Stev. 7
TRST, sobota 7. jsnuvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
ludl ob nedeljah in praznikih ob 5.f ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične iteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) r mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti**.
_ Plačljivo In utožljivo » Tritu.	=
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko.
V edinosti je moč/
NAROČNINA ZNAŠA
a* celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Harooala* n* nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: za
®el° 1.#to Kron 5*ao, za pol leta Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vaaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uiloa Gtorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
- Giorgio Galatti štev. 18.	-
PoStno-hranllnRnl račun 3t 841*652. TELEFON SL 11-57.
Nečuveni škandali nadaljujejo in postajajo vedno večji.
Ljudsko štetje s sleparijami in nasilstvi.
Magistralni komisar vržen na casto. — Slovenec aretiran9 ker se Je uprl nasilstvu komisarja.
Storite konec anarhiji!
Škandali o ljudskem štetju ne le da nadaljujejo, temveč postajajo dan za dnevom hujši. Ali za pravo pričenjajo pravi škandali še-le sedaj, ko so začeli hoditi po hišah v okolici magistratni revizorji.
V	mnogih hišah v Rojanu so magistralni revizorji strgali slovenske naznanilnice in napravili italijanske z italijanskim •bčevalnim jezikom!
V	neko hišo pri Papežu je prišel včeraj •b 8. uri zjutraj nek človek, ki je raztrgal slovensko naznanilnico ter hotel napraviti ■ovo naznanilnico, seveda v italijanskem jeziku in z italijanskim občevalnim jezikom. Neka žena je takoj obvestila o tem sosede in nabralo se je hitro veliko ljudi, ki so naoža, ki se je izdajal za magistratnega komisarja, ekspedirali na cesto. Seveda so to storili, ker so čitali v „Edinosti", da hodijo po stanovanjih razni sleparji, ker je tudi včerajšnji „Piccolo" poročal, da komisarji še ne hodijo po stanovanjih in tudi sicer še ni bilo razglašeno, da je že začela revizija po hišah. In v tem se vidi vso lumparijo italijanskih desperadov na magistratu. Ne le da niso ničesar razglasili, da je že začela revizija, so še celo razglasili v svojem glasilu, da se revizija sploh še ne vrši.
Kljubu temu je bil naš človek Rudolf Volk na Scali Santi aretiran in pridržan v zaporu radi javnega nasilstva proti organu javne oblasti! Mi pa vprašamo: Ali je Vržaški magistrat, glede ljudskega štetja, sploh mogoče še smatrati za javno oblast ? ! To je, glede ljudskega štetja, k večjemu karikatura oblasti!! Če se naj smatra tržaški magistrat — glede ljudskega štetja — za javno oblast, potem bi se moralo smatrati za javno obiast tudi vsako gnezdo rokovnjačev. V kaki rokovnjaški družbi bi se težko našlo ljudi, ki bi bili sposobni za vsako lopovščino, kakor je sodrga, ki dobiva, glede ljudskega Štetja, svojo direktivo iz tržaškega magistrata. Ti ljudje, ti desperadi, ki uvidevajo, da se jim že približuje agonija, da so že zapisani smrti, podobni so na vešala obsojenemu zločincu, ki se upira s silo zasluženi justifikaciji.
Ali naj ne mislijo, da se jim takrat posreči izvršiti svoje lopovske namene. Rojan je spregovoril prvi in za Rojanom pridejo na vrsto drugi kraji mesta in okolice. Državna oblast naj napravi red. Ako ne, ga napravi naše ljudstvo samo. Proti nasilstvu je dovoljen silobran. Našlo se bo med nami mučenikov, ki bodo pripravljeni trpeti aa narod. Ako ne bo napravljen red- in sicer takoj in energično, ako državna oblast »e stori konec anarhiji, kmalu ne bo več prostora, kamor naj bi zapirali ljudi, ki se bodo uprli „komisarjem", kateri bodo trgali slovenske naznanilnice s slovenskim občevalnim jezikom in jih hoteli nadomeščati z italijanskimi in italijanskim občevalnim jezikom.
PODLISTEK.
Novo leto drja Berle.
Čtški spisal Svatopluk Čeh, poslovenil A.
Rarjarjeni najemnik je sporočil doli, da more v svojem stanovanju uganjati, ker mu drago, in v dokaz temu je začel takoj jezno bombardirati pod z vsem, kar mu je ravno prišlo pod roko.
Ko je najbolj pridno delal, so se zopet odprla vrata. Med njimi se je pokazal zdravnik, njegov stari prijatelj in za njim na hodniku je bilo videti hišnika, ki se je hudomušno smejal v pest, in pa lastnika hiše v nočnem plašču in čepici.
„Kaj uganjaš, prijatelj?" je zaklical gost in se ustavil na pragu.
„Eh, ves svet bi rad spravil v razvaline !w je odgovoril v obupnem humorju dr.
V naše urade in uredništvo našega lista prihaja na stotine ljudi, katerim se krčijo pesti v jezi in ki škripajo z zobmi nad infamijami magistratnih rokovnjačev.
Mi zahtevamo, da se stori temu konec in sicer takoj, sicer bodo državne oblastnije odgovorne za vse, kar pride.
Obljubo gospoda namestnika, da da eventuelno vse ljudsko štetje ponoviti, ako bodo nadaljevale nezakonitosti, bomo držali v spominu. Gotovo se gospod namestnik v najkrajšem času prepriča, da njegovi obljubi bo moralo slediti dejanje.
Pričakovati od tržaškega magistrata, da preneha — glede ljudskega štetja — z nezakonitostmi, je ravno tako, kakor da bi se pričakovalo od tatu iz navade, da preneha krasti!!
Magistratni števni komisarji.
Po zakonu ima mestni magistrat pregledati in urediti od prebivalstva izpolnjene števne pole. Za to delo je naš magistrat imenoval posebne „komisarje", ki naj nado-mestujejo z navadnim njihovim delom zaposlene magistratne uradnike. Ker imajo ti števni komisarji vse pravice javnih funkci-jonarjev — zlasti stojijo pod zaščito kazenskega zakona nasproti razžaljenjem in dejanskim napadom na njihovo osebo —, bi morali za ta posel biti izbrane le osebe, ki dajajo dovolj jamstva za nepristransko in pravično poslovanje.
Naš magistrat pa je za komisarje imenoval — laške dijake, torej najhujše, naj-besnejše laško-nacijonalne agitatorje, tiste dijake, ki so na Dunaju streljali na svoje tovariše druge narodnosti.
Tem zbesnelim razgrajalcem je magistrat poveril ljudsko Štetje f Ali si je mogoče misliti večo infamijo?! Naše ogorčenje opravičujejo v polni meri dogodki, ki se odigravajo v Rojanu. Iz sovraštva do vsega slovenskega, trgajo ti „komisarji" števne pole in silijo naše stranke, naj podpišejo laške pole, ki ali sploh niso izpolnjene, ali pa izkazujejo laški občevalni jezik. Kdor se brani to storiti, temu žugajo z globami 40 K, a kdor prosveduje ali zahteva od njih legitimacije, tega peljejo na policijski komisa-rijat. Po vsej pravici se pritožujejo naši ljudje, da niso niti sužnji tako brezpravni, kakor mi Slovenci nasproti tem „javnim f unkcijonarjem ".
Ali bode vlada res dopuščala, da bode avstrijsko državno oblast nasproti nam Slovencem predstavljala — iredentarska druhal ?!
Slovenci, sužnji na lastni zemlji.
Oni magistratov rokovnjač, radi katerega je zaprt Rudolf Volk, je raztrgal slovensko naznanilnico. Volk ni storil drugo, kakor da je v družbi z nekim drugim protestiral proti taki infamiji. Zato je ta lopov Volka naznanil policiji, ki je seveda verovala vrednemu zastopniku, še bolj vrednega magistrata, ter zaprla nedolžnega našega človeka. Povdarjamo izrecno, da se ni magistrato-
vemu zastopniku skrivil niti las, da-si bi bil zaslužil, da so mu premleli kosti. Kljubu temu je moral naš človek v zapor, moral v zapor zato, ker je branil pravico svojega naroda. In ko ne smemo na lastni zemlji več braniti pravic svojega naroda in jezika, naj bi našemu ljudstvu ne vskipela kri ?
V sili hudič muhe žre!
Oni cigani, ki so bili „Piccolu" pred enim mesecem umazani in neumni Rusi in Poljaki, ki so postali — potem, ko je prišlo med njimi radi neke resnične ali dozdevne tat. ine do pretepa, — na podlagi istega „Piccola" — „Croati", so postali sedaj o priliki ljudskega štetja, ko Italijanom tako primanjkuje ljudi, Italijani „di purissimo sangue". To so ugotovili — kakor se nam poroča — sami magistratni števni komisarji.
Veseli se Italija, ki si dobila kar čez noč preko sto glav tako pristnih sinov.
Intervencija radi ljudskega štetja pri namestniku.
Takoj, ko se je izvedelo o dogodkih v Rojanu, se je podal tdrž. posl. dr. Rybar k namestniku ter ga obvestil o teh dogodkih in sploh o nečuvenih nezakonitostih in nasilnostih laških mogotcev.
Opozoril je ob enem, da ni pričakovati, da bi te nasilnosti prenehale, ako se ne | odvzame magistratu sploh vse sodelovanje f pii ijudskem štetju in izroči izvedenje istega ' nepristranskim organom. Namestnik je obljubil, da bo o stvari konferiral s samimi magistratnimi funkcijonarji in da da eventuvelno celo ljudsko štetje ponoviti, ako bi nezakonitosti nadaljevale in bi se pokazalo, da so podatki štetja falsificirani.
Slovanska javnost obveščena o na-silstvih.
Politično društvo „Edinost**' je poslalo na „Slavisches Tagblatt" in „Vaterland" na Dunaju ter „Narodne. Listy", „Narodno Politiko", „Union" in „Češko slovo" sledečo brzojavko:
„Italijanski mogotci izvršujejo največje nezakonitosti, da bi popačili ljudsko štetje na škodo Slovencev. Magistrat do danes ni razdelil povsod naznanilnic. Hišni posestniki ne oddajajo naznanilnic slovenskim strankam, temveč izpolnjujejo sami z italijanskim občevalnim jezikom. Plačani agentje in magistratov! komisarji hodijo po stanovanjih in trgajo od Slovencev izpolnjene naznanilnice. Tak komisar je danes v Rojanu vržen iz stanovanja. Policija aretovala Slovence. Slovensko prebivalstvo je skrajno razburjeno. Na policiji je interveniral mestni j svet. dr. Wilfan, pri namestniku pa posl. t Rybar. Namestnik je obljubil preiskavo in pri nadaljnih nerednostih uničenje in ponovitev ljudskega štetja. — Politično društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo šest protestnih shodov".
Berla ter je je vrgel sadrov kip ob tla med druge črepinje.
Zdravnik je pustil vrata priprta; približal se je počasi in prijel prijatelja za roko.
„Kaj mi tiplješ po žili?" ga je prašal Berla začudeno „Misliš-Ii, da sem bolan?"
„Bolan nisi, ampak zelo razburjen si videti," je odgovoril gost in je nekam napeto in pozorno gledal prijatelja. „Kaj si delaldanes ves dan?*
Hotel sem preobrniti svet, pa sem napravil iz samega sebe zelo tragično-komični objekt.
„Preobrniti svet ?" je naglašal zdravnik, mel si čelo ter motreče gledal prijatelja. „Prenoviti družbo? CutiŠ v sebi velikega reformatorja, he ?*
Z vedno večjim začudenjem je gledal dr. Berla nenavadno zunanjost, dejanje in nehanje prijateljevo. Tudi karajoči migljaj je opazil, s katerim je zdravnik pognal nazaj za dostojno mejo hišnika, čegar glava je prilezla skozi priprta vrata v sobo, in tudi
v prijateljevih očeh je zapazil nekaj kakor sočutje...
Dr. Berla je nekaj časa lomastil, potem pa se je hitro prijel z rokami glavo ter se spustil v divji smeh, ki bi se bil pač podal norcu, za kar ga je zdravnik ta trenotek v resnici smatral. Ta zvesti prijatelj je govoril zjutraj z užaljenim literatom, slučajno pa se je sešel tudi z užaljeno damo iz tramvaja in s šefom dr. Berle; šel je, vznemirjen po novicah o čudnem vedenju prijateljevem, tudi k njegovi nevesti in njeni materi, in njegov strah sta zvečala z novicami hišnik in lastnik hiše, v kateri je prijatelj stanoval. Ko pa je zagledal njegovo lomastenje po sobi in zaslišal njegove zmešane besede o prevračanju sveta, je bil prepričan, da dr. Berle res nori.
Veliko se je moral truditi, predno je dr. Berla razjasnil prijatelju zdravniku, da je hotel živeti samo strogo po svojih principih (zdravnik je s smehom proglasil to za pravi simptom duševne bolezni) in še bolj se je
Pritožbe od vseh strani.
Tudi včeraj smo dobili od vseh strani mesta in bližnje okolice cel kup pritožb radi nasilstev gospodarjev in magistratnih organov. — Upravitelj hiše v ulici Molin a vento štev. 44, kjer stanujejo sami Slovenci, je sklical vse ženske ponovno k sebi in vpisal vse družine brez izjeme za italijanske. Pri tem je ta lepi upravitelj neko žensko, — ki se je edina uprla — spraševal celo stvari, ki njega nič ne brigajo in niso v nikaki zvezi z ljudskim štetjem.
Nekateri hišni gospodarji in administratorji groze strankam, da jih vržejo na cesto, ako se vpišejo za Slovence!
Ugo de Mejo,
te dni preveč znani administrator hiš in fabrikant slovenskih Italijanov, poskušal je srečo tudi v hiši št. 1Š ul. Fabio Severo, ali je pri tamošnjih slov. družinah naletel na nepričakovani odpor. Udala se je edino-le gospa poduradnika pri železnici, Mažar-ja, ki je podpisala, da je njena družina italijanska. Ko je o tej slepariji Ugo de Mejo-ta doznal gosp. Mažar, je bil zelo razburjen; ali to ne zadostuje. Treba je popraviti neprevidnost žene in goljufa pozvati na red.
Slovenske služkinje, pozor !
Priliko sem imel, pogledati v izpolnjeno naznanilnico italijanske družine, katero smo smatrali jaz in mnog« drugi sosedje za zmerno italijansko. Trdno sem se nadejal, da bo navedel slovenščino kot občevalni jezik za svojo služkinjo, ali motil sem se zelo. Kot občevalni jezik je navedel za svojo družino in za služkinjo italianissimo. Služkinja je iz Prošeka doma in najbrže niti ne ve, da je tako vpisana. Če tako postopajo zmerni Italijani, si moremo predstavljati, kako popravljajo narodno srečo bolj napeti nacijonalci.
Zatorej slovenske služkinje, opozarjamo Vas, da Vi imate pravico vpogledati v naznanilnico za-se in se prepričati glede obče-valnega jezika. Samo vi imate pravico določiti, kateri je Vaš občevalni jezik in ne gospodar. Če govorite pri svojih gospodarjih nemško ali italijansko, sta ta dva jezika le službena jezika, občevalni jezik je pa samo Vaš jezik, to je slovenščina. Zahtevajte od svojih gospodarjev naj tako Izpolnijo kakor vi želite; ako nočejo tega storiti, naznanite to odboru za ljudsko štetje v Slavjanski Čitalnici. Mnogo Vas je v Trstu in skušali bomo, da Vas rešimo vse; Ve bolj zavedne pomagajte nam pri tem delu in podučujte druge bolj zaspane. Vaša dolžnost je, da se borite z nami. Samo če bo naše ženstvo stalo trdno na naši strani, smemo upati na popolno zmago.
Zaupniki Škorklje za ljudsko štetje
so vabljeni na važen sestanek, ki se vrši danes ob 7. uri zvečer v hiši g. Turka Škorklja (Coroneo) 670.
morai truditi, predno je popravil slabe posledice svojega bizarnega nastopa...
VIII.
Norec, kdor bi se hotel ravnati po principih! Jaz sem jih že davno obesil na kljuko in še malo ne prihajam v zadrego, če gre na pr. za to, da ukradem misel tujega pisatelja (Čital sem ga pred leti in vsa stvar mi plava le nejasno v mislih) in predelati jo tako, kakor se je zgodilo v tej-le štoriji.
(Konec.)
Jutri naj spregovori tržaško Slo-vanstvo. Tu smo, tu hočemo ostati ter uživati svoje pravice! Jutri vržemo gospodujoči kliki rokavico in začne se dvoboj, od katerega ne odnehamo, dokler umetno tržaško italijanstvo ne bo — strto v prah — ležalo pod našimi nogami l
Tržaški Slovenci! Jutri ob 10. uri predp. vsi v Narod, dom v Trstu!
Stran H
»EDINOST« št. 7
V Trstu, dne T. januvarja 1911
11=1 II SUMiailL^JL^J
Slovenci, rojaki
v mestu in okolici!
Po svojih močeh storili smo vse za pravilno in cisto ljudsko štetje.
Storili smo vse, da bi tržaški Slovenci izpolnili števne pole pravilno in da bi za občevalni jezik priznali, po zakonu in po resnici, mili svoj slovenski jezik.
S tem naše delo ni končano. Sedaj velja braniti, kar je pridobljeno, rešiti, kar še ni popolnoma zgubljeno.
Pričela je namreč, vsaj v nekih delih mesta in okolice, revizija števnih pol od strani magistratovih revizorjev.
Čitajte pozorno, rojaki, sledeča navodila in razglasite jih kolikoi mogoče na široko, med tovariše, sosede, prijatelje !
1.	Vaša zakonita dolžnost aktivnega, dejanskega sodelovanja pri ljudskem štetju je končana, čim ste oddali izpolnjeno in podpisano naznanilnico.
2.	Ne podpišite ničesar več za ljudsko štetje! Kdor Vam pravi, da je Vaša naznanilnica neveljavna, kdor Vas sili, da podpišete novo, kdor Vam zaradi tega grozi s kaznijo — ta laže.
3.	Magistratovi revizorji imajo prvič pomanjkljive pole dopolniti, drugič zgrešene oole popraviti, in tretjič preiskati, ali sq navedbe v polah resnične.
Drugih nalog, drugih pravic razun tth treh nimajo magistratovi revizorji.
5. Pri reviziji Vi nimate druge dolžnosti, nego na prašanja, katera Vam postavlja magistratov revizor in katera se tičejo Vaših števnih pol, odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati.
o. Vi pa imate tudi pravico zahtevati, da se magistratov revizor legiti-muje z izkaznico, podpisano od g. župana Valerio, in pravico, govoriti z magi-stratovim revizorjem izključno slovenski.
Ker ste dolžni odgovarjati le glede Vaših števnih pol, odklonite tudi magistratovim revizorjem uljudno, a odločno vsak odgovor in vsak podpis in zahtevajte, naj Vas pozovejo pred ces. kralj, namestništvenega svetnika, če še niste oddali Vaše, od Vas odobrene in podpisane naznanilnice.
V boj za pravilno in čisto ljudsko štetje! V boj proti kvarilcem ljudskega štetja ! V boj proti falsifika-torjem statistične resnice I V boj za pravico slovenskega jezika !
Vsi na j utršnje prote sne shode!
ODBOR
Pol. društva „Edinost".
r^ir^iBBiBirMirMi
Sleparije pri ljudskem štetju,
ki se gode te dni v Trstu, so naravnost nezaslišane. To ljudsko štetje bo cela kolobo-cija, na katere verodostojnost se ne bo mogel nikdo naslanjati. Tisoči popisnih naz-nanilnic se je izpolnilo po pisarnah raznih upraviteljev hiš — brez vsakih natančnejših podatkov. Občevalni jezik so po omenjenih kovačnicah napisali, ne da bi za to vprašali najemnike in tako so vstvarili tisoče „Italijanov" ! Kedo je podpisal in kako so se oskrbeli podpisi na te fabricirane naznanilnice, si lahko predstavlja vsakdo, ki je čital zadnje Številke „Edinosti" !
Državna oblastva so menda popolnoma obnemogla — druzega si ne moremo misliti, ko vidimo, da lahoni delajo, kar hočejo in to vkljub in proti določilom zakona.
Mi ne bomo mogli, pri vsi naši dobri volji zabraniti sleparij — ker je teh preveč in tako raznovrstnih, da bi si sam peklenšček ne upal iznajti več nego so iznašli tržaški lahoni t
Hvaležno moramo priznati, da. je „Edinost" storila vse možno v pouk naših ljudi. Mnogokateri je porabil zlate nauke in v mnogih slučajih z vspehom.
Nasvet pa, da naj se da slehernega, ki se predstavi v naša stanovanja — ako se ni legitimiral, na redarstvene urade — ta nasvet se nam zdi najprimernejši. Elementi, ki sleparijo ali skušajo slepariti naše ljudstvo, so večinoma potepuhi! Tudi ni gotovo, da si ti lopovi ne ogledujejo, kje bi se dalo kaj pouzmati! Ne dajmo se tem
ljudem varati! Vse, kar zadeva ljudsko štetje, opravimo le z lastniki hiš, njih upraviteljem in z nikomur drugim !
Ne podpisujte nikomur in ničesar več! Ne strašite se groženj z globami! Vi ste s tem, da ste oddali izpolnjeno naznanilnico, storili ono dolžnost, katero Vam jo nalaga zakon o ljudskem štetju.
Pogajanja med Čehi in Nemci prekinjena.
Kriza akutna. — Razpust drž. zbora?
Te usodne vesti so nam prišle že pred-sinočnjim. Toda naval gradiva o ljudskem štetju in nezaslišane lumparije, ki se gode povodom tega čina na škodo tržaških Slovencev, zakona in namena ljudskega štetja, nam niso dovolile, da bi se bili v včerajšnji številki bavili s temi velevažnimi dogodki v notranjem političnem življenju naše države.
O dogodkih v oni znameniti konferenci, v kateri je padla kocka proti vsakemu spo-razumljenju, naj beležimo:
Pogajanja so se vršila pri deželnem maršalu princu Lobkovicu ob udeležbi načelnikov klubov obeh narodnosti. Nemški posl. Pacher je izjavil, da Nemci ne morejo vsprejeti kompromisnega predloga grofa Thuna. Ob enem je posl. Pacher zahteval, da naj se stavijo na dnevni red deželno-zborske seje tudi one stvari, ki jih je na-rodno-politična komisija že rešila. Razun tega je stavil še druge nove zahteve. Seja je bila na to prekinjena za pol ure. Po zo-petni otvoritvi je konstatiral posl. Škarda v imenu Cehov, da so Nemci postavili nove zahteve in izjavil, da so te zahteve za Čehe absolutno nevsprejemljive. Čehi so šli do skrajnih mej popustljivost j i, zato se smatrajo češki delegatje rešene vsakih obveznosti in menijo, da je njihova naloga končana.
Na to je tudi maršal Lobkovic konstatiral, da so Nemci res razširili svoje zahteve in s tem onemogočili sporazum. Posl. Choc se je nato zahvalil Lobkovicu za njegovo prijaznost, na kar je s svojimi kolegi zapustil dvorano.
*
*„ *
Pogajanja med Cehi in Nemci so torej definitivno razbita in s tem je izginila vsaka nada. Ali naj ponovimo tu mnogo rabljeno a večno resnično frazo, da je Češka grobišče vseh avstrijskih ministerstev ? Tudi Bienerthov zistim je doživel v Pragi popoln polom. In pasti bi moral sramotno v grob svojih nemanje z zmotami in krivdo obloženih prednikov. Nu, kakor se glase vesti, je gotova stvar, da Bienerth ostane, da bo stal tudi prihodnjemu kabinetu na čelu. Še več! Zgoditi se ima namreč, kar bi bilo nemožno in izključeno v vsaki drugi kon-stitucijonelni državi: ne le, da Bienerih ostane na krmilu, ampak ostane tudi — kar se posebno akcentuira od vladne strani
—	tudi njegov zistem! V vsaki drugi državi se morajo osebe in zistemi, ki so ponesrečili in se izkazali pogubne, umakniti drugim zistemom in vodilnim idejam.... Avstrija je pač le po imenu konstitucijelna, v resnici pa stara, proslula birokratična in absolutistična država.
Bienerth torej ostane vzlic polomu v Pragi in sestavlja novi kabinet. Ker je sedaj izključeno, da bi hoteli Čehi poslati svoje zastopnike v novo vlado, katere bodoči šef že sedaj zatrjuje, da bo reakcijonarna, nemško-centralistična in protislovanska, kakor je bil ves dosedanji Bienerthov kurz, tudi ni misliti na sestavo parlamentarične vlade. In imena, ki se že navajajo, potrjajo to. To bo pretežno ministerstvo birokratov, čeprav bo v njem tudi kak brezbarvni in vodeni parlamentarec.
Sedaj pa drugo usodno vprašanje: kako bo polom v Pragi vplival na vseskupni politični položaj v državi. Ker da bi vplival
—	izlasti pa na razvoj stvari v parlamentu
—	to je izven vsacega dvoma. Pred vsem treba računati, z dvemi težkimi dejstvi: prvič, da se Čehom in Jugoslovanom proti taki vladi, kakor se napoveduje, naravnost imponira najstrožja opozicija, In v drugo, da ne pride do zanesljive in kompaktne večine, kakoršnja je potrebna za vspešno funkcioniranje parlamenta.
Parlament bo v permanentni krizi, iz katere bo moral Bienerth iskati izhoda preko razpuščenja zbornice in novih volitev! Drugo vprašanje je seveda, da-li ne pride s tem z dežja pod kap?
Bienerthov zistem je pogorel, ali pogo-relec hoče ostati na ruševinah, pač pa pade bržkone — parlament. Za avstrijske narode se bližajo novi viharji, usodni časi, težki boji. Na vrata Slovanov pa trka velika dolžnost: pripravite se, konsoiidujte se v sebi, da vas veliki dogodki ne zalote v političnem razsulu! To store, ako bodo slušali narodno vest, ki jim govori: blaginja in korist naroda nad vse druge koristi!
J(aj misli viatfa s ratai stotiarat Minili gospodarjev, ki it telita, to |t AmH tat po ttrttlm, s volta ujemite« siao iaroMI aa-
Izvoz primorskih vin.
n.
Švica, Nemčija, Rusija, Romunija in Srbija so breždvojbeno dobri trgi za izvoz, ker te države pridelujejo lastnega vina v nezadostnih množinah. Te države pa dajajo oddaljenim trgom Francije, Španski, Grške in celo Alžira prednost pred Avstrijo, da-si so naše sosede, in da-si bi bilo naravno, da bi prihajale k nam, kjer bi se preskrbovale z večjo lahkoto in z večiim dobičkom z vinom, ki smo ga prav v zadnjih letih pridelovali čez mero, tako, da smo ga morali prodajati po smešno nizkih cenah.
Da nas sosedne države prezirajo in da raje iz oddaljenih držav dovajajo potrebno množino vina, temu je krivo pred vsem ono, kar tišči in ovira vso našo avstrijsko trgovino sploh; to je : pomanjkanje potrebne zmožnosti za inicijativo in pa nedostajanje energije, da bi spravili domače pridelke na svetovne trge.
So pa Še druge ovire, ki se pridružujejo in ki slabe naš trgovinski razvoj. Eden iz-med teh je jako važen: To so visoke železniške prevoznine !
Tako je prevoz grozdja iz Španske in Alžira v Berolin mnogo ceneji, nego pa iz našega Primorja. Isto velja za prevažanje vina. Vsled dalekovidne tarifarne politike produktivnih držav je možen prevoz jednega hI vina iz Bari v Berolin za 4 krone in iz Španske v Švico za 5 kron, dočim moramo mi plačevati 4 krone za prevažanje vsakega hI iz Istre na Dunaj!
Ako tem težkočam prištevamo še razne birokratične šikane, ki so jim pri nas podvržene pušiljatve grozdja in vina, kakor tudi pomanjkanje za prevažanje vinorodnih pridelkov prikladnih železniških vozov, potem šele uvidevamo, kako revni so pri nas predpogoji za razvoj trgovine z vinom.
Toda to ni še vse. Če so že tu navedene razmere avstrijske železniške tarifarne politike neugodne izvozu v kraje, na katere mejimo, in celo izvozu na Ogrsko, niso pa nič manje žalostne glede izvoza trgovine preko morja.
Vse vinorodne države v Evropi streme za tem, da vstvarjajo ugodne izvozne trge za svoje blago preko morja in osobito v južno Ameriko. Večina teh držav je ustanovila v prekomorskih deželah državne inšti-tucije, potom katerih konsolidujejo trgovino z vinom v teh deželah. Te države pritiskajo na paroplovne družbe, da za prevažanje vinorodnih pridelkov dovoljujejo velike olajšave.
V	tem kolosalnem interesnem boju se naša Avstrija zgublja skoro popolnoma. Sicer se naša država sama nekako sramuje poniževalne vloge, ki jo zavzemlje v tem pogledu. Priča temu je dejstvo, da je uvoz naših vinorodnih pridelkov v Združene države, v Brazilijo in Argentinijo veliko manjši, nego ga izkazujejo avstrijske uradne statistike. Tako izkazujejo n. pr. naše uradne statistike v letu 1907 izvoz v Argentinijo z 50 q, dočim v resnici ni prišel v Argentinijo dotičnega leta niti liter našega vina! Argentinska statistika tega leta niti ne omenja našega uvoza, avstrijska birokracija pa je prišla do izvoza 58 q s tem načinom, da je zaračunala med izvoz — 58 q vina, ki so ga povžili v onem letu na l a d i j a h, namenjenih v Argentinijo! Da država tem načinom slepi samo sebe in naše vinogradnike, to je najboljši dokaz o onemoglosti, v kateri se nahaja naša prekmorska trgovina z vinom.
V	severno Ameriko ni imela Avstrija od leta 1904 nikake direktne morske zveze; šele leta 1907 se je oživotvorila zveza Trst—Buenos-Aires. Sedaj imamo sicer pa-roplovno zvezo, kaj pa to pomaga, ko so prevoznine tako visoke, da niti misliti ne moremo na vspešno konkurenco naših vi-narodnih pridelkov na amerikanskih trgih s španskimi, francoskimi in italijanskimi pridelki?
matični zastopnik. Niti Vatikan niti diplo-matje niso pričakovali tak poset. Portugalski odposlanec je pa izjavil, da nima ta njegov poset ničesar opraviti z vedenjem portugalske vlade; on da se je udeležil čestitanja brez posebnega ukaza iz Lizbone ter smatra to kakor povsem formalen Čin.
Ljudsko štetje v gornji okolici je — v kolikor mora pri istem sodelovati prebivalstvo samo — že takorekoč izvršeno! Kaj pa s štetjem v mestu?
Domača vesti.
Jutri vsi na shode: ob 10. predpo-ludne v Trstu v „Nar. dom", popoludne ob 3*30 v naznanjene prostore, v Rojan, Sv. Ivan, na Kolonjo pri Lovcu in pri Ti-rolcu.
Ravnateljstvu c. kr. drž. železnic. V četrtek zjutraj so poročali tržaški listi, da je v Bohinju padlo toliko snega, da je mogoč zimski šport in da bo zato v petek
—	na praznik — vozil športni vlak. V Boh. Bistrici so krčmarji tudi pripravili vsega potrebnega, da bi postregli gostom. Ali — čudo! V petek je prišel ob napovedani uri
—	9 40 predp. — vlak, ki je imel 6 voz, iz katerega je izstopilo 5, reci pet oseb!
Postajenačelnik v Boh. Bistrici je brzo-javil ravnateljstvu, da je slabo vreme in zato je ravnateljstvo v večernih listih odpovedalo vlak, ki je pa zjutraj vseeno vozil ! To se pravi, ljudi voditi za nos! Kdo povrne gostilničarjem v Boh. Bistrisi škodo, ki jo imajo vsled pripravljenih jedi ?
Glavni krivec je vendar postajenačelnik v Boh. Bistrici, ki je dal ravnateljstvu napačno vremensko poročilo. Ravnateljstvo naj zadevo preišče in krivce kaznuje.
Pripomniti moramo še, da je sankališče v najboljšem stanju, kakor lansko zimo nikoli ni bilo. — O tem se je prepričal sam vladni svetnik, dr. Otokar Auredniček, ki je bil tudi v Bohinju.
Ravnateljstvu pa še enkrat: malo več pameti!	Tržaški planinci.
Dosedaj je bila naša borba, borba za enakopravnost. Jutri napovemo Italijanom, da je naša bodoča borba, borba za gospodstvom. Ne odnehamo, dokler ne zagospodujemo nad Trstom mi, SLOVENCI, SLOVANI!
Dnevne vesti.
Dunajski apostolski nuncij Granito di Belmonte, ki se nahaja že več mesecev na dopustu v Italiji, je podal svojo demisijo ki jo je papež vsprejel.
Ženski gimnazijski profesorji v Srbiji. Iz Belegagrada poročajo: Srbski naučni minister javlja, da bo na spodnjih gimnazijah za dečke nastavljal v bodoče kakor učne moči ženske z vseučiliščnimi študijami, ker primanjkuje moških učnih moči.
Romunski kabinet odstopil. Iz Bukarešte poročajo, da je ministerski predsednik Bratianu podal demisijo vseskupnega kabineta. Kakor se govori, poveri kralj Karol sestavo novega kabineta voditelfu konservativcev Petru Carpu. Nova vlada bržkone v kratkem razpusti zbornico in razpiše za sredo februarja nove volitve.
Portugalski diplomatični zastopnik na novoletnem čestitanju v Vatikanu. Iz Rima poročajo, da je prišel čestitat papežu za novo leto tudi portugalski diplo-
Te dneve so Italijani dokazali, da nas bi hoteli uničiti. Mi dokažimo jutri, da se ne udarno. Predpoldne ob 10. uri na shod v „Narodni dom" v Trstu. Popoldne na pet drugih shodov, ki se vršijo v doljni okolici.
Iz finančne službe. Finančna tajnika Anton Soldatich in Roman Studen i staimenovana finančnima svetnikoma, davčni upravitelj Karol T a s s i n i je imenovan višim davčnim upraviteljem, vsi v področju finančnega ravnateljstva v Trstu.
Gradnja bojnih ladij v Tržiču. Ravnateljstvo tržaške ladijedelnice namerava poveriti tržiški Iadijedelnici tudi gradnjo bojnih ladij, glede na to, da so razna ladijedelniška dela v tržiški ladijedelnic; dobro vspela. Namerava se oddati tržiški gradnjo tretjega križarja po uzorcu kneza „Admiral Spaun".
Na naslov c. kr. finančnega ravnateljstva. Oddelek c. kr. finančne straže v Barkovljah nima nobenega napisa. Ljudje iščejo dotični urad, a ga ne morejo najti. Prosimo torej, da se odpomore temu nedostatku, seveda na način, da bo odgovarjalo jezikovnim in narodnim razmeram v Barkovljah.
Iz Marezig. Dne 20. m. m. je bila tukajšnja občina počaščena dogodkom, ki je tu prvi slučaj te vrste. Gospod Josip Agneletto, tukajšnji domačin, je bi! na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava. Tem povodom se je zbrala v gostilni našega „Fikona" precejšnja družba z našim vrlim županom Matejem Kocjančičem na čelu. Bilo je prisotnih tudi več občinskih svetovalcev in odbornikov. Obč. tajnik Keršovani je navzočim razložil pomen promocije, izrazivši željo, naj bi stariši z vso vnemo pošiljali svoje otroke v šolo, kajti na tak način — tako je rekel — nam bo obstanek zagotovljen na političnem in gospodarskem polju ter nam bo bodočnost mileja. Gospod Agneletto nam je pokazal pot, zatorej naprej po njej, da si iz svoje srede pridobimo mož, ki se bodo z vsemi svojimi močmi potegovali za nas ter nas hranili mečem znsnosti. Namesto čestitke čilemu doktorju smo na predlog govornika nabrali svoto K 10*90 za istrsko družbo sv. CM. Denar je odposlan družbi. — Živel dr. Agneletto!
Obč. tajnik Fran Keršovani je v različnih prilikah in družbah nabral vsoto K 21*89, h kateremu znesku je pridejal še K 2, ker je pozabil čestitati svojim prijateljem in znancem o priliki božičnih praznikov in novega leta. Denar je stavil na razpolago pevskemu in godbenemu društvu „Neodvisnost44 v nadi, da se v novem letu preustroji ter da bo boljše napredovalo, nego dosedaj.
Zahtevajte od komisarjev, ki hodijo po stanovanjih, revidirati na-znanilnice, da se vam legitimirajo.
V zadnjih zdihljajih se nahajajoče tržaško italijanstvo slavi te dni svoje predsmrtne orgije. Tržaški Slovani povemo jutri temu na smrt obsojenemu, naj moli „Confiteor".
V Trsta, dne 7. januvarja 1911
»EDINOST« St. 7
Stran M
Knjige „Slovenske Matice" so prišle in naj jih p. n. člani pridejo iskat k poverjeniku, učitelju Arharju na ul. Acquedotto 20. II. (V slovenski šoli). Da se delo olajša, vabimo uljudno vse dosedanje p. n. člane, da plačajo članarino za 1. 1911 takoj ob prejemu knjig. — Za 1. 1911 izidejo sledeče knjige :
1.) „Zbornik" znanstvenih spisov (Ured. dr. Fr. Ilešič). 2.) Zbrani spisi dr. J. Mencingerja 1. zvezek. (Ured. dr. Tominšek. 3) Dr. Iv. Lah: Brambovci. Roman II. del. 4.) Zabavna knjižica (Uredil Milan Pugelj). 5.) Hrvatska knjižnica V. zv. (skupno z „Matico Hrvatsko). 6.) Strekelj Slov. nar. pesmi — 14. snopič. 7.) Životopisi znamenitih Slovanov (Šuman, Rus, Gogolj, Srb Obradovič, Tolstoj (s prevodom enega spisa) itd. Ali izide „Letopis" ali ne, to bo odvisno od denarnega stanja „Matice Slovenske". Dosedanje člane opozarjamo, da jim je I. del Lahovega romana, ki je izšel letos, brez pomena, ako ne bi ostali člani tudi za I. 1911., ko izide II. del. Novi člani pa še lahko dobe I. del romana. Sploh se pa more Še dobiti knjige za 1. 1910. Letnina znaša K 4, ki se plačuje vnaprej. Za sedaj se plačuje članarino samo pri poverjeniku, kasneje se določijo pa še drugi kraji, kjer se lahko vsak vpiše.
Apeliramo na naše razumništvo, da se priglasi za člane v kolikor možno velikem številu, da bo Trst tudi pri „Matici Slov." častno zastopan. V letu 1910 je bilo v Trstu le 90 članov, med temi 4 ustanov-niki.
Ples „Zveze jugoslovanskih železničarjev" se bo vršil dne 7. januvarja zvečer v dvorani „Dalmatinskega skupa", ulica Sanita št. 16, I. nadstopje. Cenjenemu občinstvu se nudi prvikrat prilika, da se bodo mogli zabavati med slovenskimi železničarji. Pies bodo vodili izborni učitelji plesa in bo sploh najbolje pleskrbljeno v vsakem oziru. Dvorana bo okrašena in električno razsvit-ljena, a sviral bo salonski orkester. Cenjeno občinstvo naj ne zamudi te prilike, da izkaže slovanskim železničarjem svoje simpatije. Rojaki! Zavedajte se, da so železničarji vaši bratje in pravi narodni mučeniki, ker morajo prestajati najhuja šikaniranja radi svoje narodnosti. Zato jim bo v največo tolažbo in vspodbujo, ako jim naša javnost ob tej priliki izkaže svoje sočutstvovanje.
Trgovski tečaj za vajence in trg. pomočnike otvori „Trgovsko izobraževalno društvo", kakor hitro se priglasi zadostno število učencev. Kdor se torej želi upisati, naj prinese sledeče podatke : ime in priimek, pri katerem gospodarju je vslužben in ko-lifčo razredov je dovršil. Sleherni naj napiše to na list papirja in ga izroči tajniku g. Detelu, v Trgovsko obrtni zadrugi. Prijave se vsprejema le do 8. t. m.
Tržaška mala kronika.
Velemestni lopovi. Josip in Fran Blažič iz postonjske okolice sta predvčerajšnjem prišla na zabavni izlet v Trst. Ko sta si z Ribičevega nabrežja navdušeno ogledovala morje, približal se jima je kavelj, ki je takoj povohal najivna tujca. Ponudil se jima je, da ju popelje v gostilno, kjer se je in pije po ceni, in da jima potem preskrbi tudi prenočišče po ceni. Blažiča sta radostno sprejela uljudno ponudbo in neznanec, ki je po poti razlagal tujcema znamenitosti Trsta, ju je peljal v neko gostilno v Starem mestu, kjer ju je posadil na stol, pri katerem je že sedel nekdo drugi. Nekdo tretji pa je stal zunaj pred gostilno; pozneje se je izvedelo, da je bil tudi ta sporazumljen in da je stal na straži. Potem ko je Ciceron naročil vina, je tujca povabil, naj igrata ž njim neko hazardno igro. Tujca sta privolila : Josip Biažič Je potegnil iz žepa bankovec za 10 K in brat njegov komad za 5 K. Čim je neznanec zagledal denar, iztrgal ga je s hitrim sunkom iz rok tujcev, hitro raztrgal kvarte in jo popihnil skupaj z onim drugim, ki je sedel pri mizi in onim tret-tjim, ki je zunaj stal na straži. Oškodovanca sta začela vpiti: Primite tata! in se spustila za lopovoma v tek. Ti so se zatekli v mlekarno št. 27 v ul. Riborgo, kjer jih pa je aretiral redar. Lopovi so bili: 17-letni Vlado lančevič iz Belegagrada, 30-letni oglar Ostoja Adamović iz Bosne oba stanujoča v ljudskem prenočišču, in Henrik Mičej, 18 leten kovač iz Budimpešte. Vsi tajijo svojo krivdo.
Radi suma na sovodstvu. V izselje-niškem domu Austro-Amerikane je bil včeraj aretiran 27-letni Teodor Kobilanski iz Romanovske v Galiciji, ki se je hotel preseliti v Buenos-Aires. Isti je imel s seboj tri ženske Rozalijo Kirszinowsko in sestri Rozalijo in Marijo Kobilansko, vse tri iz Galicije. Utemeljen je sum, da igra aretira-nec vlogo priljatelja „živega mesa". Izgovarja se s tem, da je ena njegova ljubica, katero hoče poročiti, in da dve drugi potujete z njim na željo njunih starišev. Bil je pridržan v zaporu, dokler ne pridejo informacije od doma.
Samomor. Rudolf Tapašin star 30 let iz Kjadina, je včeraj v samomorilno svrho izpil dozo karbolne kisline. Umirajočega so prenesli v bolnišnico, kjer je umrl. Vzrok samomora neznan.
Konji ga poteptali. 60-letnemu hlapcu Ivanu Mahne, v ul. Bonomo št. 5, je priSIo včeraj popoldne slabo, ko je snažil konje t
hlevu. Zgrudil se je pod konja, ki sta ga tako poteptala, da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
Koledar in vreme. Danes: Lucijan muč. — Jutri: L ned. po Sv. 3 kraljih.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -h 9° Cels. — Vreme včeraj: deloma oblačno.
Naše gledališče.
Po popoldanski predstavi, reprizi Šalo-igre „Težke ribe* je naše gledališče z vprizoritvijo vaudervilla „Krasna Lida" otvorilo oficijelni predpust. Jako Številno občinstvo je dobivalo kar krče od smeha, edini namen te predpustne burke. Na repri-zah, ko bo tempo hitrejši, doseže ta burka
s petjem gotovo Še večji efekt.
* *
Jutri, 8. t. m., ob 4. uri popoludne
„KKAStfA LIDA".
Ta igra, ki je najkrasnejša burleska z petjem, godbo in plesom, kar smo jih videli na našem odru, se sama priporoča najbolj. Vsi tisti, ki so jo videli sinoči, morajo potrditi, da je nakrasnejše zabavala številno občinstvo — in je tako dosegla najpopolnejši vspeh.
* * *
Zvečer ob 8. uri bomo pa videli
„Fabricfjevo hči4*.
Lepa igra s svojo romantično vsebino mora zadovoljiti res slehernega.
Saj vemo, da ima romantika vkljub vsej realnosti vendarle premnogo vpliva na naše čutenje. In duše naše zatrepečejo pričakovanja, ko gledamo borbo plemenitih src za resnico za pravico.
„Fabricijeva hči*
bo imela, o tem smo prepričani, svoj popoln vspeh. Zato tudi smemo pričakovati, da bo imela ta priljubljena igra jutri zvečer
mnogo občudovalcev.
* * *
Opozarjamo že danes, da pripravlja naše gledališče izvrstno socialno dramo, ki jo vprizori v najkrajšem času.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — Včeraj je bila premijera Puccini-jeve opere „Manon Lescaut". Uprizoritev je bila vsekakor umetniška in opera je zelo ugajala. Podrobnejše poročilo sledi jutri. — Danes ljudska predstava Spontini-jeve „Vestalke*.
Društvene vestL
Akademično društvo slovanskih tehnikov na Dunaju. I. mesečno zborovanje društva se vrši dne 14. prosinca t. 1. ob 8 in pol zvečer v restavraciji „Johan Statiek", IV., Schleifmuhlgasse 6. Na dnevem redu je predvsem zanimivo predavanje tov. cand. arch. L Vurnika o temi: O pomenu arhitekture za človeštvo in kratek pregled njenega stremljenja o razvoju od Egipčanov do današnje moderne.
Prijatelji društva dobrodošni!
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu Telovadno društvo „Sokol" v Trstu naznanja, da se vrše drevi ob 9. uri navadne plesne vaje v .. _ ^ društveni telovadnici pod vod-ft^ stvom prof. Umeka. Poučuje se
„Moravska beseda" katera se bo
plesala na Sokolovi maškaradi.
* *
*
Nadalje javlja, da prične v nedeljo ob 3. uri pop. telovadba za trgovsko-obrtniški naraščaj, ako se oglasi zadostno število telovadcev. Koliko mladine se zgubi posebno ob nedeljah po raznih krčmah, kjer zapravlja denar in zdravje, mesto da bi zahajala v pošteno družbo in s tem pridobila ne samo v moralnem oziru, ampak bi si okrepila tudi telo in tako postala vstrajneja v svojem težkem poklicu.
Upamo, da se odzove čim veče število in da se bo lahko pričelo takoj s telovadbo.
Na zdar.
Peki In trgovci.
~ -	-V J
Kakor Vam je že znano glede pridelka ln prodaje dro Ž (kvasa) je tu v Avstriji prepovedano izdelovati in prodajati kvas mešan s škrobom ali iz pive od 1. januvarja naprej. Dovoljeno je izdelovati in prodajati samo disli žeatin (špiritni) najsibodi žitni ali koruzni. Ako hočete biti gotovi, obrnite se na Prvo tržaško tovarno dro ž — Vrdala, ki ima svojo zalogo v ULICI MADONNINA št. 1. Filijalke : Pola in Zader. Izvaža in izdeluje samo garantirani čisti špiritni kvas. — Izvaža se na vse kraje od 3 kg naprej po K 130 in r franko mesto.	SVOJI K SVOJIM !	tj
l dani
J. J. SUBAN, lastnik.
Veliki kinematograf J6LV6D6R!
It
TRST -
Belvedei*e štev. 10 - TRST SS
Program: Sobota 7. in Nedelja 8, januvarja:
1) Nesrečen Božič (sentimentalna slika). — 2) MARIA BRICCA — Plemonteška junakinja (leta 1706). — 3) Ozka krila (komično).
— V ponedeljek bo kinematograf zaprt radi popravljanja.	^
V soboto 14. in nedeljo 15. t. m VELIK NOV PROGRAM.
Odlikovana pekarna in sladsčlcarna (
z zle to kolajno In križecm na mednarodni obrtni razstavi
v Londona leta 1909
Acguedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
naznanja slavnemu trikrat občinstvi!, da ima
na dan svež kruh.
Frodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blškoti posebno za čaj. Ima razna lina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov S^ST* po najnižji ceni. Brezplačna postrežbe kil dom. — Priporoči (IfllliA fllAvlf * Tfffi se slavnemu občinstvu z cdličn. spoštovanjem VI lili U vlUtlli • 11 Ji
Silfio Borbes
Trst, Klica Caserma štev. 6, Trst
ima na prodaj
vsakovrstne konfekcije
kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, spodnje hlače, platno, bombaževino in različae druge drobnarije. Vse to po n&jnižjlh. cenah.
Trst, ulica Caserma štev. 6, Trst
SCHICHT - STEARIN SVECE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN -ELEGANTEN ZAVOJ.
NE CEDIJO SE NE DIŠIJO
NE DAJEJO SAJ NE KADE
mt SVITLiM IN MIRNIM PLAMENOM!!
Havna dražba.
Občina fštjak, sežanskega okraja, razpisuje JAVNO DRAŽBO
za zgradbo novega vodnjaka
v Štomažu dne 17. januvarja 1911 točno ob 1. uri pop. na licu mesta.
Tovarna cementnih in glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevit tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna.
Prodajalna jestvin in koloni-jainega blaga
Ulderico Basso
Crst, ulica Jarneto 14
Blago vedno sveže
in cene zmerne.
Hočete se prepričat? ?
obiščite velika
d *	,
no.
skladišča
Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Ktiova
(vogal Torrftiato)	AILa c»tt& di Lonam
Velik isbor isgotovljecih oblek sa mcfcka is dečke c :8.umi za otroke. Povrint-ri, nao&ie jope, kakor tudi paletotov. Obleko za dom in'delo. Delavske ollrjg. Tirolski Soden. Ncpremočljivi plsSč: (printnl is-zlrški) 8peoijalltota: blago tu- in inozemskih ij^art Jzgotovljajo es cbiekc po meri po najnovej6» m odL točno, solidno ir elegantno po nizxic cenah
Kje se dobi rujavi sladkor?
pri A. aODNIEU
v nliti San giovanni štev. 8 (prej nI. ffrova) Prodajalnica jestvin.
Velika zaloga kave vsake vrste
Krolačnlca za civiliste In uolake
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6, II. n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za-vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Fiazza C. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ^ voze s steklom In električno razsvetljavo, črno-zlate Črno-srebrne, belo-zlste itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB 2n ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence Iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRT VAŠ SE PREDMETE. - Cene ugodne. <
Paniflcio Triestino ::
Otvoritev filijalke na Opčinah
i
ob sežanski cesti.
JK28* Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z ogato izbero sveč vseh kkovostl
a „•: M - - - ulica Giulia št. 25.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
Pir&n IV
/
> EDINOST« št. 8.
V Trata, S. janurarja 1911
Narodni pipčarski klub od sv. Jakoba priredi danes ob 9. uri zvečer plesni venček v prostorih „Trgovskega izobraž. društva" ul. S. Franc. d'Assisi št. 2, I. nad. v korist stavbenemu skladu šole pri Sv. Jakobu. ______
DAROVI.
—	Za Magdalensko podružnico so darovali sledeči gg. :
Josip Valentič c. in kr. orožnik v Bla-goju v Bosni 1 K.
—	V konsumnem društvu na Kolon-kavcu Sv. M. M. Sp. nabrali rodoljubi pri igri K 2-20.
—	Na Silvestrovem večeru nabrale sta g.ci Zorka Nardin in Svetka Nardin 9 kron.
—	V uradu za popisovanje pol ljudskega Štetja v Kons. društvu na Kolonkovcu Sv. M. M. spod. darovalo je uradmštvo ▼dobljeno svoto za izpolnjevanje pol 5 K 74 stot., g. Debelis Anton daroval še K 1 skupaj K 6*74.
—	G. Grahonja Lovro in Vatovec Matija darovala v uradu za pop. pol ljudskega štetja v kons. drnštvu pri Sv. Ani 10 K 20 stot.
—	G. Biščak Andrej daroval 40 stot.
—	Na mesto venca na krsto nepozabnemu rodoljubu Dragotinu Kodriču daruje g. A. B. pri Sv. M. M. spod. za isto podružnico 5 K. Denar hrani g. blagajnik.
Srčna hvala vsem darovalcem. Živili!
—	V „Edinosti" z dne 29. decembra m. i. med za „Božićnico" izkazanimi darovi mesto „Julij dr. Kovačič Trst 10 K" se ■ora glasiti: „g.a Julija dr. Kovačič-eva v Trstu 10 Kr". _
Vesti iz Goriško.
x Silna burja je razsajala na Goriškem ▼ torek zvečer. Na solkanski cesti je preobrnila z lesom naložen voz, vsled česar je bil tramvajski promet dlje časa prekinjen. — Tadi snežilo je, ali le malo. Mraza pa ven-dar-le ni pravega.
x Mestnim učiteljem in učiteljicam je magistrat dovolil draginjsko doklado in je določil, da je to doklado smatrati za stalno.
x Draginjsko doklado so dobili mestni uradniki, toda samo provizorično za leto 1911.
x Smrtna nezgoda. V sredo popolud. sta vozila zakonska Nardin težko obložen voz stelje po strmi cesti nad Podturnom proti domu. Ker je razsajala burja, se je na nekem ovinku voz prevrnil in je pokopal pod seboj ubogo ženico, ki je ostala mrtva na mestu. Žena je bila v blagoslovljenem stanju in zapušča sedem nedorastlih otrok.
x „Esperanto". V Gorici so ustanovili tečaj za priučenje esparantskega jezika. — Oglasiti se je v Paternolijevi knjigarni.
x Izgnanih je bilo v letu 1910 iz Gorice 384 oseb.
x V Tržiču je utonil v kanalu kmet Marušič, ko se je zvečer vračal na dom. — Čudno je to, da se tako pogostoma dogajajo enake nesreče ob tem kanalu.
x Cerkveni tat, ki je okradel med drugimi cerkev v Prvačini, neki Fran Ver-dau, je bil te dni končno aretiran.
x Tečaj za mizarje otvori ta teden zavod za pospeševanje male obrti. Tečaj bo trajal od januari ja do aprila. Poučevalo se bo ob nedeljah in praznikih od 8—12 ure predpoludne, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih pa od 6 in pol do 8. zvečer. Število učencev je določeno na 15.
Mizarska obrt je velevažna in je |še vedno dobičkanosna če se obrtnik poslužuje najnovejših tehničnih pripomočkov, zato upamo, da se zglase tudi slovenski učenci. V ta namen se je obrniti čim prej do trgovinske zbornice.
£rzojavi>e vesti.
Skupni ministerski svet.
DUNAJ 6. Danes predpoludne se je vršil v ministerstvu za unanje stvari pod predsedstvom grofa Aehrenthala skupni mi-■isterski svet, na katerem se je razpravljalo • delavnem programu delegacij, ki se se-stanejo v nekoliko tednih. Minister za unanje stvari Aehrenthal, ki kakor znano, odide danes na dopustno potovanje, je poročal tudi o tekočih stvareh svojega resorta. Mi-nisterskega sveta so se razun ministra za unanje stvari, grofa Aehrenthala, skupnega ministra Buriana, državnega vojnega ministra Schonaicha, barona Bienertha in grofa Khuen-Hedervary-ja vdeležila tudi finančna ministra Bilinski in Lukacs in poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli. Zapisnikar je bil dvorni in ministerijalni svetnik vitez Giinther.
Cesarjevo zdravje.
DUNAJ 6. Cesar je minulo noč dobro prespal. Prehlajenje je ponehalo.
Župnik oropan in umorjen.
KRAKOV 5. — Iz Dziedica poročajo: Trije ruski banditje, ki so pravkar prekoračili mejo, so včeraj ob 4. uri popoludne ustrelili katoliškega župnika Mazošeka, nato •ropali in zažgali župnišče. Banditje so zbežali na bližnjo postajo Czybi in vdrli v •tamošnji poštni urad, kjer so večkrat ustrelili sa poštnega voditelja, ne da bi ga zadeli. En poštni uradnik fe streljal na roparje in
dva ubil; tretji je pobegnil. Orožništvo, ki ima točen opis pobeglega bandita, se nadeja, da ga vjame še danes. Ni dvoma, da so hoteli banditje oropati tudi poštni urad v Czybi-u.
TURČIJA.
SOLUN 5. Albanski prvaki se osten-i tativno niso odzvali povabilu oblastnij, da' bi se udeležili blagoslovljenja prve turške šole v Dibri. Istočasno so imeli shod, na katerem so protestirali proti namenu Turkov, ki sistematično zatirajo narodna čutstva in jezik Albancev.
Finske deželnozborske volitve.
HELSINGFORS 6. Na današnjih volitvah v finski deželni zbor je bilo oddanih: za socijalne demokrate 27.256, za Starofince 17.134, za Mladofince 13.544, za Švede 10.337, za agrarce 3579 glasov.
Katastrofalen potres v srednji Aziji.
TAŠKEND 6. V Išpeku je razdejal potres mnogo hiš. Tri veče vasi so popolnoma razdejane. Ni še znano, koliko ljudi je ob potresu našlo smrt. Duhevalsk je odtrgan od unanjega sveta, ker so se sesule
gore in zasule ceste. Pobližnje vesti manjkajo, ker so prekinjene brzojavne proge.
VJERNIJ 6. Vsled potresa je v okolici izgubilo življenje mnogo Kirgizov.
Madrid 6. Kralj Alfonz je danes v spremstvu ministerskega predsednika Cana-Iejasa in vojnega ministra odpotoval v Melilo.
gg lepa, velika in prazna soba — Via
Odda	Casaa di Risparmio 13, IV. nadat.
Vhod prost. Mesečno 20 K.	86
Antonio Alberti
zavod za 'izdelovanje in barvanje kožahovine — Trst, uBca Fonziana 665, Telefon 23—56. Zaloga in :n bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsako vi st kožuhovine.
I no in C-frn Ifb mizarski mojster, Trst, ulica JUbl|J O tU 11 «1 Behedere Štev. 8 izvršuje vsakovrstna mizarska deia.
Pristni, dober brinjevec Ydobl
Lovrn Šibenika v Šiški uri Ljubljani.
pn 1681
Voft etonnvoni z vodo> Boba ln kuhinja, VCI/ SUlIIUVtfllJ ge oddajo v najem z 20.
t. m.7 v ulici PonziaDino (sv. Jakobj št 9. - Renato
Štolfa, II. nad.	22
Velike nove prodajalnice	pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastvvirtb ::
TBT, A naum B- C - Telefon 22-15 (bBa SluMISn Fenlte)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od «50© do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bojala izbera vsakovrstnih stolić. — popolne oprane in posamezni Seli.
2"»K"ko"uSol1neica F. VIDAL1, Trst via S. Lazzaro 22
3BE3T Prejetnlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje Kožuhovine z lamstoom zoper kakorfno si bodi škodo
■ I
Najboljše in najcenej, gorivo
IJriipiettes m,Klara'
Izključna zaloga SILVIO MALOSSI
Trst, ulica Golši štev. 3
TELEFON 18-89.
Cena: 4 stot. Hilograip
z dostavljen J em franko.
Na obroke ! JAKOB DUBINSKT Na obroke
TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, II. nadstropje — Trst
Vela izbera Movljeii oblek za mile in isnfaMnuep blaga
BfiP" ter moške in ženske suknje.
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
R. Gasperiuf, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. ieleznlo
Sprejme razcarimanje MoršnegasiMi blaia iz mitnic, dostavljanje na dom-
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
■V Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND« v Spijetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
B
■■»■IIMlimiMIIMII
Tržaška posojilnica in hranilnica
Plazza della Caserma št. 2. — Telefon 952.
ima na razpolago Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in pežaru, v kateri so SHRAMBICE, ki Be oddajejo strankam v najem in sicer
za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta ,, 20,
za en mesec
Shrambice so 24 cm viioke, 24 cm široke, 43 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor Btranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
Oddaja hranilne pusice S
katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo štedi ti svojo deco. Nadaljna pojasaila daje zavod eb uradnih arah.
RahlPJl gPreJme v lastno vilo z vrtom porod-uauiua niče. Stroga tajnost. Snasra in dober zrak. Našlo v pove Inseratni oddelek Edino3ti. (23
Prevzel bi gostilno ££
liko, najraje pn kakem društvu. Vešč sem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	18
IŠ^PItl ^et*no 80l:)0 z dobro brano u bližini „Na-IOUOIII rodnega doma". — Ponudbe pod šifro: „Hercegovac" na tiiskarno „Edinost".
ALEKS. FRAltfC MATER - TRST
žgakaica kaw
TELEFON 1743.
HoJboIJH vti za dobivanje psfiece kavs.
Vek. Petrovčič
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Zaloga Izdelanih domačih čevljev.
Sprejemajo se naročila po meri.
m
Velika prilika!!!
Odprl sem v Trstu
v ulici Commerciale 3
svojo prodajalno z zgotovljenimi oblekami
za moške in ženske. Prodajal bom tudi maje in no-govice, perilo vsake vrste in manufakturno blago. Imam veliko zalogo Črevljev za moške, žensko in otroke. Solidna postrežba. CENE JASO NIZKE.
Priporoča se G. HAM MER.
GOi
♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ i i
mnim n. D. o.
ki jo sedaj *odi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.

Hov Mfet pri sv. Ivanu
Luigi BRAIDOTTI
Via S. Cillino št. 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razne svinjine
in sira, kakor tudi piva, vina in likerjev a postrežbo
kave	Se priporoča LASTNIK.
Odprto do ene popolnoči.
UMETNI
	d ir
ZAJ	D J £l
roso v	
)3V	brez
mS vsake bolečine
Dr.J.Čermak
iobszžravnik :
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik
• TRST ~
alio* dali:. Casorma St. 13, 11, n.
mt kepa priložnost!
Došla je velika partija
malij, srajc; spodnjih hlač za moške : in ženske. Zimske odeje 2 kroni. :
Lepa priložnost!
samo v ulici Farneto 5 nasproti Ieka?n! kotlina.
lOEomil Fino
Pozor!
/j

bivši urar v Sežani
ima svojo novo WT prodajalno
UE
M
I
▼ TRSTU ul. Tine. Bel lini .. štev. 13 ..
nasproti cer k. 8v. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov centtb.