželal Zogu je prispel v Skoplje. Kakor v Grčijo je tudi v Jugoslavijo pribežalo več albanskih generalštabnih in drugih višjih oficirjev. Začasni upravni odbor za Albanijo TIRANA, 11. aprila. A A. Albanska uradna agencija poroča: Z dovoljenjem italijanskega poslaništva v Tirani je bil imenovan začasni upravni odbor za Albanijo. V odboru so predsednik D j afer Ju-pit, ki opravlja istočasno pravosodne zadeve, Mihal Cherko, ki so mu poverjene zunanje zadeve. Zef, Kadar* a, ki vodi notranje zadeve. Kosta Marko, ki je prevzel finančne posle, Lan bi Aleksi ki vodi go-apodarstvo, in Izedin Becir, ki je prevzel gradbene posle. Zaftaamj upravni odbor je sklenil izpustiti na svobodo vse politične kaznence, ki bo bili v času prejšnjega režima obsojeni kot reakcionare: Uradno objavljajo, da bodo podnižnice albanske Narodne banke' začele danes ponovno poslovati. Albanska valuta bo ostala nespremenjena. Vpoklic 50.000 italijanskih rezervistov RIM, 11. aprila, br. Zaradi vojaške akcije v Albaniji je bilo zadnje dni vpoklicanih okrog 50.000 rezervistov, ki so dobili nalog, da se morajo takoj javiti pri svojih kadrih. V severni Italiji je vojaštvo rekviriralo vse konje in vsa motorna vozila. Konji in vozila se morajo oddajati na določenih zbirališčih, kjer jih prevzema vojaštvo. Obmejne straže so bile povsod ojačene in poostrena kontrola pri prehodu meje. Anglija za status quo na Sredozemskem morju LONDON, 11. aprila, d. Angleška vlada je imela včeraj sejo pod predsedstvom min. predsednika Chamber-laina, ki se je vrnil v nedeljo zjutraj iz Škotske, kjer je nameraval prebiti velikonočne praznike. Na seji, ki je trajala nad dve uri, so razpravljali o mednarodnem položaju po poslednjih dogodkih v Albaniji, zlasti pa o njihovih posledicah glede na angleško-itali-janski velikonočni dogovor od 16. aprila 1938, ki govori o ohranitvi statusa quo na Sredozemskem morju, kakor tudi o načrtu, da bi Anglija dala Grčiji in Turčiji enaka jamstva, kakor jih je nedavno Poljski. V tem pogledu gre predvsem za Grčijo, katere luke bi lahko bile angleškemu vojnemu brodovju važna oporišča za potrebne operacije. V londonskih političnih in diplomatskih krogih govore tudi o morebitni zasedbi grškega otoka Krfa po Angliji, ker je izredno velikega strateškega pomena kot najskrajnejša severna točka Grčije nasproti južne albanske obale v Otrant-skem prelivu. V zvezi s tem so zbudila pozornost tudi poročila, da so vojne ladje angleškega sredozemskega brodovja zapustile svoja oporišča in odplule v neznano smer, kakor tudi, da so zapustile italijanske luke vse angleške ladje, ki so se mudile v njih. Prav tako je vrhovno poveljstvo angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju ukinilo vse dopuste mornarjem. Z druge strani poročajo, da zbira Italija na Dodekaneških otokih z vso naglico znatne vojaške sile. Tako je na primer zbranih na Rodosu že 40.000 italijanskih vojakov, Na Lerosu pa so osnovali Italijani močna oporišča za podmornice in letala. Zunanji minister lord Halifax je v velikonočnih praznikih ponovno sprejel grškega poslanika, s katerim je imel daljše razgovore, imel pa je tudi posvetovanja s strokovnjaki svojega ministrstva za vprašanja Sredozemskega morja in bližnjega vzhoda, kakor tudi s šefi generalnih štabov vojske, letalstva in mornarice. Italijanskemu odpravniku poslov, ki ga je obiskal, je lord Halifax izjavil, da presoja angleška vlada z veliko resnostjo italijansko akcijo v Albaniji-Italijanski zastopnik mu je odgovoril da je značaj te akcije strogo omejen in da jo bila naperjena predvsem proti kralju Zogu, čigar koruptivni režim ni onemogočal samo napredka albanskega naroda, temveč je ogražal tudi življenjske interese Italije, ki je investirala v Albaniji že velike vsote denarja. Lord Balifax je pri tej priliki izjavil italijanskemu opravniku poslov, da vztra- ja Anglija na ohranitvi statusa quo na Sredozemskem morju, zlasti glede Grčije in njenega otoka Krfa. O italijanskem sporočilu je angleški zunanji minister obvestil takoj francosko vlado, kakor tudi poslanika Phippsa v Rimu, ki je nato obiskal italijanskega zunanjega ministra Ciana, da bi dobil avtentične informacije o stališču Italije v tem pogledu. O čem je razpravljala angleška vlada London, 11. aprila, br. Med včerajšnjo sejo angleške vlade, ki se je nista udeležila edinole lord Runciman, ker se mudi izven Anglije, in Macdonald, ki je zbolel, je rumunski poslanik Tilea obiskal zunanje ministrstvo, kamor je opoldne prišel tu-i grški poslanik Simopulos. S"^ja vlade je trajala dve uri in četrt do 13.1o Velika miiožica, ki je bila zbrana na Dov.ni.ng-streetu, je posebno živahno pozdravljala ministre lorda Halifaxa, lorda Chatfielda in Hora Belisho. Ob 14.30 je obiskal vodja laburistične opozicije Attlee predsednika Chamberlaina, s katerim je razp.-avljal o položaju. Popoldne je bila na Downingstreetu seja ministrskega odbora za zunanje zadeve, ki so se je udeležili predsednik vlade, Cham-berlain, zunanji minister Halifax, finančni minister Simon, minister za dominione Thomas Inskip, minister za notranje zadeve Samuel Hoare, minister za trgovino in industrijo Oliver Stanlev, minister za koordinacijo državne obrambe lord Chat-field, zastopnik ministra za koordinacijo za državno obrambo v spodnji zbornici Morrison in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttler. »Press Association« poroča, da na včerajšnji seji vlade niso razpravljali samo o pravni strani italijanske akcije v Albaniji ter njenih posledicah za italijansko-angle-Ške odnosa je, temveč tudi o strateškem in političnem položaju v vzhodnem delu Sredozemskega- morja. Italijansko akcijo smatrajo kot kršitev angleško-italijanskega sporazuma, čigar najpomembnejša določba Je ohranitev statusa quo na Sredozemskem morju. Druga določba italijansko-an-gleškega sporazuma določa izmenjavo vojaških informacij. Angleška vlada Je opozorila italijansko na ono odstavke sporazuma, ki se tičejo vojaških sil v Libiji in umika italijanskih čet iz Španije po končani državljanski vojni. Te kršitve, zaključuje diplomatski urednik »Press Associa-tionc, bi mogle imeti za posledico odpoved celotnega Sestanek obeh zbornic LONDON, 11. aprila, br. Z veliko napetostjo pričakuje vsa javnost nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Zanimanje je osredotočeno na zasedanje obeh zbornic, ki se bosta po sklepu včerajšnje izredne seje vlade sestali v četrtek. Na teh sejah bosta min. predsednik CLainrerlais ki zunanji minister lord Halifaz podala po jasnila o mednarodnem položaju in obrazložila tudi ukrepe vlade. V poučenih kro- gih napovedujejo, da bo angleški parlament dal vladi vsa potrebna poblastila za primer, če bi se mednarodni položaj še bolj poostril. Pričakujejo tudi. da bo izvršena preosnova vlade, ki se bo z vstopom opozicijskih politikov pretvorila v koncentracijsko vlado. Angleško-italijanski sporazum bo odpovedan LONDON, 11. aprila br. * Press Associated« napoveduje skorajšnjo odpoved italijansko-angleSke velikonočne pogodbe od 16- aprila lanskega leta. Posvetovanja francoske vlade PARIZ, 11, aprila, d. Francoska vlada je imela v velikonočnih praznikih važna posvetovanja. Seji vlade, ki je bila v nedeljo popoldne, so prisostvovali tudi šefi generalnih štabov vojske, letalstva in mornarice. Tako min predsednik in vojni minister Daladier ter zunanji minister Bonnet sta imela razgovore z raznimi poslaniki balkanskih držav, včeraj pa je zunanji minister sprejel tudi angleškega po-slanika Phippsa in ruskega poslanika Sulica. Francoska vlada se bo popoldne zopet sestala k seji, na kateri bodo razpravljali o mednarodnih dogodkih. Na seji bo predvsem poročal zunanji minister Boimet, ministrski predsednik vlade Daladier pa bo obvestil vlado o sklepih stalnega odbora za državno obrambo. Ni znano, ali so na sejah obrambnega odbora sprejeli poleg sklepov, potrebnih za neobhodno obrambo, tudi obsežnejše sklepe glede na seda- nje dogodke, vendar pa domnevajo, da je bilo odrejeno vse za vsak primer. Jutri se bosta sestala zunanjepolitična odbora poslanske zbornice in senata, popoldne pa bo bržkone nova seja vlade. Sklepi obrambnega odbora Pariz, 11. apr. d. Posvetovanja ministrskega odbora za državno obrambo so bila sprejeta v javnosti popolnoma mirno. Čeprav o njih ni bil izdan noben komunike se je zvedelo, da so bili sklenjeni vsi potrebni ukrepi za zaščito francoskih interesov. Posvetovanja obrambnega odbora se bodo nadaljevala. Poljski poslanik pri Bonnetn PARIZ, 11. aprila. AA. Zunanji minister Bonnet je sprejel smoči poljskega veleposlanika Lukasiewicza. Popolno soglasje med Romunijo, Turčijo in Grčijo Bukarešta, 11. aprila, d. Zunanji minister Gafencu se je takoj po povratku iz Carigrada, kjer se je sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom, obiskal min. predsednika Ćalinesca. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, mu je sporočil, da je bilo v carigrajskih razgovorni ugotovljeno popolno soglasje naziranj Rumunije in Turčije glede na novi mednarodni položaj v smislu pakta o balkanskem spora- zumu. Rumunija in Turčija sta odločeni da nastopata v vseh vprašanjih zunanje politike skupno, v primeru potrebe za obrambo lastnih pravic pa bodisi tudi z vojaško silo. Prav tako zatrjujejo na me-rodajnih mestih, da obstoja na drugi strani med Turčijo in Grčijo popolno soglasje glede nadaljnjih ukrepov za obrambo skupnih interesov in neodvisnosti obeh držav. Obrambni ukrepi Nizozemske Vpoklic rezervistov za ojačenje posadk ob meji Pariz, 11. apr. br. Listi poročajo o zbiranju nemške vojske ob švicarski meji ter v bliž ni Limburga ob nizozemski meji. Kakor trdijo, sta 7. nemški armadni zbor v Monakovu ter stari lovski armadni zbor v Salzburgu v vojni pripravljenosti. Haag, 11. aprila. AA. Nizozemski tiskovni urad objavlja da predstavljajo po mnenju nizozemske vlade sedanje razmere vojno nevarnost, kakor je to definirano v nizozemskih zakonih. Zaradi toga so bili pozvani vojaški obvezniki za zaščito meje. Vlada je zaradi nevarnega položaja smatrala za potrebno ojačati obrambne meje. London, 11. aprila. AA. »Dairv Express« poroča iz Amsterdama, da so nizozemski obmejni kraji pod absolutno kontrolo vojske in da so bile pod vsemi mostovi postavljene mine. Ukinjeni so bili vsi dopusti vojakov. Pripravljene so tudi mine za raz-strelitev nasipov tako. da bi tretjina Nizozemske s Haagom, Amsterdamom ln Rotterdamom vred bila v nekaj urah pod vodo. Nemčija bo odpovedala pogodbo s Poljsko? Rim, 11. aprila, br. »Resto del Carlino« poroča iz Berlina, da bo Nemčija v kratkem odpovedala svojo pogodbo s Poljsko iz L 19S4, ker je Poljska pri zadnjem obisku zunanjega ministra Becka v Londonu prevzela vojaške obveznosti napram Angliji. Nemški vojaški ukrepi LONDON, 11. aprila, br. Posebni poročevalec »Timesa« poroča iz Berlina, da se opaža v vsej Nemčiji živahno gibanje vojaštva. Zadnje dni, zlasti med velikonočnimi prazniki so bili poslani vehki transporti vojaštva na južno in vzhodno mejo. Vojaštvo se prevaža po večini ponod z avtomobili in po železnici. Vpoklicanih je bilo veliko Število rezervistov, zlasti tehničnih in specialnih čet. V nemških uradnih krogih izjavljajo, da so to zgolj varnostni ukrepi za primer, če bi prtilo zaradi dogodkov v Albaniji do kakih mednarodnih konfliktov. Tudi nemška vojna mornarica je pripravljena. Vse nemške ladje, ki so se mudile v tujih vodah, so bile pozvane, naj se takoj vrnejo v svoja domovinska pristamdča. Utrjevanje španske meje pri Gibraltarja . 11. aprila, br. Listi poročajo iz Španije o obširnih ukrepih generala Franca za utrditev španske meje pri Gibraltarju. TJtrjevalna dela se izvršujejo z veliko naglico ter je pri njih zaposlenih le 1000 republikanskih ujetnikov, ki delajo pod njMlaorstvom 700 Uspešna kitajska protiof enziva Cnnking, 11. aprila AA, Po poročilih kitajske agencije Central News so Kitajci v sedanji protiofenzivi pri Kantonu pobili ali ranili v zadnjih treh dneh nad 2000 Japoncev. Kitajske čete so ponovno zasedle mesto Kukong. Prostovoljci operirajo v raznih krajih ter se posebno živo udejstvujejo v okolici Kantona, od katerega so oddaljeni 20 km. Japonska vojna ladja, ki je skušala včeraj izkrcati vojaštvo v bližini vasi Tanao ob portugalski koloniji Macao, je bila od Kitajcev prisiljena ponovno odpluti na odprto morje. Kitajske čete so izkoristile svoj uspeh na kiangsijskem bojišču ter začele prodirati ob obali reke Kan. Dospele so do Nančanga. Na zapadni obali reke Kan se nahajajo kitajske divizije med Kaoanom. ki so ga zasedle v nedeljo, ter Fengsin-gom. Tudi ofenziva na hupejskem bojišču se za Kitajce ugodno razvija. Kitajske armade se nahajajo v polkrogu okoli Hankova in sicer na severu, zapadu in jugu. Listi poročajo, da so Kitajci zasedli v tej pokra i ini mnogo mest. Izstop Peraja iz DN Lima, 11. aprila, d. Zunanji minister Conzur je sporočil generalnemu tajništvu Društva narodov, da izstopa Peru iz Društva narodov. Skalarje zasulo 28 ljudi BERN, 11. aprila. AA. Včeraj popoldne se je zrušila ogromna skala na mesto Flinz v kantonu Graubundenu. Skalovje je zatrpalo otroški penzkmat, v katerem je Uk> 28 oseb. Izpod razvalio so izvlekli 11 ljudi, med njimi 5 mrtvih. Pod razvanna-md je se 13 IjndL__ Postani in ostani Slan Vodnikove dražbe! PoCHtcnt oBjornH Današnji imperativ Revija beograjskega vseučilišk ega profesorja dr. Mihaila IHča objavlja tale poziv: »Preživljamo dogodke, kakršnih ni pred nami doživela nobena generacija Živimo, kakor da smo vsi v kaki podmornici, na katero vsak trenutek lahko trešči mino. Ne samo v Evropi, m&rveč po vsem svetu grmi in se bliska in to strašne je. kakor kdaj do sedaj. Člo\'ek zadremlje z zemljevidom, a ko se prebudi, se zave, da je v veljavi že nov zemljevid, Pieko noči se odcepi jajo celi državni teritoriji, kar preko noči izginjajo cele države. Vse to se godi z neverjetno brzino. V imenu kakšnih načel in osnov, to ni važno, samo da gre. Državljani, vsaj oni zavedni in skrbni, pozabljajo na svoje osebno m privatno življenje in se samo vprašujejo, pnde-li ono najhujše spomladi ali jeseni, to ali drugo leto, kar je tudi v skrajnem rezultatu malo važno, ako že mora priti. Poleg vseh teh zunanjih nevarnosti, ki v ostalem vsem groze, ne samo nam. pa nas razjedajo Še tudi notranje težkoče. In kakot da se ničesar ne dogaja okrog nas in med nami. kakor da živimo na kakem otoku, oddaljenem od vseh vulkanov, se mi še vedno med seboj prepiramo o doktrinah in načelih. Še vedno se ločimo v nazorih tudi glede manj važnih vprašanj, še vedno stojimo na tribuni govornika, izgubljajoč iz vida danes najvažnejšo stvar: varnost vseh nas. Osupnemo, ko vidimo, da je kdo padel, a nato krenemo zopet na staro pot. Toda kakor je pri posamezniku najvažnejša stvar življenjska stvar, prav tako je tudi pri državi najvažnejša stvar varnost naroda, zunanja varnost. Pri tem poslu se moramo zbrati vsi složno, takoj, brez oklevanja, brez odlaganja. Vse drugo je manj važno danes in naj je treba za to tudi skrajnih žrtev. To je naš današnji imperativ in kdor ga ne čuti v vsej njegovi veličini, ta gieši proti sebi m prof i družbi. Dolžnost vseh poštenih političnih ljudi je, pa naj se oni Še tako načelno ali programsko razlikujejo, da danes sprejmo kot geslo: združenje vseh zdravih narodnih sil brzo in odločno v svrho za-siguranja splošne varnosti...« yfKulturbund" v Sloveniji »Obzor<* piše: »Nemški listi »Volkischer Beobachter«, »T age s post« in dr. poročajo, da se je vršil ustanovni občni zbor »Kul-turbundav dne 31. marca v številnih občinah v Sloveniji in da so bile osnovane krajevne organizacije v 32 slovenskih krajih, med njimi v Celju. Ljubljani, Dravogradu, Kočevju, Mariboru, Rogatcu itd. Nemški listi pravijo, da počenja nova doba v kulturnem življenju nemških rojakov v Sloveniji. »Dočim so naši rojaki na jugovzhodu naše države že več let lahko neovirano negovali nemško kulturo, ni imela nemška narodna skupina v dravski banovini že štiri leta nobene možnosti negovanja nemške kulture.« Tej vesti, ki jo rajhovski listi posnemajo po tedniku »Deutsche Nachrich-ten«, ki je namenjen Nemcem v Sloveniji, a se tiska v Zagrebu, dodaje jo komentar, v katerem izražajo iskreno zadoščenje in zadovoljstvo, češ da vidijo v tej odločitvi resno voljo jugoslovenske centralne oblasti. „Pa zakaj se potem pretepate?" Sava Davidović-Zeremski pripoveduje v novosadskem »Dnevu«: Na eni izmed konferenc v Ženevi sta prišla v razgovor ju-goslovenski in bolgarski diplomat. Govorila sta vsak v svojem jeziku in se izvrstno razumela. Opazoval in pozorno jih je poslušal angleški diplomat. Končno jih je začudeno vprašal, v kakšnem jeziku se raz-govarjata. Dobil je v odgovor, da govorita vsak v svojem jeziku. »Pa kako se potem moreta razumeti?!* je nato vzkliknil Anglež. Pojasnila sta mu, da sta jezika tako sorodna in tako drug drugemu podobna, da bi se jih smatralo lahko za narečji enega jezika. Angleški diplomat je ves presenečen vstal, zmajal z glavo in Srbu m Bolgaru zaklical: »Za boga svetega, pa zakaj se potem pretepate?I« Goring v Tripolisu Tripoli9, 10. aprila, br. Včeraj ob 17. je prispel s parnikom »Bon Serato< v Tripo-lis maršal Goring s rrvojo soprogo in spremstvom. Vojne ladje, zasidrane v hi-ki so ga pozdravile s topovskimi streli. Po pristanku je prišel na krov paznika maršal Balbo, ki ga je pozdravil z nagovorom, nakar sta odšla na obalo, kjer so bili zbrani predstavniki najvišjih krajevnih oblasti. Maršal Goring je pregledal častno četo, nato pa se je v odprtem avtomobilu z Bal bom odpeljal skozi mesto, ki je bilo v italijanskih in nemških zastal vah. Zvečer je bila v rezidenci guvernerja intimna večerja, nato pa je mar«al Goring prisostvoval predstavi v gledališču. Borzna poročila. Carin, 11. aprila. Beograd 10, Pariz 11*1 London 20.875, New York 446, Bruselj 75, Milan 23.45, Amsterdam 236.62, Berlin 17840, Vacfiava 83*75, Tlukeifiln 3J0, Stran 2 »SLO VENSKI NAROD«, torek, ti. aprila 1939 stev. &2 Severni predel in javna dela Kaj bi bilo treba storiti, da bi prišli tudi naši severni kraji do veljave z Mariborom kot glavnini središčem naše ga severa ves oni obsežni in močno obljudeni teritorij ki ga dru/i prometna smer od madžarske meje preko t'iukovca in Ptu ja na Maribor, in ki je diines radi nezj dostnih in < abih cest izločen od naše narodne in ;.»<>spodar*ke celote. Ceste tega teritorija so se vedno tiste in take kot v prejšnjih časih, vežejo še danes te kraje bolj z Madžarsko in zmankujejo možnosti tranzitnega prometa. Tretji odsek obinej-i■ C prometne mreže, ki se mera spopolniti. [C geopolitično in tujsko prometno pomembna cesta od Maribora do Prevalja. Na teh treh odsekih je nujnost in važnost gradnje največja, zato bi bilo treba sredstva, ki bo razpolagal z njimi projektirani državni sklad za javna dela, porabiti predvsem za te ceste. S tem ne bodo sicer še rešeni vsi naši cestni problemi, saj se ni za naše ceste sploh še nič naredilo, vendar bodo vsaj glavne cestne žile sposobne prometa. Taka javna dela bodo naše ozemlje povezala z državno celoto gospodarsko, pa tudi drugače, obenem pa omogočila neposredno, da bo s tem zaposlen vsaj del odvisnih delovnih moči. na katerih je lako bogato tukajšnje siromašno podeželje, ki mu je letos povrhu odvzeta možnost sezonskega izseljevanja. Kar zahtevamo torej ni mnogo in spada prav za prav v navadne tekoče naloge državne uprave, ker se s tem nc bo napravilo nič novega. Le obnovilo se bo in moderniziralo ceste, ki so propadle, ker se ni skrbelo zanje. Manj -e menda nc more želeti in zahtevati. Poudariti je treba pri tem ponovno kvarni vpliv tega stanja na razpoloženje tukajšnjega ljudstva, ki skiepa iz tega, da je prepuščena samemu sebi. Ce kedaj. je savno sedaj potrebni: da se z dejanji dokaže povezanost interesov naših krajev z interesi celote ter skrb države za ta predel. Ne zadostujejo le besede, treba je vidnih pozitivnih dejanj, da se zamujeno vsaj de-!oms popravi. Ti ni le gospodarskega, je tuDvanajsta ura« je zbirka novejših pesmi pesnika Iga Grudna, čigar pesmi zadnja leta predstavljajo pač najboljše, kar je slovensko pesništvo ustvarilo v novi dobi. Vsebina zbirke ima dve osnovi: družbo in ljubezen. Podobe malih ljudi, občutje sedanje družbene groze, družbena in osebna erotika — to je vsebina te zbirke, ki bo zbudila gotovo veliko zanimanja. Knjiga obsega 100 strani v izredno lepi opremi. Vse te tri redne publikacije Slovenske matice stanejo broširane za člane 50 din; vezane stanejo 86 din. — Hkrati je izdala Matica še izredno publikacijo, ki jo prejmejo Matični člani za doplačilo 10 din, Alme Sodnikove spis »Descartea, njegovo življenje in filozofija:. Spis obsega 136 strani in nam predstavlja francoskega klasičnega filozofa Renčja JDescartesa, katerega se je ob SOOletnici njegovega glavnega spisa pred dvema letoma spominjal ves svet. Knjiga je pisana v lahko umljivem slogu in podaja celotno filozofijo tega človeka misli in samostojnega iskalca resnice, borečega se proti pretiranemu spoštovanju in upoštevanju avtoritet in tradicije. Knjiga predstavlja prvi spis o tem velikem filozofu v našem slovstvu in novo obogatitev sicer tako revne filozofske literature pri Slovencih. Vse štiri knjige obsegajo nad 800 strani in stanejo broširane 60 din, vezane 96 din. Slovenska matica v Ljubljani, Kongresni trg 7. ' Maribor. 7. aprila Gospodarski problemi severne Slovenije niso bili nikoli prav ocenjeni m upoštevani. V enako težkem gospodarskem položaju je v Sloveniji stvarno samo še Bela Krajina Toda Bela Krajina je le majhen okraj, severni predel Slovenije pa obsega skoraj tretjino vsega prebivalstva naše banovine. Pole« teua so tu prirodne razmere mnogo ugodnejše. Kmetijstvo in industrija bi lahko tu mnogo bolj prospcvalt. če se torej opaža v teh krajih neka splošna gospodarska in socialna zaostalost, moramo to v nemali meri pripisati brezbrižnosti mero-dajnih činiteljev. ki m&o nikoii dovoljuvu-Sevati potrebe in težnje tega našega tako številnega in tako eksponiranega obmejnega ljudstva. Priznajmo, da sc ni doslej za ta slikoviti predel skupne domovine niee-«r učinkovitega storilo. Prepuščen ;e bil samemu sebi. da vegetira, ali propada. Na bivšem Sp. štajerskem je po vojni napredoval edinole Maribor, in to zgolj po privatni iniciativi, predvsem po zaslugi tekstilne industrije, ki se jc tu osredotočila radi cenene delovne moči in cenenega e^k-trienega toka. Vs* drujji kraji so zaostali za. razvojem našega časa. Najvažnejši problem nam zastavlja v tem prostoru preob-ljudenost nabili vasi z vsemi njenimi nevšeč nimi socialnimi posledicam;. O tem imamo sicer žc precej literature. Se.vedno bi nam pa moglo delo. ki ne bi zajelo le razmere posameznih okolišev, marveč prikazalo z najrazličnejših vidikr v in v celoti vse naše gospodarske. «ocia'nc. moralne in nacionalne probleme, podati ^e straSnejso in še vse bolj opominjajoče sliko splošne bede in zapuščen osti. Sedaj, ko smemo pričakovati, da se bo po novem nnjrtu pričelo z obsežnimi javnimi deli. jc spet potrebno naglasiti, kako nujna so ta dela tu pr- nas ter poka/ari takoj ki predvsem na vse nedostatnosti našega cestnega omrežja. Če nočemo že po stanju naših cest izpričati sebi in svetu, da se ti predeli namenoma zapostavljajo, jc potrebno, da sc začne lcto> javna dela izvajati najprej pri nas. Saj r»i menda nobene druge države na sveti:, ki bi ravntj ob svoji najvažnejši meji zanemarjala najnujnejše potrebe prometa in civilizacije Naše ceste so na mnog'h mestih v takem stanju, da resno tvega, kdor jim zaupa svoje motorno vozi'o. So prej kolovozi kakor ceste. Nujno jc tedaj, da sc ob priliki, ko se hoče urediti in modernizirati naše cestno omrežje, predvsem upoštevajo naši kra ji. da ne bodo radi svojih neuporabnih cesl docela izločeni od turističnega in splošnega prometa. Predvsem se mora dograditi in modernizirati glavna državna cesta. To je potrebno že zato, ker so vse najvažnejše cestne zveze v celi državi vezane z inozemstvom ravno preko glavnih dostopnih c<. r na naš; severozapadm meji. Zlasti stara glavna državna cesta v odseku med Mariborom in Konjicami mura biti nujno obnovljena in moderni; Irana, Zgraditi se ir.o-ra poleti tega modema cesta, ki naj zveze Ljubljana. 11. aprila Nogometni savez hoče čim prej spraviti ligaško tekmovanje pod streho, ker se bo kmalu začela proslava 2Q-letnega obstoja JNS, Zato BO ligaši tekmovali tudi na velikonočno nedeljo. Konec aprila bo prvenstvo končano, na sporedu so samo še tri k v la. XIX. kolo ni prineslo nikukih presenečenj}, povsod so rmnfflili Eavoriti z večjo ali manjšo razliko. Zaradi tega prvenstvena lestvica ni doživela, z eno samo izjemo, nobenih sprememb. Ljubljana je s pridobljenima točkama spet zaseda 9. mesto m vse kaže, da ji je s tem obstoj v iigi zagotovljen. V srečanju z varaždinsko Slavijo je Ljubljana sicer zmagala s 3 : 1 (0 : 1). vendar njena igla ni mogla zadovoljili. Enajstori-ca je v pomladanski sezoni vidno nazadovala in se je le z največjim naporom prebila na mesto, ki ji zagotavlja nadaljnje sodelovanje v li^i. Moštvo nima pravega sistema, z dosledno defenzivno taktiko ni mogoče zabijati golov, kar je razvidno tudi v scoreu: z izjemo Zemuna so Ljubljančani dosegli najmanj golov. V nedeljski tekmi je bila napadalna vrsta spet slaba in če ne bi bili krilci tokrat na mestu, se Slavija bržkone nc bi vrnila brez točke domov. V prvem polčasu sc bili domači v premoči, zaradi brc/ilave igre pa niso mogli spraviti usnja v mrežo. Gostje so imeli v sporadičnih napadih več sreče in so po Koprivnjaku dosegli vodstvo. Kmalu po odmoru je Pupo iz prostega strela izenačil. Pri tem se je vratar gostov na grd način spozabil nad Janežičem in ga je sodnik poslal na hladno. Bil je to znak za Ostro igro. ki je sodnik ni znal zatreti. V 20. min. je Trko po lepi kombinaciji spravil Ljubljano v vodstvo, v 53. min. — sod- Ljubljana. 11. aprila Na mestno poglavarstvo prihajajo večkrat pritožbe m tudi v dnevnike zaide tu in tam kaka notica, da jje bil v tej ali oni ulici električni tok prekinjen. Posebno radijski abonenti se pogosto pritožujejo. Zato radi objavljamo pojasnila mestne elektrarne glede teh obojestransko nezaželenih motenj. Mestna elektrarna namreč nima interesa na prekinitvah električnega toka. pač pa ravno nasprotno, saj je v njenem interesu, da je tok čim manjkrat prekinjen in da imajo njeni konsument: čim manj vzrokov za pritožbe. Vsaka prekinitev pomen' za elektrarno efektivno izgubo, vendar je brez prekini-tev obratovanje na omrežju nemogoče. Popacava ali ojačitev omrežja, priključitev novih stavb, izmenjava dosluženih delov famražja, kakor n» pr. lesenih drogov, slabih jeve izključitve podaljša! — pa je isti igralec postavil končno stanje 3 : 1. V Beogradu je BSK. sigurno zmagal nad Baskom 5 : 0. Bil je ves čas v premoči in bi bil izid še z-natno višji, če bi bil njegov napad pred Baskovim golom odločnejši. V naslednji tekmi je Jugoslavija po težki igri premagala Jedinstvo 2 : 1. Zmaga je bila zaslužena. V Splitu je imel Hajduk lahko delo z Zemunom in si je z rezultatom 6 : 0 znatno popravil seore. Ha^k si je v Skopi j u že v prvem polčasu zagotovil zmago z dvema lepima goloma. Po odmoru je bila igra izenačena. Gradjanski je končno izgubil s 3 ; 5. Kljub sporu se je zagrebški Gradjanski vendar odločil, da bo nastopil proti sarajevski Slaviji. Gostje so igrali poti rej eno vlogo in je Gradianaki po izredno lepi igri gladko zmagal s 6 : 0. Včeraj je bilo več prijateljskih srečanj. Kombinirano moštvo Jadrana in Reke je nastopilo pod imenom reprezentance južne Ljubljane nasproti varaždinski Slaviji. Gostje so zasluženo zmagali 3 : 0, čeprav s« njihova igra ni dosti razlikovala od nedeljske. Kombinirano moštvo Ljubljane je igralo v Celju nasproti SK CcJju. Moštvo je igralo brez prave volje in je bila zato zmaga domačih s 3 : 2 opravičena. Na sporedu je bilo še nekaj tekem. V Beogradu je Jugoslavija v prijateljski tekmi s precej sreče premagala BSK z 1 : 0. V Murski Soboti je Mura po raznih neljubih pripetljajih premagala CSK s 6 : 2. Grafika je igrala na Jesenicah z Bratstvom 3 : 3. V Banjaluki je mariborski Železničar zmagal nad Borcem 2 : 1. V Ljubljani je na juniorskem turnirju Mladike zmagala Ljubljana, tolažimo darik) pa je dobila Mladika. izolatorjev in žic, pleskanje železnih delov in druga slična dela na omrežju se dajo napraviti le, če je prizadeti del omrežja odklopljen in brez toka. Drugače je namreč pri teh delih zaposleno osebje izpostavljeno življenjski nevarnosti! Delo na omrežju pod napetostjo je po varnostnih predpisih sploh prepovedano. Po kazenskem zakonu bi bil tudi vsakdo kaznovan, kdor bi podrejeno osebje »lil na delo, kjer bi se zaradi električnega toka utegnil kdo ponesrečiti. Zato elektrarna mora električni tok odklopiti, kadar gre za taka dela. Vedno in v vsakem primeru pa pripravi že prej vse, kar se da napraviti brez prekinitve električnega toka, da se prekinitev skrči na najkrajši čas. Osebje mestne elektrarne ima najstrožji nalog, da one odjemalce toka,, ki bi zaradi prekinitve toka utegnili imeti škodo, n. pr. obrt- Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20. uri Torek, 11. aprila: zaprto Sreda. 12. aprilu: Hlapci. Red Sreda Četrtek. 13. aprila: 2ivi mrtvec. Premier ski abonma Petek, 14. aprila: zaprto. (Gostovanje V Celju: Kaj je resnica?) Sobota, 15. aprila: živi mrtvec. Red B. * K današnji predstavi Shakc#fpearejevega »Hamleta« v opernem gledališču. Drevi ob 20. bodo vprizorili Člani Dublin Gate Thea-tra iz Dublina na odru Opere v izvirniku v angleškem jeziku znamenito Shakespeare jevo tragedijo -Hamlet«;. Dublin Gate Theater je prvovrstno stalno angleško gledališče, ki prireja gostovanja v inozemstvu s podporo britanske vlade, z namenom, da propagira angleško gledališko umetnost. Vodstvo igralske skupine, ki šteje 29 oseb, imata gg. Hilton Edvvards in Michael Mac IJarnmoire. Slednji bo igral tudi naslovno vlogo »Hamletac Ker je »Hamlete pri nas izmed vseh Shakespearejevih del najbolj priznan in tudi najbolj priljubljen, bo naše "občinstvo izlahka sledilo dejanju, ki se bo v izvirnem jeziku, razvijalo na odru pred naSimi očmi. Gostje imajo s seboj dragocene originalne kostume in bogato scene-rijo. Pri predstavi bo sodeloval del našega opernega orkestra in bo izvajal odlomke iz del. ki jih je skomponiral Čajkovski. Cene so od 40 din navzdol, torej ne visoke, in je obisk pač lahko vsakomur omogočen. Opozarjamo, da bo samo eno gostovanje te znamenite skupine. Gostje se odpeljejo jutri že proti Zagrebu. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 11. aprila: Hamlet. Gostovanje Dublin Gate Theatra. Izven Sreda, 12. aprila: Werther. Red A. Gostovanje Josipa Gostiča Četrtek. 13. aprila: Lohengrin. Red četrtek Petek, 14. aprila: zaprto Sobota 15. aprila: Vse za šalo. Premier-ski abonma. * Tenorist Jote Gostič bo pel jutri v sredo za red A naslovno vlogo v Massenetovi operi 3>Werther<. Ostala zasedba kakor običajno. Premiera Verdijeve opere »FsJstaf« pod taktirko ravnatelja Poliča bo koncem prihodnjega tedna v naši operi. Na premiero, ki pomeni višek Verdijevega ustvarjanja, že danas opozarjamo. Tnamfllav peikm Zinka Kunc-Muanov bo gostovala v naai operi prihodnjo sredo in sicer bo pela naslovno vlogo v Verdijevi operi »Aldac To gostovanje pa bo mogoča le t tam slučaju, če bo zadosten odziv od strani občinstva. Vstopnice so od jutri dalje v pretprodaji od 70 din navzdol pri dnevni blagajni x operi. Dve žrtvi alkohola Maribor, 11. aprila Danes ponoči je nesrečni alkohol spet zahteval človeško življenje, druga žrtev se pa bori v bolnišnici s smrtjo. V gostilni VVolfzettel v Kosakih pri Mariboru je včeraj popoldne popivala skupina fantov. Zaradi malenkosti so se sprli in sledil je dejanski spopad. Pozneje so se pomirili in okrog 22. so zapustili gostilno. Spotoma je nastal nov prepir in v bližini gostilne v Vinarjih je nastala med njimi pravcata bitka. Na tleh sta obležala v krvi 251etni delavec Ferdinand Mlinaric iz Ribniškega sela 24 in 221etni čevljarski pomočnik Gašper Goričan iz Ribniškega sela 28. Mimoidoči so ju našli okrog polnoči na cesti v mlaki krvi in so obvestili reševalce, ki so Goričana prepeljali v bolnišnico, ker je še kazal znake življenja. Bil je ves po-tolčen po grlavi. po hrbtu in po vsem telesu, a nesrečnemu Mlinariču niso mogli več pomagati, ker je že umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. kjer ga bodo popoldne obducirali. Iz Celfa —c Velikonočni prazniki 9o potekli ob najlepšem pomladanskem vremenu. Velikonočnih procesij na veliko soboto popoldne pri kapucinski in pri opatijski ter v nedeljo zjutra; pri cerkvi sv. Jožefa se je udeležilo zelo mnogo ljudi, pretežno iz okolice. Mnogo ljudi je o praznikih odšio iz Celja in priredilo izlete v dalnjo okolico, na hribe in Savinjske planine. O praznikih je vladalo v mestu Celju prave velikonočno razpoloženje. —c Nesreče radi padca. Na Sp. Rečici ub Savinji je padla 1 Dietna dninaiica Marija Lavrenčičeva z gospodarskega poslopja in si zlomila levo roko pod komolcem. V Radečah je padel 151etni sin ko-larskega mojstra Stanko Laznik pri telovadbi in si izpahnil desno roko. Na Cesti na Dobrovo pri Celju je padel petletni delavčev sinček tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v komolcu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c SK Celje : SK Ljubljana 3:2 (2:1). Na velikonočni ponedeljek je gostovalo moštvo SK Ljubljane v Celju in odigralo na Glaziji pred 400 gledalci prijateljsko tekmo s SK Celjem. V moštvu Ljubljane je nastopilo tudi šest članov liginega moštva in sicer Lindner. Trko, Čebohin, Vovk, Nikolič in Hassl. Gostje so sicer nudili solidno igro, a niso izpolnili pričakovanj občinstva. Ožja obramba in krilska vrsta sta bili na mestu, napad pa ni bil dovolj povezan in odločen. Moštvo Celja je tokrat zaigralo z elanom in požrtvovalnostjo. Krilska vrsta z Rikom Presingerjem je dobro zalagala napad. Ožja obramba je v prvem polčasu zaostajala za napadom, po odmoru pa se je popravila. Celjski napad je nudil zlasti v drugem polčasu bolj povezano in učinkovitejšo igro nego napad Ljubljane. Igra je bila že od vsega začetka izenačena. V 9. minuti je Hassl po kratki soloakciji potresel celjsko mrežo. Igra je valovila s polja na polje, rezultat pa je ostal skoraj pol ure neiz-premenjen. V 36. minuti je Presinger lepo dodal Dobrajcu, ta pa Bajramoviču, ki jo z lepim strelom iz razdalje 20 m izenačil. 2e dve minuti pozneje je Dobrajc po hitrem prodoru povišal na 2:1 za Celje. Po odmoru je ostala slika neizpremenje-na. Na obeh straneh se je vrstila akcija za akcijo, toda več kot neizrabljenih kotov moštvi nista dosegli. V 33. minuti je streljal Trko kot. Čebohin je bil na mestu in je izenačil. Tri minute pozneje je diktiral sodnik enajstmetrovko proti Ljubljani in Dobrajc je povišal na 3:2. Celje je začelo uprizarjati nevarne akcije in je prešlo v lahno premoč, rezultat pa je ostal neizpremenjen. Moštvo Ljubljane se je vedlo v drugem polčasu zelo 1 nedisciplinira. no in je vzbujalo med občinstvom huda nevoljo. Sodil je g. Presinger objektivno. V predtekmi je mladina SK Celja premagala mladino SK Olimpa z 8:0 (3:0). ■—c Otroci so zanetili požar. Na velikonočni ponedeljek okrog 15.45 sta bili gasilski četi v Gaberju obveščeni, da gori na Zg. Hudinji pri Celju. Gasilci so takoj odbrzeli na kraj požara. Gorela je s slamo krita hiša posestnika Franca šloserja. Gasilcem se je posrečilo rešiti sosedna poslopja, dočim je hiša pogorela ln so ostali samo očrneli zidovi. Iz hiše so rešili samo nekaj pohištva, vse dmgo pa so uničili plameni. Posestnik ima okrog 75.000 din škode, ki pa je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj so zanetili otroci, ki so okoli hiše streljali s papirnatimi patronami, pri čemer so patrone padle na slamnato streho in jo zažgale. —c Oče ustrelil *ina. Posestnik Kranjc v Novakah pri Novi cerkvi je živel s svojim 261etnim sinom Martinom že dalje Časa v sovraštvu. Svojemu sinu je prepovedal hoditi po njegovem posestvu. Na veliko soboto popoldne sta se oče in sin srečala na travniku. Oče je ustavil sina in ga vprašal, ali ne ve, da ne sme hoditi po njegovem posestvu. Beseda je dala besedo. Oče se je zelo razburil, izvlekel je samokres, pomeril na sina in oddal nanj tri strele. Krogle so zadele sina v vrat ter v levo in desno stran prsi. Sin se je takoj zgrudil nezavesten, oče pa je pobegnil v gozd. Ko so prispeli iz Celja reševalci z avtomobilom. je stopil Šofer celjskega reševalnega oddelka g. Klezin pogumno za starim Kranjcem v gozd. Kranjca je kmalu našel. Stopil je k njemu in mu dejal, da je od policije. Kranjc je temu verjel in se je vdal. Klezin mu je vzel samokres. Obvestili so orožnike, ki so odvedli Kranjca v zapore okrožnega sodišča v Celju. Mladega Kranjca so prepeljali celjski reševalci v celjsko bolnico. Zdravniška pomoč pa je bila zaman. Mladi Kranjc je na velikonočno nedeljo podlegel smrtnim poškodbam. Iz Maribora — Najstarejši naročnik »Slovenskega Naroda« umrl. V Mariboru je preminil g Anton Novak, ki je bil od leta 1887. zvest naročnik našega lista. Rojen je bil 23. maja 1849. na Mirni pri Vipavi. V mladosti je služil pri mornarici. Leta 1869. se je udeležil službenega potovanja na leseni korveti s parnim pogonom po Grški. Aziji in Angliji. V teh službenih letih so ob smrti admirala Tegettho£a izbrali od vseh edino najpostavnejše in najmočnejše mornarje, da so se udeležili admiralovega pogreba na Dunaju. Med njimi je bil tudi Anton Novak. Pozneje je prišel k Južni in nato k Državni železnici. Kov vnet narodnjak se je leta 1884 udeleži] nekega volilnega shoda v čitalnici v Ljubljani in je bil zaradi tega kazensko premeščen v st. Vid na Koroško. Poročen je bil dvakrat, iz prvega zakona Živita sin Albin, ugledni trgovec v -Mariboru, ki je Mariborčanom snan iz koroških bojev, kjer je bil oropan in pregnan, in pa hčerka Fri-da. Zaslužnemu narodnjaku ohranimo trajen spomin, žalujoči rodbini naše globoko sožalje. — MaHborsKj teKstflni indvstrinlci so že ponovno pokazali veliko razumevanje za socialne potrebe, osobito na polju po-Bpesafaaja zdravstva in napredka- našo bolnice. Na pobudo gospoda inž. Fischer-ja. ravnatelja tvornice Doctor in dru*: so zopet z človekoljubno gesto in z znnt- im prispevkom onnosroči'i, da bo mogla tukajšnja splošna bolnica nabaviti za njen cdsok za pljučne bolezni prepotzebni instrumentarij za thor:'kosk< o in knisti-ko. Darovale so sledeče tvornice: J. Hut-ter in drug S.000 "din, Doctor in drug 5 tisoč din, Jugosvila d. z o. z. 5.000 din, Avmrst Ehrlteh 5.000 dir. Mrmhorskn tekstilna tvornica, d, z o. z. 5.000 din, Tho-ma & Co. 5.000 din. Predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka & Co. 5 tisoč din. skupaj 4O.0OO din. Imenom trpečih bolnikov, katerim bo to naklonilo mnogo pripomoglo k ozdravljenju ali zboljšanju njihovecra zdravstvenega stanja bodi darovalcem izu-eeaa najisi^renejša zahvala. — Mariborčani smo proslavili velikonočne praznike v znamenju starih tradicij. Veliko soboto so bile običajne procesije, velik, nedeljo zjutraj pa v Studencih. V Narodnem gledališču je bila premi- ra Dijaka prosjaka^, ki je zbudila toplo priznanje občinstva Na kolodvorih je bil Izreden naval. Množica ljudi je hotola izkoristiti velikonočne železniške ugodnosti. Planinci so jo mahnili na Pohorje, vneti dilcarji pa so šli iskat snega na Peco in drugam. Velikonočni ponedeljek smo 811 v »Emavs«., če ž«* r.e k znancem in sorodnikom, pa vsaj na razne okoliške postojanke in — vinotoče. — Mariborski *vinjski sejem 7. aprila Okoliški kmetje so prignali 25 svinj, ki so bile vse prodane. Cene so bile: 5 eza Koclja ulici odnesel Francu Derenciču iz liške ulice 18 zelen plašč vreden 200 din. Delavcu Veršiču iz Krčevine. \ rova cesta 21 je nepoznan rdfco navil o sc spustili na potovanje okrog sveta. Včeraj pač menda ni nihče pri nas umrl od lakote. Mnogo jih je šio žc v nedeljo, zlasti pa včeraj, tudi na Dolenjsko. Na Polževem sc je kar trlo izletnikov. Meščani so pa včeraj pospeševali tujski promet z vsemi silami tudi v samem mestu. Kakor da se je ljubljansko prebivalstvo čez noč pomnožilo za dve Ljubljani, je bilo med prazniki povsod dovolj Ljubljančanov. Povsod so slovesno otvarjali novo tujsko sezono. Začetek jc bil res lep, posebno v ljubljanski okolici. Sicer ni vladalo mrtvilo rudi v mestu, toda bifeje, kjer je ob nedeljah najživahnejši promet, s>o med prazniki obiskovali podeželani in drugi praznični gosti. Ljubljančani se ob takšnih prilikah ne počutijo dobro doma. Znano je pač, kako veliki prijatelji narave so in zavedajo se, da je narava tako lepa kakor nikjer samo okrog Čada na Viču in sploh tam na robu mesta. Seveda, prijatelji narave so različni. Nekateri so predvsem prijatelji flore ter prinašajo v mesto toliko cvetja in trave, kakor da imajo doma krave. Bodi kakorkoli, narava vendar vpliva zdravilno na naše izletnike, čeprav jih je danes toliko bolnih m čeprav poj o tako glasno hvalnice stvarstvu, da so hripavi od nedelje do nedelje. Prazniki so jih pomirili ter okrepili, da bodo zopet dovolj močni za čitanje razburljivih časopisnih vesti. Bili so v resnici krasni prazniki in nezadovoljni smo samo. da so že minili. Nova velika izvirna opereta e za Salo44 je našla izvrstno uprizoritev in prav prijazen sprejem Ljubljana. 13- aprila 2Vse za Salo*, opereta mariborskega vojaškega in gledališkega kapelnika J os. Jiranka in mariborskega igralca, hum ori-stičnega črtičarja in mladinskega pesnika Danila Gorinška, je doživela v Mariboru krstno premiero v zadnjem božiču in v Ljubljani prvo uprizoritev na velikonočno nedeljo. M. Br. konstatira to dejstvo v Gledal, listu z željo, da bi ^praznični operetni otrok imel srečo, kakor jo imajo baje nedeljski otroci v življenju« in da bi >Vse za šalo« tudi na ljubljanskih deskah doseglo vsaj 15 ponovitev, kakor jih je na mariborskih. Gledališka naša uprava je storila vse, oa se ta želja izpolni: opremila je izvirno operetno novost z zares lepimi in efektnimi dekoracijami po načrtih scenografa inž. Fran za, oskrbela vse osebje in zbor ter se posebej balet, z bogato različno, pravilno elegantno ali stilsko garderobo, pritegnila več dobrih dramskih igralcev za važne vloge, poverila operni pevki glasovno in pevsko priznane kvalitete glavno partijo in zaupala samemu avtorju besedila režijo. Za zunanji in notranji uspeh nove domače operete je torej gledališka uprava storila vse mogoče. Da, storila je še več: »zaradi svoje vedno aktualne vsebine^ je priobčila v Gledal, listu prevod članka »Naša glasbena kritikam iz peresa hrvatskega skladatelja in kritika šafran ka Kavica. Tu se baš za premiero Gorinšek-Jirankove operete zabičuje nam, glasbenim kritikom, da nam za oce-njanje izvirnih glasbenih del ne sme »zadoščati samo znanje, strokovna izobrazba in izkustvo«, temveč da morajo imeti »glavno besedo značaj, vest in srce«. Zahteva se torej a upravičenih obzirov«, podčrtava, da so glasbeni kritiki tisti, ki so krivi, da ni nihče prerok v svoji domovini in da so se celo največji geniji morali boriti proti nerazumni in često tudi hudobni domači kritiki. Kako šele se morajo boriti naši skladatelji, če niso geniji! Zakaj >pravilo, da mora kritik zainteresirati občinstvo na ta način, da brezobzirno udriha na levo in desno, je zelo žalostna zapuščina še iz časov okrog začetka tega stoletja, ko so vsemogočni (dramski) kritiki načeloma samo udrihali. na kolodvorih, na našem kolodvoru so pa imeli kljub res ogromnemu prometu precej olajšano delo. Sicer je bil največji naval ob sobotah, ob tej priliki so se pa potniki razdelili na več dni, tako pri odhodu kakor prihodu. Zato so delo na kolodvoru organizirali mnogo lažje in nikjer se ni pokazal zastoj. Odprtih je bilo po 5—6 blagajn, ki so brez zastoja zmagovale naval potnikov. Najbolj so se bali velikega navala včeraj, ko so se meščani vračali domov, a tudi v tem primeru se je izkazalo, kako posrečena je uvedba voznih olajšav za več dni, da potniki ne odhajajo in ne prihajajo vsi hkrati. Seveda je bil kljub temu včeraj, zlasti zvečer, še vedno najživahnejši promet, kar sprevidimo že iz tega, da ae je s posameznimi vlaki odpeljalo nad 1000 potnikov. Tako se je n. pr. odpeljalo % vlakom proti Štajerski 1200, proti Zagrebu pa 1300 potnikov. Vsekakor kažejo izJcuan je med temi prazniki, da bi kasalo uvesti mene olajšave ob nedeljah in pravnikih za več dni todi vnaprej. To jo v interen potokov kakor železniške oprav«. Nesreče in pretepi med prazniki preglednika vagonov — Več manjših in dva pretepa Ljubljana, 11. aprila Prazniki so prinesli veliko veselja in užitkov, niso pa minili brez nezgod in nesreč. Na veliko nedeljo se je pripetila na glavnem kolodvoru smrtna nesreča, kate* re žrtev je postal 531etni preglednik vagonov France Verčič, stanujoč v Veliki čol-odhodom mariborskega vlaka pazil na od-nareki ulici. Verčič je ob 13.30, tik pred hod osebnega vlaka, ki odhaja ob tem času z glavnega kolodvora proti Zidanemu mostu. Ko pa je hotel prekoračiti progo, mu je tik pred strojem mariborskega vlaka spodrsnilo, da se je zataknil z levo nogo med tračnice. V naslednjem trenutku ga je že butnila lokomotiva in mu odbila skoraj pol glave. Verčič je bil v trenutku mrtev. Truplo ubogega ponesrečenca, ki je bil pred skorajšnjo upokojitvijo, so nrepeljali po komisijskem ogledu v mi* tvašnico splošne bolnice. Včeraj so prepeljali v bolnico 91etno po-sestnjisovo ..^s.x a.;±.-.j. » £«iiar iz ^uu^«. v kočevskem okraju. Njen stari oče je vzel na veliko nedeljo iz omare star samokres in ga jel čistiti pri mizi, kjer je sedela tudi Marija. 801etnemu možičku pa se je samokres v roki nenadoma sprožil in ie krogla zadela Marijo v ramo leve roke. Zdrobila ji je kost. Včeraj popoldne so bili ljubljanski reševalci klicani pod Šmarno goro, kjer so naložili na avto ponesrečeno kapetanovo soprogo Milo Su-goričevo. Sugoričeva je v družbi napravila izlet na Šmarno goro, pa je zašla na stransko stezo in pod skalami omahnila. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico in se poškodovala tudi po životu, llletni posestnikov sin Adolf Sid-ler iz Šmarja na Dolenjskem je padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. Enako nesrečo je doživela železni carjeva hčerka Zofija Cebohin iz Ljubljane. Pri padcu s kolesa se je težje poškodovala na glavi. Ko se je posestnica Alojzija Hvala ria veliko soboto vračala s svojo prijateljico od procesije pri Sv. Krištofu po Pokopališki ulici domov v Nove Jarše, je privo-zil za njo na motornem kolesu zasebni uradnik Jože Mihelič. Vozil je pravilno po desni strani in se hotel obema umakniti na levo stran. Ko pa Je dal svarilni znak s hupo, je Hvala stopila na levo stran ceste, tako da jo je podrl. Hvala si je zlomila desno nogo. Ponjo so prišli reševalci, ki so jo odpeljali v bolnico. V bolnico so včeraj prepeljali tudi nekaj žrtev surovih pretepov. V Šmarju pri Grosupljem so včeraj ves dan popivali SSJtefrd mlrar Frr^ncf* M. ter proffOVni delavci Avgust T., Anton S. in Alojz S. Nekaj časa so bili veseli, kasneje pa so jeli postajati razdražljivi in sitni. Kmalu 5f» se sprli, nakar so potegnili nože. Navalili so dri'g na drugega in se oklali z noži po iivotu. po rokah in celo po nogah. Vse štiri žrtve pretepov, ki so bili vsi krvavi, so zvečer z rešilnim avtom prepeljali na kirurgični oddelek. V Smartnem pod Šmarno goro pa sta se včeraj stepla delavec Jonez Koncilja iz Mengša ter zidarski pomočnik Ivan Nah-tigal iz Vodic. Obdelala sta se oijana od žganja z nožem in oba dobila več vrez-nin po životu in po nogah. Nova proga na Mestnem in Starem ??gu Dela bodo trajala dva meseca, promet bo ustavljen Ljubljana, 11. aprila Dva meseca bo ustavljen ves vozni promet na Starem in Mestnem trgu ter na strmem delu Florijanske ulice od 17. aprila, ko prično s pospešenim obnavljanjem tramvajske proge od magistrata do že obnovljene proge v Florijanski ulici. Zaradi določitve smotrnega zaporedja raznovrstnih del in zaradi točnega postopka pri navedenih delih je imenovan za vrhovnega vodjo ali režiserja vseh teh del poseben mestni inženjer. To pa zato, da bodo vsa dela čim prej dogotovljena in bo čim manj časa oviran promet od sv. Florijana do magistrata. Če ne bo nagajalo vreme, bodo dela predvidoma trajala 2 meseca. Ves ta čas bo po Mestnem in Starem trgu ter strmem delti sv. Flori jana ulice kakršenkoli vozni promet popolnoma nemogoč, saj bo celo za pešce hoja otežkocena. Ves vozni promet del popolnoma zaprt in zato opozarja mestni magistrat stanovalec ob tej progi, naj po navedenih cestah bo torej do zaključka Profesor: »Nomadi ao tisti ljudje, ld pogosto menjajo svoja bivališča. Zdaj mi pe povej, FrančeJc, kale primeri« Franček: »Sobarice, kuharice, ji in — narodni Beračenje še nI odpravljeno Ljubljana, 11. aprila V Ljubljani se že dolgo ukvarjamo z vprašanjem, kako odpraviti beračenje. Nedavno je bila na magistratu sklicana anketa* kako na najbolj primeren način omiliti revščino, beračenje pa sploh zatre-ti. Uspeh ankete in dobre volje prizadetih činiteljev je v mestu novoustanovljena kuhinja v stari cukrami, kjer se lahko nasitijo reveži, beračenje po mestu pa gre svojo pot: na vsakem vogalu naletiš na prosjaka, ki snema pred teboj klobuk, milo zavija oči in te naprosi za dinarček aM pol. V vsako hišo prihajajo mladi in stari prosjak i. ki moledujejo za hrano in Se raje za denar, kažejo raztrgane hlače, suknjič ali srajco in milo prosijo za obleko. Skoraj sleherno gostilno obišče tudi že pozno na večer ta ali oni dobrovoljček, ki je čez dan počival nekje zunaj ali se družil s sebi enakimi v tej ali oni skriti luknji in odšel na lov za »nežkamic in kozarčki po gostilnah ob uri, ko so ljudje že dobre volje in ko se čuti tudi sam bolj podjetnega. Na ulicah ustavljajo tudi zanemarjeni otroci, ki proseče iztegujejo roke in hite zatrjevat, da je oče v bolnici, mati pa čaka doma s kopico še manjših kaj ji bodo prinesli domov, da se nasiti sama in potolaži lačne želodčke drugih otrok. Na hodniku Miklošičeve ceste še vedno postava mlada ženska, h kateri se stiskata dva ali trije majhni otročki, dočim drži najmanjšega v naročju in molče prosi milodarov. čemu besede, ko pa ta kup revščine sam dovolj kriči po usmiljenju. 2e večkrat smo apelirali na merodajne oblasti, naj za take resnične reveže po-skrbe. Ne gre pa, da bi se posamezni ali cele družine ob: toma pečale z beračenjem, ko je v mestu vendar dovolj ustanov, ki se brigajo za reveže in ko se nasprotno tudi ob vseh mogočih prilikah pobira zanje, pa vsi ti darovi nič ne zaležejo. Berači se sproti na tepa jo v mesto tudi z dežele, kajti sleherni prosjak ima več izgledov, da si bo nabral drobiža v mestu kakor pa na deželi. Tu bi morala odločneje nastopati varnostna oblast, pa ne samo enkrat ali dvakrat, marveč trajno. Ljubljančane, ki prav gotovo zadosti prispevajo ca vse mogoče socialne akcije, je treba slednje zaščititi pred nadležnim beračenjem! Sleparju je nasedla Ljubljana. 11. aprila V Dol. Leskovec v brežiškem okraju jc prišel pred prazniki mlad, postaven in čedno oblečen moški, ki je vprašal po posestniku J. in zavil v njegovo hišo. Tam se je predstavil za posestnika in gostilničarja Franca Kranjca z Brega pri Laškem in povedal, da ga pošilja njegova sestra, ki živi ▼ Zagrebu, v zadevi poroke z njegovo 20-letno hčerko Alineo. Ženina, ki je znal gladko in zapeljivo govoriti, so v hiši seveda pogostili kakor se spodobi. Imenitno so se zabavali ves večer m podjetni žetim je vedel povedati mnogo zanimivega, zlasti pa je snel očarati nevesto. Pravil je o lepi hsM, ki jo hna, o dobrih kupčijah in 0 dobro idoti gostilni, kjer bo v bodoče gospodinja« AJbmc*. Starti in dekle eo g* poslušan' s največjo pozornostjo, kasneje pa so jo pustih sama, de se pomeni ta se o tem in enem. 2enm Je pcenotil pri Albin- si pravočasno priskrbi vse r> *<_hščine. ki jih jc treba pripe'jati. Predvsem pa to velja za prebivalstvo v hišah p *j tiradom, ki nimajo i/hodov na sadni »1 m ni na cesto, kakor hiše proti Ljubljanici, Prebivalstvo naj računa, da sc dela prično ie 17. t. m., torej že v ponedeljek po beli nedelji, da ne bo pozneje pritožb in prevelikih zadreg. Pri vsem tem naj sc pa, kakor nam p šejo z magistrata prebivalstvo "zaveda da ie prepotrebno obnovljenje tramvaja 111 ce»r predvsem njemu v korist, kakor tudi %*se-mu mestu. Kakor žc rečeno je vsestranako poskrbljeno, da bodo dela napredovala v najhitrejšem tempu. Tlakovanje \Volfovc ulice je bilo nameravano takoj po Veliki noči. toda minulo zimo jc bilo tako malo padavin, da se zem-I Ija šc ni dosti usedla. Počakati bomo mo-, rali torej pomladnega deževja, ki bo zem-J ljo premočilo, da sc zanesljivo tK»ede, na-i to pa prično \Volfovo ulico tlakovati t I drobnimi kockami, ki bodo zalite 1 asfal-- tom. Višin« ceste bo sccrT 1 đo vedanfib rob- I nikov. činih starših, naslednji dan pa sta mlada dva spet imela priliko ostati sama. Toda i je postal ženin še Ijubeznivcjši, naenkrat pa sc jc spomnil, da potrebuje 2000 dru za nakup lesa v bližnjih hribih. Izgovarja! se je, da je precej denarja /< porabil n<« drugih kupeijskih potih in je zato zaprosil Albinco, naj nm posodi denar, ki pa ji Sloga« predvajal film o francoski nrmadi za vse rezervne častnike in vojaške uradnike tukajšnje garnizije. Z ozi-rom na zanimivo vsebino filma se obisk vsem rezervnim častnikom priporoča. — Vstopnine ni, prinesti pa je s seboj častniške legitimacije. —lj Angleško društvo v Ljubljani opozarja občmstvo na današnjo predstavo Hamleta, ki jo bo predvajalo Dublin Gate Theatre danes zvečer v opernem gledališču. 217—n —lj DKSK Fdinstvo poziva vse člane in odbomike na članski sestanek, ki bo jutri ob 20. uri v gostilni a Stara šola« na Celovški cesti. Ker ie važen dnevni red in zad-nii sestanek pred dirko, pozivamo vse članstvo, da se sestanka si pumo udeleže. Rokavice, nogavice, Karničnik, N*»*v»*ionlk Iz Kranja — Svengali v Kranju. Danes dopoldne je Svengali prispel v Kranj in se nastanil v hotelu Evropa. Zvečer ob 20. uri bo pa nastopil v Narodnem domu s svojim najboljšim in najzanimivejšim programom te. lepatije, jasnovidnosti in budne sugestije. Tudi z medijem Mme Elis bo prikazal nekaj fenomenalnih poizkusov iz področja fakirstva, Do 18. ure se dobe vstopnice v prodaji v trgovini Hlebš na Glavnem trgu, pozneje pa v Narodnem domu pri blagajni. Da se izognete prevelikemu navalu pri blagajni, kupite vstopnice že v pred-prodaji. Jutri nastopi Svengali zadnjikrat v Kranju in to s povsem nov:m sporedom. Za tO prireditev se bodo dobile vstopnice v predprodaji Šele jutri. Opozarjamo Kranjčane na gostovanji najslavnejšega mojstra okultnih ved g. Svengalija. Ne zamudite te izredne prilike, poselite obe predstavi s povsem različnim programom. Svengali je imel povsod, kjer je nastopil presenetljive uspehe. Tudi v Kranju bodo njegovi poskusi presenetili vse. — Pripravljalni odbor zadruge za rsra-ditev »Obrtnega doma« je razposlal vabila za vpisovanje deležev za zadrugo Obrtni dom. S tem se obrača ocbor na vse obrtnike in prijatelje obrtnikov s pozivom, naj prispevajo k zgraditvi Obrt- Za vedno nas je zapustil v 90. letu starosti, z Bogom spravljen, naš dobri oče. stari oče, gospod ANTON NOVAK ariški strojnik, strojevodja v pok. in hišni posestnik Pogreb dragega rajnkega bo v sredo 12. aprila ob 1530 is mrtvašn ce mestnega pokopališča na Pobreiju. Maša zadušnica bo v eetrtek 13. aprila v Magdalenski cerkvi ob 7. zjutraj. MARIBOR — GRAZ — RADOVLJICA, dne 10. aprila 183». žalujoči: NOVAK ALBIN — sin; FRIDA BTJHER, rojena NOVAK — h« in ostalo sorodstvo. t TAVE ^ ic 1 D 2 1.' danes Francisca Gaal v smeha polni komediji : MEDENI MESEC| nega doma, ki je v Kranju nujno potreben. Z uresničitvijo zamisli bi dobila vsa združenja in vsa društva rokodelcev svoje prostore in bi ne bila več prisiljena iskati prostorov po zelo visokih cenah drugje. Dogodilo pa se je že tudi, da to obrtniki zaradi prostorov v tujih zgradbah postali nehote odvisni od raznih struj. Zato pripravlj. odbor opozarja vse obrtnike, naj podprejo zamisel in vložijo deleže, ki znašajo 100 din, da se dom čim prej zgradi. Vse podrobne informacije dobi vsak interesent v pisarni Združenja obrtnikov v hotelu Jelen med uradnimi urami. — Ponovna licitacija del sa zgradbo kopališča. Dražba del za gradnjo kopališča, ki se je vršila 28. marca t 1. zaradi nezadostnega števila ponudnikov ni uspela. Ponovna dražba bo sedaj 11. t. m. ob 11. v občinski pisarni. Vsi pogoji in pojasnila* so na razpolago v občinski pisarni. — Osebna vest. G. Segan Milan, žand. kapetan II. razr. je prestavljen na novo službeno mesto v Plevlje, kamor bo odpotoval te dni, s prestavitvijo pa je tudi napredoval" v komandirja čete. Na njegovo mesto je bil nastavljen podporočnik g. Kurjak Milan, ki je bil do sedaj v Kruševcu. — Prvi pogreb na novo pokopališče. Dasi novo pokopališče ni še dokončno urejeno in bo treba po načrtih zgraditi še kapelico, križev pot itd., se je vendar že vršil prvi pogreb v soboto 1. t. m Umrlega Nadižarja Janeza iz ČirČič so pokopali na bivši njegovi njivi, ki so jo odkupili za novo pokopališče in si je Nadi-žar izgovoril v pogodbi dva brezplačna prostora. Z blagoslovitvijo pokopališča, ki bo verjetno v maju ali juniju, pa se bo pričelo pokopavati na novem pokopališču. Na starem pokopališču pa se bo po* kopavalo le v grobnice in to le toliko časa, dokler ne bodo stranke zgradile grobnic na novem pokopališču. Sokol Izbirne tekme naših Sokolov Ljubljana, 11. tprila V Zagrebu so bile v soboto druge izbirne tekme naših najboljših sokolskih telovadcev za dvoboj proti Franciji. Pod vodstvom namestnika savezne ga načelnika 1. Kovača in sodnikov Antosie\vicza, Vu-kotiča, Macan ovića in Stuklja je nastopilo 22 telovadcev, ki so pri prvih izbirnih tekmah dosegli vsaj 60% možnih točk. Pri zagrebških tekmah je bilo dosegljivih točk 60. Vsi, ki so dobili 70%, imajo pravico do udeležbe na tretji izbirni tekmi. Rezultati so bili naslednji: 1. Kujundzić (Subotica) 55 točk, 2. Pristov (Jesenice) 54.6, 3. Grilc (Celje) 54.3, 4. Primožič (Maribor) 54.2, 5. Forte (Ljubljana) 52.3, 6. Stergar (Beograd) 52.1, 7. Budja (Beograd) 51.1, 8. Gregorka (Ljubljana) 50.3, 9. Ivančevič (Sombor) 49.7, 10 Bela (Beograd) in Mihočinović (Beograd) Ne zamudite! Oglejte si prekrasni film o velikem glasbenem geniju! s"vni Benjamin Gigli VERDI poje arije iz nesmrtnih Verdijevih oper! Ta film nudi vsakomur nepozaben užitek Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION, teleS. 22-21 NA SOČI 1917 TAJNOSTI KONTESE BERNIN1. Sjblla Schmttz, Inge Liszt, Hannes Stelzer. — Ob 16., 19. in 21. url! KINO SLOGA, TEL. 27-30 49.5, 12. Stefanović (Novi Sad) 48.3. 13. Merzlikin (Beograd) 48.1. 14. Boltižar (Zagreb) in Lapa j ne (Maribor) 47.2. V posameznih panogah so od 10 možnih točk dosegli: v prosti vaji: Merzlikin 9.8, Kujundzić 9.7, Stergar 9.2, Primožič 9.1, Bela, Boltižar in Pristov po 9; na drogu: Primožič 93, Kujundzić 9.4, Mihočinović in Pristov po 93, Merzlikin 9.2, Stefanović 9.1, Grilc 9; na bradlji: Primožič 9.7. Gregorka 9.4, Ivančevič m Stergar po 9.3, kujundzić in Grilc po 92, Pristov 9.1, Merzlikin si je pri vaji na bradiji izpahnil prst in je moral vajo prekiniti. Ka krogih: Ivančevič 9.4, Grilc 9.1. Forte, Kujundzić in Primožič po 9, Boltižar, Stergar in Sudare-vić po 8.9; na konju 2 ročaji Forte in Pristov po 9.4, Stergar 9.2, Bela in Grilc po 8.9; preskok čez konja: Merzlikin 9.8, Budja in Momči'ović 9.7, Forte 9.6, Ivanćević in Mihočinović 9.5, Potokar 9.3. Grilc, Kujundzić in Pristov 9.2. Gospodarska moč Albanije Albanija meri samo 27.538 km*, prebivalstva pa ima komaj dober milijon. Po štetju 25. maja 1930 jih je bilo 1,005.902, po cenitvah ob koncu 1. 1937 pa 1,038.000, tako da znaša gostota prebivalstva 37.7 na 1 km*. Albanija je predvsem kmetijska država Po podatkih Društva narodov sta bila pridelek in posejana površina v letu 1937: pšenica 41.000 ha 399.000 met. stotov, ječmen 5.000 ha 57.000 met. stotov. rž 3 000 ha 38 000 m. st., oves 12.000 ha 112.000 m. stotov, koruza 93 000 ha 1,379.000 met stotov, krompir 12.000 met. stotov, tobak 2.000 ha 16.000 met. stotov. V poštev prihajajo še olivno olje in sploh pridelki sredozemskega pasu. V živinoreji ima Albanija največ ovac in cenijo proizvodnjo volne na 2,100.000 kg na leto. Rudno bogastvo ni znatno, pa se tudi ne izkorišča skoro nič. Edino za petrolej obeta postati Albanija važna dobaviteljica Italije. O produkciji in ležiščih petroleja v Albaniji so Številke neznane, ker tega Ita- lija, ki ima že v Albaniji monopol za petrolej, ne objavlja. Albanska zunanja trgovina je majhna. Po zadnjih objavljenih podatkih je znašal 1 1937 uvoz 18.86 milij. albanskih frankov (1936 16.3), izvoz pa 10.15 (7.24) milij. Najvažnejši izvozni predmeti so: volna 1937 1.8 milij. frankov, petrolej 1937 59.300 ton (1936 45.900 ton) v vrednosti 1.2 (0.9) milij. frankov, kože 1.5, sir 0.9, lea 0.7, jajca 0.7 milijonov frankov itd. Uvaža Albanija največ bombažnih tkanin 3.2, koruzo 1.35, železo in izdelki 1.2, volneni izdelki 1.0, petrolej 0.96. bomb. prediva 0.8, papir 0.75, kemikalije 0.76 in pšenice 0.7 milij. frankov. Največja trgovina je z Italijo, ki je leta 1937 vzela 78.6% vsega italijanskega izvoza, dobavljala pa je 24.07c vsega albanskega uvoza. Med ostalimi državami pride kot uvoznik v Albanijo vpoštev edino še Jugoslavija, ki je leta 1937 dobavila 11.2% vsega albanskega uvoza, delež pri albanskem izvozu pa je znašal 0.7%. Albanski denar Je albanski frank, čigar vrednost je sedaj okoli 33 ameriških centov. Albanska narodna banka je Imela ob koncu februarja 1939 zlata za 7.6 milij. alb. frankov, zlatih deviz pa za 10.7 milij. Obtok bankovcev je znašal 11.0 milij. frankov. Smrtna nesreča Celje. 11. aprila Na velikonočno soboto zvečer se je vračal 21-letni posestnik Franc Skoberne iz Dobja s kolesom domov iz Ceija, kjer je nakupil nekaj blaga. Na banovinski cesti v Opoki pri Storoh ga je prehitel neznan kolesar, ki je ob prehitevanju zadel ob njegovo kolo. Skoberne je v velikem loku od-letel s kolesa v cestni jarek in si zlomil tilnik. Nesrečne/ je na mestu izdihnil. Neznan kolesar je pobegnil. Skoberneta so prepeljali v Dobje. VODNA SILA Profesor: »Kaj veste o vodni sili? Kako se najpogosteje pojavlja in v kakšni obliki deluje najmočneje?« Kandidat: »V ženskih solzah, gospod profesor!« MALI OGLASI leseda 50 pai davek posenej Preklici izjave beseda Din 1-— davek posebej. .a plamene odgovore glede malin oglasov )e treba priložit) znamko - Popustov za male oglase ne priznamo, RA7.no Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Male oglase »Slov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne. L\ VSAKO DRU21NO NAJLCF8A OBLAČILA roseono moške obleke, trenč-Roti. krasno perilo itd. si naba-dte najboljše In oajceDeje pn t U K s h . R, Ljubljana. Sv PeUa cesta 14 Sveže najfinejše norveške ribje olje 12 lekarne dr G PICCOL1JA v Ljubljani ■*e priporoča bledim «r slabotnim osebam taiiEJE JUdO^ANKA KU P J M Beseda 50 par. davek posebej Na Ima ni« znesek 9 Din DVA DOBRO OHRANJENA MOTORJA 220, 4.5 konj. sil in 200 3.3 ks, do 1200 obratov na min. kupim. Oenj. ponudbe na Robert Logar, električna centrala v Mozirju. Hit PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MODERNO IN KVALITETNO POHIŠTVO kuhinje, spalnice, Jedilnice in drugo zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice in jedilnice, orehov les. že od Din 1.500.—. Sprejemajo se naročila po lastnih in danih načrtih. >Opravac, Celovška c. 50. 6 T. 35 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premor ^5C^ 0r€* prahu €^ KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK Bohoričeva 5 — lelefoo 40-5b 24. L POZOR! žlahtne marelice, breskve, jablane prodajam po 4 — 6 din. Vrtnice, magnolije, lepotičje, daiije. potonke, sadike solate itd. poceni Zgornja Šiška 40 pod hribom in Šentjakobu. 1248 ZAJAMČENO SVEŽA JAJCA zaboj 720 komadov Din 440.— franko voznina razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. 1246 SLADKO SENO iz sadonosnikov, prvovrstno, prešano, več vagonov naprodaj. Lujo Vlahovič, posestnik, Maribor. 1244 CREftNJEVA SPALNICA temna, politirana, 11 komadov, naprodaj za 3000 din. Cvetko Kladnik, mizar v Mokronogu. 1245 STAnOVAMA ~* ^eda 50 par, davek posebej Najmania) znesek g Din KRASNO STANOVANJE 4 sob s pritlklinami se odda v Smarci pri Kamniku, 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Primerno sa upokojenca. Ponudbe pod tftmrca« na upravo Usta, 1247 «g W% W? J% W? državne loterije 9ltJlWI\IL prodaja MENJALNICA REICHER & TURK Prešernova Misterij lene. hi sc NIKDAR NE POSTARA Nobene gube. nobene Brazde v 45. letal Gladka. Jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a Ima vendarle svoje znanstvene vzroka To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseuciliScs dr. SteJ-skala. Blocel je dragocen naravni pomladilnl element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je t vsaki tubi rožnato kreme Tokalon ter Vam redi In pomlajuje kolo. ko spite. Vsako jutro, ko te zbudite, ite videti mlajši. Gube in brazde so kakor Izbrisana Cez dan uporabljajte dnevno Hrano za kolo Tokalon fld ni mastna), da napravite svojo kožo sveto in Jasno, ds Vam odstrani zajedal ee in vso nesnago koža Pomladite se m deset let in ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mi 51 ca m lica. ReSi ta se uvenele polti. Pridobite si spet >sno In čvrsto lice ter mehko lepoto is dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh bran zs koto Tokalon. Ako ne bo tako, se Vam denar povrne. --- a&Sem dveh železniških križišč Kako bi rc čali t:rediti železniški križišči na Tyršcvi in znašali največ 6,000.000 din Gospocve tofcl cesti — tnaikl M Tloris Ljubljana. 11. aprila V Ljubljani imamo male prometne ovire z železniško progo: tako na Tvrševi. ka->.or na Gosposvetski cesti. Da so te ovire m ile, moremo trditi samo zato, ker v bljani o velikem prometu ne moremo go riti. V večjih mestih se namreč na glavnih cestah ustavlja promet vozil in tudi pešcev na vsakem cestnem križišču in sicer s prometnimi stražniki ali pa s signalnimi napravami. V mestih z velikim pro- metom se mora na križišču ustaviti promet stotih pešcev in vozil vsake 3 do 5 minut, da dobijo prednost pešci in vozila iz prečne ceste itd. V Hamburgu na primer transporti rajo vozila, tudi avtomobile in pešce, z ogromnimi dvigali 30 m pod zemljo, da tam nadaljujejo vožnjo v podzemnih predorih. V Berlinu zopet morajo pri podzemni cestni železnici pešci pod zemljo skozi več nadstropij stalno gor in dol, da pridejo k svojim vlakom, kjer mo- 1 " V Pogled od zgoraj rajo stalno prestopati. Pri nas pa zabavljajo ljudje, če je treba na cestni železnici enkrat prestopiti, ali če je cesta nekaj minut zaprta; zabavljajo, če je treba prestopiti nekaj stopnic, ali če je treba prehoditi ali prevoziti iz prometnih vidikov nekaj metrov več ceste, kakor sicer. Pojm o velikem in nevarnem prometu dobivamo šele v mestu s ca. milijon prebivalci. To je treba povedati, ker naši meščani tako radi zabavljajo in zabavljajo. 1*11 nas se obravnavajo razni več sto milijonski projekti, za katere manjkajo splošni predpogoji: prostor, predhodno potrebna elektrifikacija železnice, denar itd. Borimo se za gorostasne projekte, o katerih vemo. da bo pred njihovim uresničenjem poteklo najmanj še eno stoletje. Že L 1936. je bil predložen idejni osnutek za rešitev prometnega vprašanja na obeh najneugodnejših železniških križiščih na Tvrševi in Gosposvetski cesti, po gornjih skicah, ki bi povsem ustrezal. Ta osnutek pa »pomotoma« nI prišel v razpravo z drugimi idejami in projekti, ki so se skupaj podrobno obravnavali pri Tehnični pisarni za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, dasi so se podrobno obravnavali drugi manj vredni osnutki. Čemu tako pritajeno skrivanje! Problem železniškega vprašanja v Ljubljani, v zvezi s cestnim prometom, tvorijo v glavnem železniške ovire na Tvrševi in Gosposvetski cesti. Ali se železniško vprašanje odnosno cestni promet na teh dveh cestah res ne da drugače rešiti, kakor s projekti, ki zahtevajo več sto milijonov narodnega premoženja?! Gornji sliki nazorno prikazujeta dejstvo, da je taka rešitev dana, in da se« more prometno vprašanje na teh dveh železniških križiščih zadovoljivo rešiti z zgradbo, Id po proračunu ne bi veljala niti šest milijonov dinarjev. Osnovno Idejo tega projekta tvorita dve z železnico vzporedni cesti, ki vezeta Tyr-ševo in Gosposvetsko cesto. Obe vezni cesti sta med seboj povezani s kratkim le nekaj metrov prekritim podvozom. Obe vezni ^«sti sta popolnoma odprti, nepokriti, ki razbremenjujeta istočasno promet na Tvrševi in Gosposvetski cesti in omo-goču jeta istočasno neprekinjen promet, tudi ko so železniške zatvorniee spuščene. Tehniku se malokje nudi tako ugodna prilika in tako ugoden položaj, ko z enim in istim projektom reši dva povsem različna problema, dva križišča na dveh povsem različnih cestah naenkrat. Mogoče se bodo našli pomisleki proti projektu, toda vsi vemo. da isti morebitni pomisleki enako in z istimi predsodki veljajo tudi za druge projekte. Noben projekt ne more, pri obstoječih okoliščinah, zadovoljiti vse želje in zahteve. Bodimo objektivni. Ta projekt je ugoden radi tega, ker je zamišljen na javnem svetu, ki že skoro povsem služi javnim cestnim aH železniškim svr-ham. Ta projekt ne ukinja nobenih obstoječih cest, ne ukinja nobenih železniških naprav in nobenih posebno vrednih zgradb. Posebno je ta projekt ugoden radi tega, ker ne bodo potrebne nikake dragocene zgradbe in ker bi bila izgraditev tega projekta zelo poceni. Ne smemo namreč pozabiti, da smo gospodarsko prerevni napram drugim bogatim državam in mestom, ki jih hočemo posnemati. Izvršitev predlaganega projekta nikakor ne izključuje možnosti, da se čez 100 ali 50 let zgradijo več sto milijonski projekti. Vsekakor lahko trdimo, da bi ta rešitev ustrezala našim prilikam vsaj za navedeno dobo let. Tudi cestni železnici bi ta projekt ustrezal in bi mogli odpraviti križanje z železnico, katero križanje v isti višini povzroča dolge zakasnitve in povsem onemogoča redno obratovanje cestne železnice po voznem redu. Potrebna je samo dobra volja in nekaj prometno tehničnih policijskih ukrepov. Iz Ptaja — Veliki»nočno praznike smo preživeli v pravem pomladanskem! razpoloženju. Na ikb soboto pop i dno se je zbrala velika množici I iz mesta in okolice, da pri-s Stvuje vstajenju. Za praznike smo imeli vreme in je naenkrat pritisnila vro-č . an je kazri toplomer v senci 22°C. VeEk obisk so imele čez praznike okoliške goSTiine, mnogo meščanov pa se je odpeljalo tudi na Pohorje in Haloze. Obiskali so nas tudi MonakovCani. ki so ostali v našem mestu tri dni. — Klub šah'istov se je za tekoče leto k ole: predsednik dr. Sluga Jurij, odvetnik, podpredsednik Schvvab Ha-ral. trgovec, dalje odbor: Rudolf šoštarič, pr :. Frrrarriri. Milan Zelenko in Marjan Cu-čeji ter Franc Prelog in dr. Brumen. — - Nasilni gostje. V" neki gostilni v Ma-fcolah se je zbrala večja družba fantov, ki so popivali. Med njimi je bil tudi 281etni delavec Leopold Cajriko, od katerega so fantje zahtevali, da plača še en liter vina. Temu pa se je Cajnko uprl in že so fantje navalili nanj in ga obdelali z noži, tako da je obležal ves krvav in nezavesten. Prepeljan je bil v bolnico, kjer so ugotovili težke poškodbe. Iz Škofje Loke — Glasbena Matica v škof ji Loki. Z največjim zadovoljstvom je sprejela naša javnost na znanje vest, da bo mogla pozdraviti v svoji sredini odlični pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice. Koncert bo 16. aprila s pričetkom ob 20.30 v veliki dvorani Sokolskega doma. Spored bodo izvajali gdč. Ljudmila Polajnar jeva (sopran) pri glasovirju bo g. prof. Marjan Lipov-šek, poje mešani zbor. Dirigent koncerta bo ravnatelj g. Mirko Polič. Pričakujemo od našega občinstva, da bo napolnilo dvorano in tako izpričalo svoje razumevanje za kulturna stremljenja našega naroda. Vstopnice se dobe v predprodaji pri hišniku Sokolskega doma. Cene zmerne. — Napredovanje vrlega častnika. V čin kapetana je napredoval te dni zdravnik I. planinskega pešpolka g. dr. Djordje Ca-vič. G. doktor marljivo deluje v sokolskih vrstah, je predsednik zdravstvenega odseka, sodeluje v tehničnem odboru in v društveni upravi, pa je spričo tega razumljivo, da ga smatrajo široke vrste naših Sokolov in Sokolić za svojega najboljšega prijatelja in sodelavca. Sanitetnemu kapetanu, bratu dr. Ca viču nase iskrene čestitke in sokolski zdravo! — »Deseti brat« na Sokoisfcem odru. Mirno lahko rečemo, da Skof ja Loka že dolgo ni videla prireditve, ki bi bila pritegnila tolike množice ljudi, kakor jib je napovedana uprizoritev »Desetega brata«. Prostori Sokolskega doma so bili polni do zadnjega kotička in mnogo ljudi je moralo oditi. Igra je bila na višku. S sodelovanjem f orkestra I. planinskega polka, celokupnega pevskega zbora loških Sokolov in prijazno pomočjo solista, ki pa v svoji skromnosti noče biti imenovan, je šla preko odra igra. ki je gledalce v polni meri zadovoljila. Vseh sedem slik narodne in vedno priljubljene igre se je zvrstilo hitro, brez zadržkov, igralska družina pa je pokazala naravnost odlične vrline. Igra se bo na splošno željo ponovila v nedeljo 23. t. m. ob 4. popoldne. »Smuk-smuk« v šmartnem Šmartno, 11. aprila Čeprav je Šmartno pri Litiji majhen podeželski kraj, pa imamo pri nas odlične narodne delavce. Lepo se razvija sokolsko društvo, v dolini imamo vrle, po vsej Sloveniji znane pevce. Naše pevsko društvo >Zvon< je prineslo s svojih pevskih turnej že precej lavorik. Vsako leto nam pripravijo naši igrači tudi po eno spevoigro. Se dobro so nam \r spominu ^Mežnarjeva Lizika«, »Kakor stari tako mladi«-. Bučarjeva >Trška gora« in druge. Zdaj pa so nas povabili naši diletantje na najnovejšo Bučarjevo spevoigro »Smuk-smuk^. To lepo delo poznajo Ljubljančani s predstav v Mestnem domu. Takrat ?° prisostvovali vprizoritvi tudi nekateri naši člani in sklenili uprizoriti »Smuk-smuk« tudi na našem. odru. Za spevoigro je vladalo tako veliko zanimanje, da je bila dvorana nabito polna. Igro je zrežiral g. Beno Pečnik. pevske točke pa je navežbal pevovodja našega »Zvona« g. šol. uprav. Maks Kovačič. Naš ansambel se je izdatno pomladil, saj je nastopOo pri spevoigri sedem novih moči, ki pa so se zelo dobro uveljavile. Peregri-na Paternosta je igral g. Novak, njegovo ženo Klotildo pa ga. Mandljeva. Rus in Vavtar sta bila nosilca vlog Paternostovih sinov žaneta in Mihca. Zapeljiva smučarka Danica Maršbljeva je bila Vavtarjeva. Kunigunda Bobenčkova pa Biz Jakova. Hlapca Janeza je igral Gliha, služkinjo Pe-po pa Novakova. Imenitno vlogo kočarja Fronca je igral Gliha. dočim je bila Po-šebalova njegova vnukinja Ivanka. Oba smučarja sta bila Vrhovec in Groznik. Sodelovali pa so še nekateri drugi. Številno občinstvo je bilo s spevoigro zelo zadovoljno in ni štedilo s priznanjem. »Smuk-smuk- je delo, ki so ga šmarski igralci s ponosom zabeležili v svoji kroniki. Priporočamo jim, da zdaj, ko so to delo Danila in Metke Bučarjeve že naštudi-rali, naj nastopijo z njim tudi na drugih odrih. Prva pot pa naj bo v sosedno Litijo, kjer se o »Smuk-smuku« že mnogo govori in bo šmarski uspeh najboljša reklama za igro. Marta je kradla perilo Ljubljana. 11. aprila Tudi takrat ko je zmanjkal perici N. iz Bizovika velik sveženj perila z vozička v Dalmatinovi ulici, je bila kriva Marta. Marta Z. je specialistka v kraji perila in ga je kradla po Ljubljani že leto dni. Oškodovanci so prijavljali tatvine policiji, pa so kot tatove lovili včasih nedolžne ljudi, dočim je prava tatica s plenom hitro švignila v stranske ulice in se umaknila na periferijo, zadnji čas v Nove Jarše, kjer je imela skrito, a udobno stanovanje. Tudi nedavno, ko je bilo ukradeno perilo v Dalmatinovi ulici v vrednosti 5000 din, je policija po krivdi nekih »priča priie!a nedolžno žrtev. Priče so opisale žensko, ki so jo videle, kako se suče okrog vozička in naenkrat je bila po detektivu ustavljena na Sv. Petra cesti delavčeva žena Marija Vovkova in privedena na policijo. Ko so ji tam povedali, za kaj gre. je prvi hip osupnila, potem je pa jela kričati, da je kar odmevalo od sten. Na policiji ji pa niso verjeli, da sploh komaj ve, kje je Dalmatinova ulica, še manj njenemu zatrjevanju, da je nedolžna. Vtaknili so jo v zapor m kmalu aretirali Se drugo nedolžno žrtev v osebi Marije Finčeve. Stari možic, po imenu Kcrel, ki ga sra-mežljivejše stranke najemajo, da jim nosi v zastavljalnico vse mogoče predmete, je takrat stal na Marijinem trgu in srečal Finčevo, ki se mu je zdela sumljivo znana. In že se je spomnil ter stopil k stražniku, rekoč: »Glejte, ta-le je tista, ki mi je zadnjič izročila sveženj perila, naj ga ponesem v zastavljalnico in ki jo sedaj iščete zaradi tatvine perila!« Stražnik se je seveda podviza! za sumljivo žensko in kmalu je bila Finčeva aretirana. Morala je s stražnikom na policijo, kjer so sledili približno enaki prizori, kakor ob zaslišanju Vovkove. Sele čez nekaj dni, ko sta obe nedolžni žrtvi v zaporu sikoro obupali, je prišla na dan resnica in je biLa aretirana prava tatica v osebi Marte Z., pa še to slučajno. Marta je namreč samo enkrat izjemoma ukradla v neki hiši v Novih Jaršah name-stu perila damski plašč in moško ob!eko. Oškodovana stranica je tatvino prijavila orožnikom na Jezici, v čijih okoliš spadajo Gina Kaus: Prijatelj Bonifac — Ime mu je Bonifac, — je dejal mož, — ko ga boš videla, se boš prepričala, da je prav simpatičen fant. In tako je prišel Bonifac popoldne na čaj. Prinesel je šopek rož gospej Dolly hf prijefeo trgovsko vest za Freda. Kmalu so neprisiljeno kramljali, tako da niti opazili niso, kdaj je prišel čas večerje. Bonifac se ni ganil in tako so kratkoma-lo položili na mizo še tretji pribor. Zakonca sta bila namenjena po večerji v kino. Bonifac bi bil rad šel z njima. In šel je. Ko so se pa ponoči vračali iz kina domov, je Bonifac obljubil, da bo za prihodnji dan preskrbe 1 vstopnice. — Kaj si pa misli? — je vprašala Dol-ly Freda. Fred je skomignil z rameni — Vstopnice preskrbi zastonj, torej poj deva. In tako je preskrboval Bonifac vstopnice za razna zabavišča in postal je sploh predlagatelj, kam je treba iti zvečer ali pa je sedel zvečer pri zakoncih. Tako je minil teden. Potem se je pa zgodilo, da je moral Fred zvečer v svoj klub. Dolly pa k svoji materi. Povedala sta to Bonifacu. — Ljubi Bonifac, — je dejala Dolly, — oba morava oditi. Bonifac je obstal povešenih ram in bil je ves iz sebe. Na obrazu se mu je poznalo, da sam ne ve, kako bi preživel en sam večer sam. Se več dni potem se mu je poznala na obrazu potrtost. Proti koncu nekega tedna sta se Fred in Dolly odločila preživeti počitnice nekje daleč od mesta. — Toda kaj naj storiva z Bonifacem? — je vprašala Dolly. — Ugrabim te kratkomalo, — se je zasmejal Fred. In tako se je tudi zgodilo. Ob enajstih ponoči so sedeli še vsi trije pri kartah, potem je pa Dolly rekla, da jo boli glava in odšla je v svojo sobo. Fred je spremil Bonifaca k avtu, počakal je pred hišo, da je zavil avto z gostom za vogal, potlej je pa odpeljal ženo s pripravljenim avto taksijem na kolodvor. Z najbližje postaje je poslal Fred Bonifacu pismo, v katerem mu je sporočil, da Je Dolly zbolela na živcih in da jo je moral nenadoma odpeljati na daljše lečenje v gore. Osem ur je rabilo pismo, da je prišlo Bonifacu v roke. Osem ur je rabil Boni-facev avto, da ga je pripeljal za zakoncema. Šestnajst ur po trenutku, ko je vrgel Fred pismo v poštni nabiralnik, je ustavil Bonifac svoj avto pred hotelom, kjer sta stanovala Fred in Dolly. — Napravil sem si prosto in si privoščil kratek avtoizlet za vama, — je dejal ŽareČega obraza. — Nič ni prijetnejšega za pomirjen je živcev od vožnje po krasni krajini v odprtem avtomobilu. Odpeljimo se v Italijo. Odpeljali so se v Italijo. Ko so se čez nekaj dni vrnili, je dejala Dolly: — Nekaj se mora zgoditi. — Najbolje bo, če Bonifaca oženiva ■— je odgovoril Fred. — Drugače se ga ne bova odkrižala. — Morda pa to sploh ne bo šlo. Naš Bonifac je rojen tretji... Kmalu potem je obiskala Dolly njena sošolka Ethelka. — Pomisli Dolly, kakšne skrbi imam. Moj ženin, — saj veš, da sem že nad leto dni zaročena, — neprestano išče pretveze, kako bi zavlekel najino poroko. Postaja vedno hladnejši. Svetuj mi, prosim, kako bi ga ogrela, elektrizirala... — Elektrizirala? — No, morda bi bilo potrebno, da bi postal ljubosumen name. Ali poznaš slučajno mladeniča, s katerim bi mogla koketirati, ki bi bil čeden, pri tem pa ne nevaren. To je imenitno, — je pomislila Dolly. In ko je prišel Bonifac i-večei na običajni obisk, ga je seznanila z Ethel In tako so hodili nekaj Časa v gledališče, kino in druga zabavišča vsi štirje. To pa ni bilo po volji niti Ethelki, niti Dolly. n Kako naj bo tvoj ženin ljubosumen, ko pa hodiš vedno v spremstvu poštenih zakoncev? — Sama moraš napraviti izlet z Bonifacem — je dejala Dolly. Ethelka jo je ubogala. In čez dva dni je telefoniral Bonifac gospe Dolly, naj ga opraviči, da zvečer ne more priti, ker mora nujno obiskati svojo bolno sestro. Kmalu je telefon znova zapeL To pot je klicala Ethel in opravičevala se je, da ne more priti k zakoncema, ker jo boli vrat, da ne more z doma. — To sem pričakovala — je dejala Dol-ly radostno in se veselila, da bo končno nemoteno preživela večer s svojim možem. Zal se ji pa tudi ta želja ni izpolnila, kajti Freda so zvečer telefonično poklicali na važno trgovsko posvetovanje. Drugi dan je Dolly zvedela, da jo je Ethelka sicer ubogala in odšla na izpre-hod »samo v dvoje«, toda ne z Bonifacem, temveč — s Fredom. To je povedal Dolly Ethelkin ženin, ki jo je obiskal, ker se mu je zdelo že sumljivo, da se Ethel neprestano shaja z obema zakoncema Zato je pričel k Dolly, da bi ji »odprl oči«. In posledica je bila dvojna: ženin je razdrl svojo zaroko z Ethelko, Dolly pa svoj zakon s Fredom — In vsega tega je kriv ta nesrečni veto, ko nisem mogel priti — je tarnal Nove Jarše, in ti so med preiskavo dognali, da bi prišla kot tatica v poštev Marta. Odredili so hišno preiskavo, pri kateri pa ukradene obleke niso našli, ker jo je tatica žc prodala na starim, pač pa so našli v stanovanju celo zalogo nakradenega perila. Aretirana Marta je priznala tatvino perila v Dalmatinovi ulici, sedaj pa so ji dokazali nad dvajset drugih tatvin perila, ki ga je kradla ne samo pericam na cesti, marveč po vseh mogočih stanovanjih v mestu, v podstrešjih, iz pralnic itd. Nevarno tatico je policija včeraj izročita sodišču, po prestam kazni pa jo bo policija izgnala iz Ljubljane tja nekam v Kolovrat, kjer je njena domovinska občina. Tudi Brežicam ga radi pijo Brežice, 10. aprila Na področju brežiškega sreza vodi evidenco o potočenem alkoholu pri gostilničarjih finančna kontrola v Brežicah za občine: Brežice. Brežice-okolica, Bizelj-sko, Globoko, Do bova Kapele, Pišece in Sromlje, finančna kontrola v Krškem za občine: Rajhenburg Senovo, Videm ln Z('ole, finančna kontrola v Sevnici za občine: Sevnica, Blanca. Zabukovje ter finančna kontrole v Kozjem za občino Pod-sredo. Radi troSarinskih prispevkov mora vsak gostilničar javiti pristojni finančni kontroli količino vina, piva, žganja, likerja, ruma in konjaka ter ima finančna kontrola tudi dolžnost nadzorovati, če prijava odgovarja dejanskemu stanju. Ob koncu poslovnega leta pa napravi finančna kontrola točno razpredelnico, koliko je posamezni gostilničar v njenem področju potočil v tekočem letu alkoholnih pijač in javlja te podatke davčni upravi v Brežicah radi odmere davka. Iz teh poročil posnemamo: V letu 1938. se je potočilo in popilo po gostilnah in sicer na področju finančne kontrole v Brežicah: vina in mošta 1572 hI 15 1. od tega samo v mestu Brežice 609 hI 17 1, pivc 341 hI 44 !, v Brežicah samih 180 hI 14 1, žganja 21 hI 30 1, V Brežicah 7 hl 84 1, likerja, ruma in konjaka 20 hI 54 1, v Brežicah 6 hI 90 1; na področju finančne kontrole v Krškem: vina in mošta 703 hI 33 1, piva 110 hI 47 1, žganja 6 hI, likerja, ruma in konjaka 13 hI, 13 1: na področju finančne kontrole v Sevnici: vina in mošta 1203 hI 80 1, piva 177 hI 36 1, žganja 16 hI 65 1, likerja, ruma in konjaka 12 hI 62 i: ter na področju finančne kontrole v Kozjem: vina in mošta 75 hI 94 1. žganja 1 hI 78 1, likerja, ruma in konjaka pa 66 1. Predvsem bi nas zanimalo, koliko se je vsaj približno popilo vina in mošta ter žganja v vsem srezu. Prednje številke izkazujejo ie količino alkoholnih pijač, po-točenih in popitih pri gostilničarjih. Nihče pa ne vodi statistike o potočenem in popitem vinu in moštvu ter žganju pri naših mnogih vinogradnikih, posestnikih in ostaiih pivcih. Če posamezne prednje številke pomnožimo s petimi, upamo, da smo približno dognali odgovarjajočo količino teh pijač, ki se je popila v našem srezu. Vsega vina in mošta se je torej v letu 1938 popilo 17.776 hI 10 1, od tega samo v mestu Brežice 3.045 hI 85 1: žganja 228 hI 60 1, od tega samo v Brežicah 39 hI 20 1. Ce upoštevamo, da odgovarjajo prednje številke o količini popitega piva, likerja, ruma in konjaka približni dejanski količini, ki se je popila pri nas, bi se izkazalo, da smo v letu 1938 popili v brežiškem srezu vsega alkohola 18.680 hi 92 1, od tega pa samo v Brežicah 3.272 hI 9 l Naži gostilničarji točijo vino po din 8. do din 12. Naši vino.t°r*» mu ie r>orr»^*?aia s^^ra nrincesn Maxh*1cta r»»ja%fln«r}Sa v rodbini Zoeu. Potem ie kra1 i n-^vetil notranjepolitični tn admtncarja« čikaškega podzemlja Big Jima Colo-atma. Pomagal je Colosimu organizirati zločince, po njegovem umoru je pa postal sam kralj tolovajev v Chicagu. Vladal je, dokler ga ni strmoglavil s prestola mladenič, ki ga je bil sam izučil tn ki mu je služil za pomočnika. To je bil Al Capone, ki je zdaj s svojimi izpovedbami zapečatil usodo svojega učitelja tolovajstva. Torrio je bil že bogat, ko se je lrmaknil iz podzemlja. Zdaj je star 56 let, kar je med poglavarji tolovajev zelo redko. Imel je srečo, da ni bil nikoli smrtno zadet. Do aretacije je bil Torrio premožen gospod, vedno brezhibno oblečen, tako da bi človek mislil, da ima pred seboj bogatega trgovca. Ko so ga leta 1936 aretirali, je njegova žena takoj prinesla vsodišču 100 tisoč dolarjev kavcije. Torrio je s svojim svakom m dvema bivšima pajdašema obtožen davčnih sleparij v znesku 85.000 dolarjev, dalje krive prisege, zoperstavlja-nja oblasti in zarote, v ječo pojde najmanj za tako dolgo, kakor bo sedel v nji njegov nehvaležni učenec Al Capone, kateremu se mora zahvaliti, da so ga aretirali. Moderno mesto na valovih Vsak velik prekooceanski parnik lahko brez pretiravanja imenujemo »plavajoče mesto« Časi jadrnic, ki so si le z največjo težavo utirale pot preko širnega oceana in na katerih vožnja ni bila samo pustolovščina, temveč tudi velika nevarnost, so v potniškem prometu že davno za nami, Jadrnice so se morale umakniti parnikom, ki so postajali vedno večji. Zdaj režejo morske valove mogočni prometni orjaki, na katerih je prostora za več tisoč potnikov in nekaj 100 članov posadke. Vožnja po morju zdaj ni več naporna, pa tudi ne nevarna. Postala je pravi užitek, če ne računamo morske bolezni, ki pa na velikih parnikih tudi nI posebno huda, če ni vihar ja. Parobrodne družbe si na vse načine prizadevajo ustreči potnikom, one kar tekmujejo med seboj glede razkošne opreme paznikov in mislijo na vse, da bi se potniki med vožnjo po morju ne dolgočasili. Razumljivo je, da so potrebne za nekaj tisoč potnikov in članov posadke mnoge naprave, posebno za potnike. Parobrodne družbe se drže nepisanega zakona. Potnik, ki se vkrca na veliki prekooceanski parnik, nerad izpreminja običajni način svojega življenja, a da bi mu nudili vse to česar je vajen doma, mora biti velik parnik opremljen kakor pravo mesto. Na njem morajo biti v prvi vrsti jedilnice, družabni prostori, dvorane za svečanosti in športne prireditve, bari, plesne dvorane itd Potnik mora imeti na razpolago vse, kar mu poželi srce. Za udobnost potnikov so skoraj na vsakem velikem pa miku podružnice velikih modnih salonov in drugih trgovin, da lahko kupiš med vožnjo vse, kar potrebuješ. Na parniku je tudi cvetličarna. Vsak dan izide enkrat ali celo dvakrat parniški list, ki priobčuje tudi originalne brzojavne vesti o važnih dogodkih ter vse važne borzne vesti. Na modernem parniku mora biti tudi obrtna delavnica, bolnica, z najmo-derneje opremljeno operacijsko dvorano, skratka vse, da se mesto na vodi v nobenem pogledu ne razlikuje od mesta na suhem. Med vožnjo se prirejajo športne tekme, zvečer pa v dvoranah koncerti. Ce se slučajno pelje s parnikom slavna pevka, se da navadno vedno preprositi, da kaj zapoje. Ce se pa pelje rokoborec, nastane zdaj vprašanje, kdo se bo z njim za zabavo gostov spoprijel. Za zabavo in razvedrilo potnikov je na velikih parnikih dobro preskrbljeno. Potovanje po morju zdaj tudi ni združeno z nobeno nevarnostjo, ker je varnost na modernih potniških parnikih stoodstotna. Spor zaradi brezglave plesalke Pariško sodišče bo obravnavalo v kratkem formalni spor glede avtorskega prava do fotografije, pri katerem pa gre za izredno visoko odškodnino. V Parizu ln Londonu se govori o sporu zaradi brezglave plesalke. Ne gre pa niti za dramo, niti za krvav zločin, pa tudi ne za brez— glavost plesalke, temveč za reklamni trik ravnatelja nekega zabavišča, ki ga toži londonska plesalka Diana Chase zaradi zlorabe njene fotografije. Na pariškem revualnem nebu se je pojavila nedavno nova zvezda Lilian Elli-sova. Izbrali so jo za glavno postavo velike revije. Sef reklame dot ič neg a gledališča je potreboval učinkovit plakat. Ni se pa mogel navdušiti za nobeno izmed fotografij, ki mu jih je preskrbela plesalka, niti izmed onih, ki jih je dalo napraviti gledališče. Slučajno je pa dobil v roke fotografijo v Franciji še neznane mlade angleške plesalke. Bila mu je všeč in sklenil je porabiti njeno postavo s foto-montažo pa dati ji glavo Lilian Ellisove. Tako je nastal krasen plakat. Toda en plakat je prišel v London, kjer ga je videla Diana Chase in tako je nastala tožba. Novice z Morskega polja — V Prekmarju sere domačije. V sredo ponoči Je začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Franca Džu-bana v Vučji gomili. Ogenj se Je razširil tudi na stanovanjsko poslopje, na katerem je zgorelo ostrešje, d očim je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Skoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. — V petek pa je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in kolarja Vogrinca v Kobilju. Požar se je silno naglo Uril ln niso niti živine mogli rešiti Zgorelo Je tele, svinje in kure. Tudi tu je škoda ogromna. — Isti večer je ogenj upepelil gospodarsko poslopje posestnika San ca v Domanjftevcih. Zgorelo je mnogo slame, sena in raznega orodja. — Tudi v drugih krajih je gorelo. Ogenj se je sedaj, ko divja ie več dni silen veter, siril z velikansko naglico ln je bilo le težko kaj rešiti. Ljudje so zaradi pogostih požarov silno ogorčeni, saj ne mine dan, da bi kje ne gorelo. Baje povzroča požare organizirana tolpa, ki hoče na ta način škodovati pridnim in delavnim kmetom. Orožniki iščejo zlikovce, a jim ne morejo priti na sled. — Pretep pri nabora. V vasi Turnišče je bil pretekli teden nabor. Kljub temu, da je takrat prepovedano prodajanje alkoholnih pijač, so se fantje opijanili m se pričeli pretepati kar na cesti. Obdelovali so se z vsem, kar jim je prišlo pod roke. Inserlrajte v ffSL Narod«44! VEBDl 8 'l'll|'ltl'.<|tj|;Hl..' ,.,..u Končno je vprašala nekega dne pred nekimi vrati hišnico: — Verdi? Kako da, ne! Tu stanuje. Tam zgoraj v šestem nadstropju ... In ko je hotela Giu-seppina oditi po stopnicah, jo je hišnica ustavila. — Nima smisla, da bi hodili tja gori. Verdi odhaja zgodaj zjutraj in vrača se šele pod noč. Sicer je pa težko priti do njega. Stopnic je 126. Giuseppina Streppponi je bila vesela: zabeležila si je v notez naslov, sedla v kočijo in se odpeljala. Na drugem koncu, ko je že legal na zemljo mrak, je pa taval Verdi po ulicah in jedel kostanj. Dober je pečeni kostanj, ne da se reči, da bi ne bil dober, zlasti če je človek lačen. Verdi se je ustavil pred razsvetljeno izložbo, kjer so bila razstavljena glasbila. Tam je videl svojega »Oberta«... Videl je tudi tisti »En dan kraljestva«, ki mu je bil prinesel toliko zla. — Ah, vrag vzemi vse skupaj! Zdaj naj to še gledam!... Krene naprej. Ljudje hite po svojih opravkih. Nekdo ga mimogrede sune. To je impresarij Ma-relli, ki hiti v Scalo. — Oho, to si ti, Verdi ... Za boga, Giuseppina si je že noge polomila, tako te išče. Mnogi se te spominjajo, a mi Čakamo, da se prebudiš iz svojega spanja in da ustvariš nova dela... — Kaj pa hočete? Jaz bi bil zadovoljen, če bi se mogel do sitega najesti. Iščem službo, pa je zame nikjer ni. — Pusti te neumnosti. Kakšna služba___Daj nam novo opero, to nam ustvari. — O tem ne more biti niti govora. Jaz sem že mrtev... libretto se pa ne daje mrliču .. — Jaz ti ga pa hočem dati proti tvoji volji. Evo, imam ga pri sebi. .. Vzemi ga . .. To je »Nabuhodonozor«. Pravim ti, da bo* ustvaril iz njega čudo. Verdi se vrača v svojo hladno sobico. Tam ga čaka presenečenje. Ogromna košara. Vpraša, kdo je to poslal. Protestira . . . Slednjič utrujen zaspi. In v sanjah se mu prikažejo čudoviti prividi... — Tu je »Nabuhodonozor« ... Godba . .. Zbori ... Glasba, ki navdušuje.. Na krilih slave se spuščajo angeli prvič na zemljo. • * * Po uspehu v milanski Seal i so ženske kar ponorele. Verdi je postal njihov idol. Vse je bilo v zelenem: zeleni šali, zelene kravate, zeleni plašči, seveda Če se pa piše najslavnejši mož Verdi. Celo rižoto je postal »a la Verdi« ... Rezanci so dobili Verdijevo ime. — Juho Strepponi... a rezance a la Verdi. * • • V Scali vsak večer navdušenje, ploskanje. Po Milanu se pripovedujejo čudovite reči. Jasno, pripovedujejo jih Don Juani... Sepečejo in smehljajo se... — Ali veste, da nosijo v Milanu vsa dekleta zelene hlačke... Verdiju na ljubo... In kolika slava je s tem »Nabuhodonozorjem«. Kdo bi si bil mislil? — Kaj kdo bi si mislil? Kdor je o tem dvomil, je tepec. Ni vreden, da vdihava ta zrak, ki ga vdihava tudi Verdi. To sta dva častnika, ki se pogovarjata v nemščini. To sta Avstrijca. — Zdaj pričakujemo od vas »Herr« mojster tudi koračnico za nošo vojsko. —' Koračnico! Odhodnico vam zložim ... Vam ni mesta v tej italijanski deželi. .. odgovori Verdi avstrijskemu častniku. Verdi odhaja iz restavracije z Giuseppino Strep-ponijevo, ki je postala idol Milana. Z njima je tudi mojster Solera. Za njimi prihiti ves zasopel krčmar. — Mojster, mojster... oprostite, toda denarja ne morem sprejeti. Evo, od kar sem slišal »Nabuhodonozor j a«, ne morem niti z očesom treniti. Oprostite, toda danes ste bili moj gost... — Ne, hvala lepa... Zdaj mi ni več potrebno. Bili so časi, ko mi niste hoteli dati na kredit niti juhe, danes mi pa vaša dobrodelnost ni potrebna, — odgovori Verdi in mu obrne hrbet Verdi se nasmehne in sede z Giuseppino Strepponi v kočijo, rekoč: — Ta človek mi je storil danes dobro delo. Spomnil me je, da imam še neporavnan dolg. Kočijaž požene konje, kamor mu je velel Verdi. V oni siromašni okraj mesta, v Naviglio, kjer se ustavi pred prodajalko kostanja. — Ali me še poznate? — Jaz? Se svoj živ dan te nisem videla., — In vendar... Velik vaš dolžnik sem. Evo, takole vam hočem plačati ves kostanj, kar sem ga dobil od vas, pravi Verdi in ji obesi okrog vratu dragoceno boo. Presenečeno gleda ženica njegovo početje, potem pa pravi vsa iz sebe od radosti: — Ne vem niti, kdo si, niti kaj si, toda hvala ti ... Bog ti daj srečo! In ko oddrdra kočija naprej, prime Giuseppina Strepponi Verdija za roko in mu jo krepko stisne. S tem mu pove mnogo, mnogo... — Bravo, Verdi! Kakor si velik in slaven, tako si tudi dober. Verdi jo pogleda in vpraša začudeno: — Kam pa vozi ta kočijaž? — V palačo Maffei. Tam te pričakuje veliki in slavni romanopisec Honore de Balzac. Verdi se brani, toda Strepponi jeva noče popustiti. Vstopita v palačo. V salonu grofice Maffei je polno visoke gospode. Tu je zbirališče nove Italije, bodoče velike in svobodne Italije. Tu so zbrani vsi največji milanski patriciji. Tu so najslavnejša imena književnosti. — Draga grofica, komaj se mi je posrečilo nekoliko ukrotiti tega medveda, —pravi Strepponi-jeva nežno in pokaže na Verdija, Id poljublja roko grofici Maffei. — Malo pozno je sicer, mojster, pa nič ne de, še vedno je čas, da bo naš slavni gost iz Pariza presenečen. — Monsieur Balzac, dovolite, da vam predstavim mojstra Verdija. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Pran Jeran —Za upravo m mseratni del lista Oton Christof_Vsi v Izubijani