5. štev. V. Trstu, v petek !. maja 1908. Leto I PROSTA POT K NAPREDKU ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo se nahaja v Trstu i lica Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Naročnina /.a celo leto 11.40 K. , Bosehetto, 5 - Telefon 157( . za pol leta 4.70 K. 1 pravništvo Dunaj V. Zentagas se 5. Rokopisi se ne vračajo. 1'ozamczna štev. 18 vin. Prvi majnik. Splošni delavski praznik, praznik revežev in trpinov, praznik brezpravnih in vstvarjajočih slojev se bliža. Delavci vseh strok se že vrlo pripravljajo, da praznujejo dostojno ta dan, ki pomenja vstajenje prebujenih sužnjev kapitalističnega sistema. Še nedavno so potrkovali zvonovi in peli v bogatem ornatu oblečeni duhovniki alelujo! Vstal je od smrti Nazarenec, prijatelj malih in revnih. Zvonovi potrkavajo vsako leto in duho vniki propo ved ujejo iz lec raznih cerkva: odrešenik je vstal od smrti. In vsako leto se zbirajo trume revnih na dan 1. maja, da kličejo bogatažem v spomin nauk, ki ga je učil Krist: »Ljubi svojega bližnjega ko samega sebe L Mogočni posestniki proizvajalnih sred ste v, so pozabili ta nauk, gonja po denarju in bogastvu je okamnila mehko čuteče človeško srce, do sočlovečanstva. In posledica te nenaravne družbe je, da se kupičijo. ogromna bogastva na eni in neizmerna revščina in dege neracija na drugi strani. Klic Karola Marksa: »Proletarci vseh dežela, združite se!», je padel na plodovita tla in vzdramil je, v obupu nad svojo lastno močjo se nahajočo delavno ljudstvo. Poteklo je 1!) let, odkar se je na inter-naeijonalnem delavskem kongresu v Parizu sklenilo, da je leta 1890. povsod praznovati prvi majnik. Ta sklep je povzročil med mogotci strah in trepet. V svoji obupnosti so se zatekli k obrekovanju in so hoteli to gibanje vstaviti stem, da so skušali dokazati nesmisel delavskih zahtev. Ali vse to ni pomagalo; proletarijat se je predramil, odločno zahtevajoč, človečanske pravice. In od tega časa se zbira vsako leto na dan prvega maja na milijone delavskih mas, da izvršujejo s slavnostnimi sprevodi sklep omenjenega kongresa, pogumno, brez najmanjšega strahu, pred pritiskom od strani mogotcev, policije ali ječe. Letošnja demonstracija na dan prvega maja, ima poseben pomen. Splošna enaka volilna pravica za državni zbor, za katero seje proletarijat boril 18 let, je pridobljena. Ali cela vrsta drugih delavskih zahtev čaka še rešitve. Zavarovanje za starost, preskrba za udore in sirote; osemurni deianeih; razširjenje volilne pravice za deželne in občinski’ zas/ope — to so tri glavne zahteve, za katere bode letos proletarijat demonstriral na dan prvega maja. Ravno sedaj se pripravlja zakon o zavarovanju za starost. Kakor vsa znamenja kažejo, hočejo meščanski zastopniki stroške za to zavarovanje zopet zvaliti na ramena delavnega ljudstva. Delam' bodite pripravljeni, za stečajni odpor! Skrajšanje delavnega časa na S ar je za delavno ljudstvo eminentnega pomena. Osemurni delavni čas prepreči krize, omeji brezposelnost, zviša plačo in delavčevo sposobnost. Osemurni delavni čas, pospešuje rsf/ojo v družini in povzdiguje ljudsko izobrazbo, moralo in ljudsko zdravje.. Od leta 1885. pa do danes, se glede delavnega časa zakonitim potom ni ničesar ukrenilo. Če se je v Avstriji v praksi, delavcu čas znižal, ni to nikakor zasluga vlade, temveč edino le delavstva samega, ki si je znalo z močjo svoje strokovne organizacije znižati delavni čas. V smislu zakona z 8. marca 1885, ima še danes vsak podjetnik pravico, da mu delavec dela 11 ur na dan. Med indnstri-jalnirni delavci občutijo vso krutost tega zastarelega zakona najbolj, železničarji. Morda v nobeni industriji ne obstoji tako dolg delavni čas, kakor je r navadi pri železnicah. Naravno bi bi/o, če bi letošnji demonstraciji, na dan I. maja. naj k repkeje povzdignili glas protesta, železničarji. Pa tudi zahteva po razširjenju volilne pravice za deželne zbore in občinske zastope se mora povspeti v glasni protest, napram vladajočim klikam, ki bi najrajše upravljali na veke z ljudskim premoženjem. Oboroženi s gorinavedenimi zahtevami bodo tudi železničarji korakali na dan prvega majnika. ramo ob rami, s svojimi tovariši, brezpravnimi proletarci vseli strok. Pridružili se bodo skupnemu protestu zoper obstoječe krivice ter skupno reklamirali pravice človečanstva. Zadnje gibanje in sijajna zmaga državnih železničarjev v Crstu. Naj si bodo železniška podjetja v rokah države ali pa v upravi zasebnih društev, njihovim vslužbencem se godi vedno jednako- Ne državi, kakor tudi ne zasebnim podjetjem ni mari njihovo blagostanje, /železniški vslužbenci obeh vrst so smatrani le kot orodje, s katerim naj si kapitalisti polnijo svoje vreče brez dna. Za to orodje železniški akcijonarji skrbijo le toliko, da jim ne opeša popolnoma, a še to le takrat, kadar so sc zbali njegovega energičnega nastopa. Brezbrižnost železniških podjetej za svoje vslužbenee je ozirom na . današnje čase splošnega napredka že neopisna. Utvarjejo se nove proge, sprejemajo se novi vslužbenci in prestavljajo stari, ki jih železniška uprava kar slepo komandira iz jedne provincije v drugo, iz jednega mesta v drugo* ne meneč se za to, kako bodo li ljudje preživljali v rujih neznanih jim krajih s svojimi pičlimi plačami sebe in svoje družine. Z isto ravnodušnostjo bila je predlanskega leta otvorjena tudi transalpinska proga. Kar v trenutku je moralo stati v Trstu pripravljenih nekaj stotin železniških vslužbenee v. Iz cele Avstrije so bili zbobnani skupaj. Nastopili so svoje službe v skrbeh, kje najti primernih stanovanj za svoje družine, ki so jih pustili v svojih prejšnjih bivališčih. Železniška uprava se ni niti ganila; prepustila jih je popolnoma samim sebi, misleča, da njim zadostuje odmerjena mesečna plačilo, kakor zadostuje stroju malo olja, da deluje zopet naprej, in mogoče pričakovala od njih celo zahvale, da jih je poslala semkaj v Trst, v ta pomembni avstrijski trgovinski emporij. 'Poda, našim državnim železničarjem se kar ni hotelo in ni moglo obrniti na bolje. Stanovanj, kakor jim jim jih plača železniška uprava, niso mogli najti. Bili so vsled tega prisiljeni, trošiti za vzdrževanje svojih zunaj Trsta ostalih družin, a na drugi strani posebej za svoje življenje v Trstu. To jim je povzro-čevalo podvojenih izdatkov. Posledice te razdelitve družin, splošno zadolženje železničarjev, ni izostalo. V veliki meri je ta korak proti njihovem gospodarskem uničenju pospešila splošna draginja v tržaškem mestu, ki jih je pritirala do spoznanja, da je vsako delo pod takimi življen-skimi pogoji^ popolnoma nemogoče. Vse prošnje, vse in terne vencije v svrho zboljšanja tega obupnega stanja so ostale brez uspeha. Ves obupan porabil je državni železničar še zadnjo moč, skočil je po konci in zakričal železniški upravi grozečimi besedami : hočem človeško živeti, ali pa umreti. Na dan 7. marca t. 1. bil je sklican v prostore Delavskega doma v Trstu javen shod vseh državnih železničarjev, da se sporazumejo, kaj jim je storiti. Prihiteli so mnogoštevilni in izostale niso niti njih žene, ki so hotele osebno protestirati proti usužnjevanju in razpadanju svojih družin vsled brezbrižnosti in ravnodušne nemarnosti kapitalističnih železniških akcijo-narjev. K temu shodu je bila vabljena tudi železniška uprava sama, da se po svojem zastopniku prepriča o resničnem duševnem razpoloženju svojih vslužbeneev in iz ust njih samih čuje o nevarnosti, ki radi trdovratnosti oderuških akcijonarjev preti industriji in trgovini cele Avstrije. Tudi železniška uprava se je odzvala temu povabilu. Zastopal jo je gosp. Dr. Kocjančič. Burno je bilo zborovanje in neka resnost je prešinjala vse govornike, ki so se vdeležili razpravljanja, /aniske so dajale opisanemu bednemu stanju s svojimi mejklici še očitnejega izraza, tako da je zastopnik železniške uprava mogel nesli svojim predpostavljenim le najresnejših vtisov. Najrazličnejši so bili predlogi posameznih govornikov, o načinu, kako se ima nastopati proti železniški upravi, .ledni so hoteli zopet po staro in so rekli : pošljimo na Dunaj delegate, ki naj pri železniškem ministerstvu pro sijo milostnega uslišanja : drugi so bili zopet nnjenja, da se ima začeti kar vojska, češ da itak ne pomaga nobena prošnja, in nobena intervencija več. Našla se je pa. tretja, srednja in vsled tega najboljša pot, ki je zadovoljila vse zborovalce v polni meri. Bil je sprejet .jednoglasno predlog, da se imajo poslati vse zahteve v obliki resolucije brzojavnim potem železniškemu ministerstvu z nalogom, da jim ugodi v celem obsegu nepreklicno do L aprila t. 1., ker bi sicer železničarji odvračali vsako odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati vsled nadaljne brezbrižnosti železniške uprave. Sestavila se je nato sledeča I. Resolucija. Dne 7. marca 1908 v Delavskem domu v Trstu zborujoči železniški vslužbenci drž. železnice v Trstu, so ]>o daljši debati sklenili predložiti slavnemu c. kr. železniškemu ministerstvu sledeče zahtevi’: 1. poslopja za železničarska stanovanja se imajo pričeti zidati v najkrajšem času, tako da. bode do 24. avgusta t. 1. pripravljenih vsaj 80 stanovanj ; železničarjem, kateri bodo po 24. avgustu t. I. eventualno brez stanovanja, ima ravnateljstvo drž. železnic ista preskrbeti in jim jih tudi plačati: 2. dovoliti se mora; a) doklada za Krasobstoječa, iz 10% plače in sicer za vse uradnike, poduradnike in sluge na progah Trst uštevši Podbrdo in Trst uštevši Poreč, začenši že s 1. jami varjen i 1908; b) 100" ,, stanarina za Trst in okolico. 90% za Gorico in 80% za Jesenice, istotako začenši s 1. januvarjem 1908; 3. izplačati se ima draginjska doklada 50 K vsem v Trstu, okolici ter v Gorici in na Jesenicah kakor tudi na poreški progi nameščenim poduradnikom in slugam, najdalje do 1. aprila. 1908; onim stalnim železniškim vslužbencem v Trstu in okolici s pravico definitivnosti od 1. januvarja 1907 oziroma od 1. julija 1907. katerim se je pri prvem izplačilu njihove plače v trgala plačilna doklada, se ima ta zastala plačilna doklada izplačati do 1. aprila 1908; 4. za najmajo dnevno plačo delavcem v Trstu in njegovi okolici naj se določi znesek 3 K 20 vin. Zbor izjavlja odločno, da ne sprejme nikake odgovornosti za posledice, ki bi nastale vsled tega, da se gorenjim zahtevam ne bi ugodilo do 1. aprila t. 1. 1' Trsta, dne 7. marca 19OS. Ta resolucija je bila sprejeta jednoglasno z burnim odobravanjem ter se je takoj odredilo potrebno, da se je v smislu sprejetega predloga odposlala železniškemu ministerstvu. Polni nade razšli so se onega večera zborujoči železničarji, prepričani, daje zastopnik železniške uprave uvidel, da tu ni več šale, da treba res ukreniti nekaj za ubogo železniško paro. Uverjeni so bili, da niso govorili zastonj svoje zadnje besede, ker so govorili vsi kot en mož in iz jedilih ust, pozivajoč se na svojo lastno moč, na moč svoje jednote, železničarske organizacije. Marsikaterega nezavedneža je vzdramil ta energičen nastop, in se je hipoma zavedel svojih potreb in tudi svoje moči združene s solidarnostjo svojih tovarišev. Gibanje je postajalo dan za dnevom obsežneje,-razburjenje železničarjev tim očitneje, čim bolj se je približava! odločilni dan. Vrhunec solidarnosti seje dosegel v združenju uradniške organizacije z organizacijo ostalih železniških vslužbencev. Ves železničarski proletariat je stopil v eno vrsto. Uradnik.je podal roko težaku in težak uradniku in zaprisegli so si skupni solidarni nastop v eventualno potrebnem boju. V skupni seji izvrševalnega odbora te koalicije določil se je dan 2. aprila t. 1. za sklicanje druzega vseobčega shoda državnih železničarjev, na katerem se jim je imel priobčiti odgovor železniškega ministerstva na predloženo resolucijo. Ta shod je bil sklican v dvorano nemškega telovadnega društva »Einfracht*. Zbralo se je ogromno število železničarjev vseh kategorij. Velika dvorana je bila natlačeno polna. Mož ob možu je stal. • Vsak je prišel, kdor je imel prilike, da zve o zadnji novosti, ki ima zboljšati njihov položaj. Bilo je . zbranih do 1500 železniških tlačanov, vsi navdušeni za svojo sveto stvar, za zboljšanje svojega obstanka. .Ali prišlo je tudi nekaj tujih elementov, ki so hoteli preprečiti, da bi se za železničarje izvojeval zahtevan priboljšek s pomočjo socijalnodemokra-tične organizacije. Organizatorji krumirjev do-peljali so na ta shod kakih 150 razgrajačev, učlanjenih v prosluli N. D. O. in se jim je vslcd opustitve vsake reakcije od strani disciplinirane mase organiziranih res posrečilo preprečiti otvoritev shoda. Toda, jako malo je njim koristilo to pobalinstvo, a še mn nje škodilo stvari sami. Pol ure po razpustu shoda v dvorani «Eintraeht», napolnjeni so bili vsi prostori Delavskega doma z železničarji in v veliki dvorani druzega nadstropja otvoril je sodrug Zink kot podpredsednik koalicijskega izvrševalnega odbora impozanten shod. Predsedništvo je bilo poverjeno sodrugu Zinku, podpredsedništvo je sprejel uradnik pl. Braun, zapisnik pa je vodil sodr. Eisner. Sodrugu Kopaču, ki ga je izvrševalni odbor koalicijskih društev imenoval glavnim poročevalcem na tern shodu, je predsednik dal prvemu besediu Le ta je prečita! najprvo resolucijo, sklenjeno na shodu dne 7. marca v svrho, da zborovalci, ki sojo sprejeli na prvem shodu, še enkrat slišijo, kaj so zahtevali, oziroma da oni, ki pri sklepanju iste niso bili prisotni, sploh zvejo, za kaj pravzaprav gre. K vsaki posamezni točki resolucije je nato povedal odgovor železniškega ministerstva. K prvi točki iste, glede zahtevanih 80 stanovanj je omenil, da bi bila železniška uprava sicer v stanu do 24. avg. t. I. pripraviti to število stanovanj, ali bi vsled zdravstvenih ozirov poklicani faktorji absolutno ne mogli železničarskim družinam dovoliti, da stanujejo v teh ne zadosti suhih stanovanjih. < »troci bi bili izpostavljeni nevarnosti škrofuloze, kar je zdravstvena oblast primorana zabraniti. Povedal je, da železniška uprava obljublja, napraviti do meseca februvarja prihodnjega leta 150 do 200 stanovanj in. da so odnosna dela še zapričela. Tržaški magistrat jamči za ' to, da bodo do tistega časa vsi železničarji dobili potrebnih stanovanj, dočim se je dvorni svetnik gosp. Ruft' obvezal, izposlovati od železniške uprave, da povrne železničarjem ono diferenco, kar bi morali za dobljeno stanovanje več plačevati nego za isto dobivajo od železniške uprave. Menil je, da pod takimi pogoji odgovor glede stanovanj morejo sprejeti zadovoljivim. Nadalje je omenil, da je doklada za Kras dovoljena poduradnikom in nižjim vslužbencem, da se pa ni nadati, da jo dobijo tudi uradniki. Ta vest je povzročila veliko razburjenje mej zborovalci. Zahtevali so odločno, da to doklado dobijo tudi uradniki. Največ hrupa je napravil odgovor k točki glede dunajske stanarine. Na to zahtevo je železniška uprava kar na kratko odgovorila, da jej ne more ugoditi, češ, da se te vprašanje ne more rešiti lokalno, samo za par mest, nego se bode stvar upoštevala pri prihodnji splošni regulaciji plač vseh železniških uslužbencev, za katero regulacijo se delajo že potrebni načrti. Kar prezrli so nekako ostalo poročilo govornikovo, češ, da je vsem drugim zahtevam predloženo resolucije ugojeno popolnoma in vse prigovarjanje proti boju, proti pasivni rezistenci, je bilo videti zaman. Nezadovoljnost z došlim odgovorom je bila neudušljiva. Odposlanih centrale »Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva na Dunaju*, sodi'. Muller, je napel vso svojo govorniško moč, da odvrne zborovalce od boja. S pomočjo energičnega nastopa sodr. Kopača se je vendar posrečilo udu-šiti za daljnih štirnajst dnij to nevarno boja-željnost železničarjev. Sprejeli so .jednoglasno njegov predlog, da se železniški upravi dh še štirnajst dnij časa, da popravi oziroma spo-polni svoj odgovor. Sklenili so svoje ogorčenje nad malenkostnimi koncesijami izjaviti pismenim potem železniškemu ministerstva. Precizirali so svoje nadalnje zahteve glede neuslišanih zahtev in sprejeta je bila jednoglasno sledeča II. Resolucija : Vslužbenci c. kr. državnih železnic v Trstu, zbrani v ogromnem številu na javnem shodu v Delavskem domu v Trstu, vzemajo sicer na znanje poročilo svojih zaupnikov glede koncesij, danih jim od c. kr. železniškega ministerstva. pridržujejo si pa in izjavljajo, da hočejo vstrajati slej ko prej v polnem obsegu na svojih zahtevah, iziaženih v resoluciji od dne 7. marca t. 1. Pred vsem pa pričakuje zbrano železniško osobje, da slavno c. kr. ministerstvo nepreklicno in točno do 15. aprila t. 1. odgovori na jasni in vsak dvom izključujoči način glede sledečih točk : a) kako in v kakšnem obsegu naj se provede stanarinska odškodnina po 24. avgustu 1908 ; In glede stalne mesečne stanarinske doklade 10 kron, dovoljene za vsakega železniškega vslužbenca bodisikoje kategorije in sicer z veljavo od dne 1. januvarja 1908, za Trst, Gorico in Jesenice : c) glede razširjenja doklade za Kras na uradnike. Zborovalci izražajo svoje presenečenje nad malenkostnimi obljubami ministerstva ter se udajajo v zadnjem trenutku nadi, da njihove prošnje na c. kr. ministerstvo vendar ne ostanejo brez povoljnega odziva. Vodstvu splošnega strokovnega in pravovarstvenega društva se nalaga v dolžnost, da s sodelovanjem uradniškega društva ukrene vse potrebne korake v svrho realiziranja naših upravičenih zahtev. 1 Trstu, dur 2. aprila 100'S. Tudi temu shodu je prisostvoval zastopnik ravnateljstva, Dr. Kocjančič. Prepričati se je mogel le še bolj o resnosti položaja in o nevarnosti, ki preti vsemu prebivalstvu, ako se ne zadovolji železničarje v zadostni meri. Govorili so pač tako, da jih je mogel razumeti vsakdo. Zavedajoč se svoje moči v skupni organizaciji so pretili neustrašeno s silo, in strah pred to velikansko močjo, ki je v njihovih rokah, je omehčal ona trda. neusmiljena srca krutih zatiralcev p rol e ta rij ata, da so klonili pred pravičnimi zahtevami svojih tlačanov. Dan 15. aprila je bil dan splošnega zanimanja. Ne samo železničarji so z napetostjo pričakovali druzega odgovora železniške uprave, nego vse mestno prebivalstvo se je zanimalo, kaj se ta dan sklene na tretjem vseobčem shodu železničarjev. Sklican je bil v Delavski dom. Predsedovala sta sodrug Zink in uradnik g. pl. Brana, zapisnikar pa je bil sodrug Eisner. Interveniral je na shodu zopet sodrug Muller z Dunaja. Le-ta je v nemškem jeziku na kratko poročal o odgovoru, došlem od železniške uprave na drugo resolucijo. Rekel je, da se je doseglo vse, kar se je sploh moglo doseči v tem kratkem času. ki ga je železniška uprava imala na razpolago. Doklada za Kras je dovoljena tudi uradnikom od X. do Vlil. činovnega razreda. Vsem stalno nastavljenim vslužbencem se od 24. avg. t. 1. naprej povrne razlika mej stanarino, ki jo dobivajo in mej stanarino, katero oni faktično plačujejo in sicer toliko časa. dokler ne bodo sezidane železničarske hiše. ki bodo obsezale 240 stanovanj. Omenil je, da je svet za te hiše že kupljen, v neposredni bližini državnega kolodvora, da so načrti že zgo-tovljeni in da se zidanje prične v najkrajšem času. Načrti prikazujejo poslopja v modernem slogu s takimi stanovanji in postranskimi prostori, ki odgovarjajo v vsakem oziru današnjim zahtevam higijene. Rekel je, da se je ugodilo res le malemu delu onega, kar se je zahtevalo, ali svetoval je navzočim, da to sprejmejo na račun svojih zahtev, ker se jim je vsaj začasno vendar odpomoglo in tako lažje čakajo na definitivno in stalno rešenje do sedaj še ne-udovoljenih, oziroma le na pol koncediranih zahtev. Sodrug Kopač je nato povedal isto v slovenskem jeziku. Oba govornika sta navduševala navzoče za socijalndemokratično organizacijo, pozivaje se na njen nov uspeh, na ravno izvojevano zmago. Več njih se je še oglasilo k besedi; vsi so priznali potrebo skupnega dela in solidarnega nastopanja. Apeliralo se je od vseli stranij na gospode uradnike, tla ne pozabijo te svoje zmage, izvojcvane s solidarnostjo svojih sotrpinov, poduradnikov in drugih vslužbencev. Pozivalo se jih je, da opuste svoje dosedanje birokratično stališče napram delavstvu in da se pridružijo delavskim organizacijam, kjer jedino morejo najti izdatne pomoči za uspešni razvoj svojega proletarskega stanu. Sprejeta je bila nato jednoglasno sledeča lil. Resolucija. Danes 15. aprila v Delavskem domu v ogromnem številu zborujoči državni železničarji vzemejo na znanje nadaljne koncesije železniškega ministerstva, z ozirom na to, da se. je doklada za Kras kot začasna odškodnina raztegnila tndi na uradnike VIII. do X. čin. razreda. Zborujoči se nadejajo, da se gori označena doklada neomejeno razširi na celo osobje in vse proge, ki so imenovane v odloku c. k. žel. ministerstva štev. 19086/4 z dne 11 4 1908. Zborujoči vslužbenci, stoje slej ko prej na stališču svojih zahtev predloženih dne 7 :> t. 1. in prosijo c. k. žel. ministerstvo, da jih v najkrajšem času reši. Koaliranim društvom posebno »Splošnemu pravovarstvenemu in strokovnemu društvu* in Društvu avstr, železniških uradnikov, «se izreka* za pospeševanje in možati nastop hvalo in priznanje. — Da se zamorejo vse iz revščine izvirajoče zahteve dovesti do povoljne rešitve, oblubuje zbrano osobje, svoje stanovsko organizacijo do zadnegn moža spo-polniti. — Dolžnost vsakega železničarja je, da postane dober tovariš in zvest sobojevnik. — Le složnost vodi do cilja. — Obratno obsojajo zborovalci najodločneje ščuvajočo počenjanje onih elementov, ki nimajo nikakoršne stike, ne z železničarji pa tudi ne ž njih organizacijo ter izjavljajo, da smatrajo take mahinacije kot izdajstvo interesov železuičarstva. U Trsta dne la. aprila 10OB. O nastopu nekega predrznega kričača imenom Buffalon, iz »Narodne delavske organizacije*, ki se je v imenu iste hlinil, kako so mu na srcu železničarki interesi, se je razvila živahna debata. Sotlrugi Kopač, Mihevc, Grilc in Regent so mu pa povedali in dokazali s poznanimi argumenti, kaki prijatelji železničarjev in delavstva so oni, ki stoje na čelu «Narodne delavske organizacije* in oni, za njenim hrbtom. Ta kričaški zastopnik N. D. O. je mogel oditi iz Delavskega doma, ne da se mu je skrival las, dasi je bil jeden najhujših nasprotnikov vspešnega delovanja svojih ži lez-niških tovarišev v ravno končanem gibanju. In tudi tukaj so pokazali socijalni demokratje zopet svojo železno disciplino in svoje plemenito mišljenje ter so s tem objednem protestirali proti surovimi in divjaškimi scenami, ki so jih vprizarjali zaslepljeni členi «Narodne delavske organizacije* tekom celega gibanja. Ponosni na vsojo lepo zmago so se vračali železničarji zadovoljni na svoje domove, v trdnem prepričanju, da se bliža, četudi le s prav počasnimi koraki dan odrešenja od kapitalističnega suženjstva, dan pobratimstva vsega človeštva. prostitucija narodnostne ideje polom JTarodne d el a os ki organizacije.” Minule so državnozborske volitve. Tržaški narodnjaki, ki so se pred volitvami udajali sladkim sanjam, da popolnoma zagospodujejo nad slovenskim elementom v Trstu in v okolici, so morali na svoji narodnjaški bajte, v svojo veliko žalost opaziti prav nevarne rdeče raz-pokline. Pokret, ki seje v zadnjem času pojavil med tržaškim in okoličanskim Slovenstvom in od dne do dne zavzemal širše dimenzije, to je pokret jugoslovanske socijalne demokracije, pomenil je za naradujake pravcati : mene tekel apkarsia. Grozil jim je, tla jim končno popolnoma poruši Potemkinovo vas frazarskega, kavarn-skega narodnjaštva. Njihova zmaga bila je, da-siravno navidezno, sijajna, ali na vse zadnje vendar le Pvrrhova zmaga. Napeli so vse kriplje, prosjačili in klečeplazili so celo pri toliko obsovraženem tržaškem škofu, naj njega privrženci glasujejo za narodnjaškega kandidata, vendar niso mogli preprečiti, da je poldrugi tisoč slovenskih vo-lilcev glasovalo za socijalističnega kandidata okoličanskega ter steni dalo izraza obsodbi nad politiko takozvane tržaške narodne stranke. Ako vrhu tega še vpoštevamo, da je bila agitacija otl -socjalno-demokratične strani v primeri z narodnjaškim terorizmom naravnost malenkostna, potem je nam pač umljivo, kakšno paniko je to povzročilo v vrstah tržaških »narodnih* voditeljev. Saj se pa temu tudi ni čuditi, spričo dejstva, da se je ljudstvo pitalo leta in leta s puhlimi in praznimi frazami, mesto tla hi v resnisi delali za koristi in potrebe slovenskega naroda. Vse delo tržaške narodne stranke se je k večjemu vrhovatilo v solzarskih slovanskih »jeremijadah*, v opevanju 'slovanskih absolutističnih trinogov, v navdušenju za: “Bnie carja hrani*, v gledališčnem razgrajanju in iz-žvizganju * Lasti (je W'r(ioe*. Kakor jim ni bilo mari za trpljenje tistih, ki so stokali pod jarmom slovanskih okrutnežev, temveč so svojim solzarskim opevanjem teh poslednjih naravnost odobravali njih zločinstva nad slovanskim narodom, nad slovanskim ljudstvom, tako jim tudi. tukaj niso ležale na srcu resnične koristi in potrebe ljudst va, naroda. Narod jim je bil prazen abstrakten pojem, sanjarili so o njem, povsod so ga videli, videli so ga pri čašah penečega šampanjca, videli so ga na raznih plesnih parketih, a niso ga videli tam. kjer je ta narod v resnici bil in trpel pod jarmom bede in nezadovoljnosti. Govorili so o narodu, a ljudstva nisa poznali. Zato se jo pa ta narod reševal pri šampanjcu in na plesih, a zn ljudstvo se ni delalo. Kaj čuda potem, da so jih stotine tega ljudstva obsodile ! Skratka : narodnjaška stavba se je jela rušiti in treba je bilo misliti na od-poinoč. Premišljevali in premišljevali so, kako bi se dala odvrniti preteča katostrofa in prišla jim je srečno duhovita misel, ki se pa vsekako ni porodila v njihovih glavah, temveč se je že čestokrat preje porodila v možganih raznih disperatnih meščanskih politikov. Na Dunaju se je bilo začelo operirati proti prodirajoči so-•cijalni demokraciji s »krščansko vero*, češka buržuarija se je hotela vzdržati na površju s takozvanim narodnim socijalizmom: zakaj bi se taki recepti ne dali potem upotrebiti tudi za hirajoče tržaško narodnjaštvo ? Dobre ideje najdejo povsod goreče propa-gatorje, zakaj l>i se potem te «ideje* ne poprijeli špekulantski p a rasi tj e. Kakor so krščanski socijalci zlorabili vero v svoje sebične namene in kakor so se češke meščanske stranke oprijele na narodni šovinizem, tako tudi tržaški »narodnjaki* menijo, da so našli «rešilno* desko v samo posebi plemenitem narodnem čustvu slovenskega ljudstva. Ustanovila seje »Narodna delavska organizacija* . Ta organizacija seveda ni nič druzega nego zastarela buržoazijska tržaška narodnjaška stranka, katerej si je prilepila na čelo druga firma. Kajti, če bi ta organizacija bila v resnici delavska, morala hi brezpogojno sprejeti v svoj program razredno delavsko stališče in bi na ta način postala naravno odločna načelna nasprotnica onemogle in trhle brezpro-gramne in breznačelne narodne stranke. Izvest-nim činiteljem pa ni bilo na tein, da pride delavstvo do svojih človeških pravic, ta organizacija naj bi jim bila le lestvica, po katerej naj bi splezali razni častihlepni elementi do vplivnih mest. Edino to je bil njih namen; vendar pa se niso upali oni sami izpostaviti za to negotovo in v resnici proti delavsko podjetje, pak so jim prišli dobrodošli izmečki drugih strank. Častihlepnost in megalomanija pa ste motiv, ki zavedeta včasih na krivo pot tudi marsikakega sicer intelegentnega, a neizkušenega mladeniča. Tako sta častihlepnost in megalomanija zavedli tudi mladega in popolnoma nezrelega d.ra Mandiča, da se je dal izrabiti za dobrodošlo in hvalevredno orožje cele te zakulisne igre. To je mož splošno vihravega temperamenta, ki v svoji megalomanije ne gleda na prepričanje niti na poštenost svojega delovanja. nego mu je le na tem, da s temi ali drugimi sredstvi dospe do svojega cilja - da postane »važen faktor* v političnem vrvenju. Sicer pa to ni prvo polje, na katero se je spustil ta najivni človek, da se »ovekoveči.* Znano bode že marsikateremu, da je sanjaril najpreje o katederski stolici kasneje o znamenitem slovenskem umetniku komponistu. Ko se mu je barčica teh pobožnih želj in sanj definitivno razbila, ob pečinah njegove nezmožnosti in površnosti, sanjariti je začel o svojem tretjem idealu, postati splošno opevan in proslavljen voditelj naroda. Kako prijetno bi bilo sedeti tam gori na Dunaju ter »odločevati usodo milega slovenskega naroda*. Kako neprijetno, dragi čitatelj, bilo je pri srcu d.ra Mandiču o zadnjih državnozborskih volitrah, ko mu je njegova »starost* prekrižala njegove politične račune in ni mogel postati državnozborski okoličanski poslanec. Ali «Narodna delavska organizacija naj mu bode oni konjiček, na katerem končno prijaha v obljubljeno deželo. Ona naj mu pripomore do toli željenega državnozborskega mandata. Postal je predsednik »Narodne delavske organizacije*, s tem pa tudi važni faktor tržaške narodnjaške dinastije. Konui'' je poznano to, si pač lahko raztolmači njegovo brezvestno protidelavsko delovanje. Priznava se sam odločnim pristašem socijalzma, irelevatno pa mu je, če s tem svojim početjem kastrira svoje lastno prepričanje. In to ravno tudi primerno ilustrira ves njegov politični značaj. Hotel je priti do svojega cilja in se je v ta namen prizadeval na vse kriplje da hi zlasti železničarje pritegnil pod svojo bojno zastava. Precejšnje število delavstva se je res dalo hipno politično liipnotirizati ; »Na-rodna delavska organizacija* aavzemala je navidezno res precejšnje dimenzije. Tržaški »narodni« voditelji so se udajali najslajšim sanjani, a prenagljen je bil njihov optimizem. Takrat je pokazala »Narodna delavska organizacija« prvič odkrito in javno da si je ime »delavske organizacije* čisto navadno usurpirala in cia samo preži na priliko, kje hi interesom delavstva mogla škodovati, v jedino svrho da zadosti perverznim političnim nagonom zakulisne sebične klike. Ni se strašila na najsramotnejši način prelomiti disciplino za svoje najskromnejše zahteve se bojujočega delavstva ter igrati očitno vlogo stavkokazov. Niso hoteli slišati stokanja bednih delavskih rodbin, niso se usmilili lačnih otrok, temveč šli preko tega ter spravili v nevarnost stotine eksistenc. Istotako je pokazala »Narodna delavska organizacija* svojo protidelavsko tendenco o priliki protestnega štrajka delavcev v Llovdovem arzenalu, kjer so njemi člani zopetno omedeže-vali ne samo ime slovenskega delavstva nego čast vsega naroda. Govorili so, da delajo za narodnost a so faktično vzbujali le sovraštvo mej italjanskim in slovenskim elementom ter s tem pokazali, da je vse njihovo rodoljubje prazen humbug, njih »narodni* boj pa le sredstvo v dosego strankarskih in osebnih interesov. /jC ta dva štrajka sta odprla njih lastnim pristašem oči, spoznali so, v kako grde namene se jili je in še hotelo zborabljati. Prišlo je gibanje državnih železničarjev. Razume se, da je bilo vprašanje tega gibanje, spričo dejstva, da tvori železničarsko osobje večino slovenskega proletarijata v Trstu, pravcato eksistenčno vprašanje za »Narodno delavsko organizacijo*. Hotela je imeti prvo besedo v tem gibanju in storila je vse mogoče, da doseže priznanje kot najvplivneja korporacija železničarskega osobja. Tako še je napenjal in prizadeval dr. Mandič, da je pri vsem tem kar naenkrat pozabil na toli obsovraženi internacijonalizem, radi katerega je bila menda vendar v prvi vrsti ustanovljena »Narodna delavska organizacija*. Izdali so, čujte in strmite nemške letake, samo da bi se pokazala kot jedino merodajen faktor v tem gibanju. Spričo tega je vse njih kričanje o »narodnosti* in »inter-nacijonalizmu*, samo še velikanska farbarija. Bombardirali so ministerstvo in namestništvo s smešnimi in brezpomembnimi spomenicami in resolucijami, ki so pravo gibanje železničarjev samo ovirale; šlo se jim je samo zato. da se nališpajo s pavovim perjem ter javnosti pokažejo: poglejte nas, kako goreči prijatelji železničarjev smo. Tam pa, kjer bi bili v resnici lahko kaj ukrenili, niso ganili niti- s prstom. Zastopnik »Jugoslovanske Zveze*, v katerej se nahaja tudi g. dr. Rvbar, ki je kot državni poslanec naravno ob jednem tudi zastopnik »Narodne delavske organizacije*, dr. Ploj je glasoval v proračunskem odseku proti realizirauju najskromnejših zahtev železniških vslužbeneev. Kdo je mogel v očigled takemu ravnanju še zaupati v resnost in iskrenost voditeljev »Narodne delavske organizacije! Na ta način so se naravnost norčevali iz najvitalnejših interesov železničarjev in ni torej čudno, ako jih je kompetentna korporacija železničarjev v tem gibanju, to je odbor koali ranili železničarskih organizacij, kratkomalo oticijelno izključil od vsakega sodelovanja, pri katerem bi s takim komedijantsvom sploh le več škoditi nego koristiti mogli. S tem je dobila »Narodna delavska organizacija* zasluženo moralno klofuto in s tem je ob jednem ista definitivno nehala bili tudi navidezna zastopnica železniškega osobja. To jih je tako zadelo v njihovem strankarskem »ponosu* (?), da zo sklenili - maščevati se, a to ne morda nad do-tičmin odborom, marveč nad interesi železničarjev samih, še vsem je v spominu tolovajstvo, ki so ga vprizorili voditelji »Narodne delavske organizacije* v dvorani telovadnega društva »Eintracht* dne '2. aprila t. 1. o priliki važne ga shoda državnih železničarjev vseh kategorij na katerem bi se imelo definitivno sklepati o solidarnem postopanju za njihove skupne vitalne interese. Najstrupenejši nacij o-nalci so si pri tem gibanjiu podali prijateljsko, m brez daljšega premišljevanja, roke v svrho skupnega nastopa; samo »Narodna delavska organizacija* naj bi bila zopet ista, ki je hotela pred vsem svetom dokumentirati, da je organizacija stavkokazov. Prihrulili so v zborovalno dvorano ter s zverinskim kričanjem preprečili nameravani shod. Radi bi bili izjalovili vso akcijo, samo da bi zadostili svojim osebnim malenkostnim ambicijam in izjalovili bi jo bili, ako bi imeli zato potrebne moči. Spoznali so pa še pravočasno vso svojo onemoglost; videli so, da vsi njihovi vsakdanji shodi ne pomagajo nič več da ne morejo nikakor plavati proti toku, udali so se, in plavali s tokom naprej. Pri tem so pa ravnali kakor ona muha, ki se je vsedla volu na hrbet, si zavihala rokave in rekla — orjemo. Na ta način so boleli, ako že sami niso mogli napraviti ničesar ne za ne proti, parte-cipirati vsaj na vspehih socijalne demokracije. Iz tega se tudi (bi razlagati ona bolj smešna nego neumna trditev, da so oni to,.za kar se je borila socijalno-demokraratična železničarska organizacija in kar so sklenili »podpirati* tudi oni s svojimi petimi petolizniki. dosegli že dosti časa preje. Nič boljšo ulogo, le še bolj komedijantsko nego v omenjenih dveh stavkah, je igrala tedaj «Narodna delavska organizacija* v tem železničarskem gibanju. In tako se pokaže, kjerkoli in kakorkoli premotrimo delovanje »Narodne delavske organizacije*, povsod konjsko kopito proti delavski tendenci. Rekli so, da je vstanovljena za delavce, a so spravljali, v nevarnost delavske interese : trdili so, da delajo za Slovenstvo, a so v resnici omadeževali slovensko ime. Domišljali so si, da se borijo za narodnost pa so v resnici to narodnost le prostituirali v sebične in za-mopašne namene »rodoljubnih* špekulantov. Vse njih delo je pravcata politična onanija, ki končno uniči njih same. Njih najfanatičnejšim pristašem se odpirajo oči in ne dft se več zaustaviti proces, ki je naraven in neizogiben že od vsega začetka: delavstvo odstopa in stopa tja, kjer je pravo bratstvo in enakost, v socijalno-demokratično organizacijo Voditelji in posebno dr. Mandič pa bodo kmalu imeli priliko premišljevati o minljivosti narodnjaške slave, stoje na razvalinah »Narodne delavske organizacije*. Narod bo stal, zato pa morejo pasti narodnjaki. Iz organizacije: V Nabrežini se je vršil dne 17. aprila 1S*08 v gostilni «i>ri Pjrjevki, občni« zbor tamošnje skupine »Pravo-varstvenega strokovnega društva«. Iz predsednikova poročila posnemamo, da se je število članov v poročevalni dobi podvojilo. Pa tudi blagajničarjevo poročilo je bilo povoljno. Krajevna skupina ima 350 K lastnega premoženja in je med letom podpirala več sodrugov, ki so prišli brez krivde v bedo. Staremu odboru se je podelij absolutorij. Nato se je izvolil nov podrnžniški odbor, ki obstoji iz sledečih sodrugov: Predsednik Prijatelj ./osi/), namestnik /Ione Josip; blagajničarji: Prinčič. Fran: za kurilnico Šušteršič Iran: za vzdržavanje proge Perčič Josip iu Dorbež Janez; za postajo pa 7'rčelj Anton. Zapisnikarji Krašovec Stanislav iu Pa lil: Alojzij. Preglednika knjig sta sodrnga Mozetič Anton in H ustja Josip. Novoizvoljeni predsednik se je v imenu odbora zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bode odbor z vso vnemo deloval v interesu vseh članov. Nato je podelil besedo sodrugu Kopaču iz Trsta. Govornik je obširno razkladal nevarnost, ki preti železničarjem s tem, da se namerava stanovsko zavarovalnico proti nezgodam o priliki jubileja tako poslabšati, da dobe ponesrečenci edino le diferenco med pokojnino iu zaslužkom. Poživljal je navzoče naj se pripravijo za eventualni boj, ki se bo vnel v trenotku, ko i>i se hotelo vzeti z velikimi žrtvami pridobljene pravice železničarjem. Naša naloga ne obstoji samo v tem, da z močjo organizacije prisilimo od časa do časa uprave da dovolijo svojim uslužbencem poboljške, temveč da ohranimo to, kar smo si že pridobili. Da se pa to zamore vspešno izv ršiti, je potrebno v organizaciji vstrajnega dela. Tega se poprimite in sadovi gotovo ne izostanejo! * \ Trstu se je vršil dne 15. aprila t. 1. občni zbor Pravovarstvenega iu str. društva krajne skupine Trst III. Sodrug Fali: je pozdravil navzoče ler poročal o delovanju krajne skupine. Sodrug Dolenc pa je prinesel poročilo o blagajni. Poročilo sc je vzelo na znanje in staremu odboru podelila obveza. Novi oobor obstoji iz sledečih sodrugov: Predsedniki: Kilrrshner, Klarer in Istenič', blagajniki: Gorjane in Uiegler; zapisnikarji: Oehlsasser in Sc/tein; pregledovalci knjig: Pavlin in Deisinger; odborniki : lleer, Ilebein, Kiinič in Jnnl:or\ namestniki pa: Koman, Fran):, Prelc in Schmid. Ko se je še novoizvoljeni predsednik v imenu celega odbora zahvalil za zaupnico, je zaključil občni zbor. * (iortca 1(1. aprila. V gostilni »pri Strosserju se je vršil dobro obiskan železničarski shod z dnevnim redom: 1. Predstoječi boj državnih železničarjev in stanovska zavarovalnica proti nezgodam. '2. Eventualnosti. Predsednikom je bil izvoljen sodrug Tomažek, zapisnikarjem pa sodrug Pittner. Poročal je sodrug Milller z Dunaja o nameravanem napadu na poklicno zavarovalnico proti nezgodam za železničarje; sodrug Kopač pa o ravno končanem železničarskem gibanju na transalpinski železnici. Oba-dva govornika sta za svoja precizna in poljudna izvajanja žela občno odobravanje. Shod je trajal cele tri ure. Pri točki eventualnosti so se rešila še nekatera lokalna vprašanja. Ob pol 1. uri ponoči je predsednik zaključil ta važni shod. Pravevurstveno iu strokovno društvo krajna skupina Trst 1. vabi svoje članove na redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 9. maja t. 1. ob S. uri zvečer v dvorani »Delavskega doma , v ulici Boschetto 5, s sle dečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika; b) blagajnika; • c) .kontrole; 2. Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Opomba vodstva. Odborom rotitev sr vrši potom listkov. Aktivno in pasimo volilno pravico imajo vsi člani, ki niso s svojimi mesečnimi doneski zaostali preko treh mesecev. Takoj prre dni meseca maja se razpošljejo volilni listki in lista kandidatov goriomenjenim članom v izpolnitev. Kdor do (1. maja ne dolii rabila, naj i/a reklamira e društveni pisarni. Provizorični delavci na južni železnici v Trstu so imeli dne '22. aprila t. I. v Delavskem domu svoj shod. Pogovoriti so se imeli o nočitvenem postopanju, svojih predpostavljenih na postaji. Shodu je predsedoval Končnik, zapisnikar je pa bil Juvan. Govorili so Jernejčič, Makuc, Koven in tudi predsednik, ki so naslikali v živih barvah njih žalosten položaj povdaijajoč, da se jim je že samo pri nakladanju tobaka vzelo celih 50 vin. in da je vrhu tega izpostavljena polovica njih vsak trenutek nevarnosti, da jih Uprava odpusti od dela brez vsake najkrajše odpovedi. Tako se je namreč pripetilo mnogim ki so bili kar nenadoma odpuščeni, češ da ni dela, ne d,> se jim je izplačala zajamčena dnina. Obečalo se jim je, da se bodo vrstili pri delu ; danes jedili, jutri drugi. Proti takemu postopanju so zborovalci energično protestirali ter predlagali, do so sprejme resolucija, v katerej se odločno zahteva odstranjenje teh nečloveških razmer in takojšnje, izplačilo zajamčenih dnin onim delavcem, ki so bili nenadoma brez vsake odpovedi odpuščeni. Sodrnga Jernejčič in Kopač sta jim nato pojasnila, da neorganizirano delavstvo ne more vlagati resolucij, oziroma da se od takih delavcev resolucij ne more sprejemati. Odločili so nato, da se sestavi zastopstvo, ki naj gre k postajenačeluiku .in izposljuje uresničenje njihovih zahtev. V to zastopstvo so bili imenovani .lernejCič, Končnik in Juvan, ki so prevzeli nalog, ponesti v družbi dveh prizadetih delavcev akordantov in sicer s Škerjancem in Lahnerjem sklep zborovalcev postajnemu načelniku. Delavci, bivši člani X. I). O. so izražali svoje ogorčenje proti brezvestnemu postopanju D.r Mandiča ter povedali, da vse delovanje v Narodni delavski organizaciji« vodi le par umazanih sebičnežev, ki z D.r Mandičem vred hočejo postati zgodovinsko imenitni možje na stroške nezavednega delavstva. Skenili so svojega bivšega > vodjo« neprijetno iznenaditi. Prepričani smo, da bode Dr. Mandič z uresničenjem odnosnega sklepa zopet obžaloval, da ima mej drugimi tudi čast, biti predsednik Narodne delavske organizacije«. Takoj drugi dan po shodu šla je omenjena de-putacija petorice mož do postajenačelnika. Prav prijazno jih je sprejel. Priobčili so mil pritožbe od njih zastopanih provizoričnih delavcev in gosp. postajena-čelnik jim je obljubil, da hoče ugoditi vsem zahtevam, zastavljajo jim za to svojo moško besedo. Zagotovil jim je, da se morejo povsem pomiriti in jim odsvetoval vsak nadaljni korak, ki so ga v tem pogledu še nameravali storiti Mislimo, da sc nihče ne bode čudil, če komično še povemo, da je kmalu nato, ko je naša de-putaeija opravila svojo nalogo pri gosp. postajenačel-niku, pritekel kar brez sape naš mali Mandič, da poskusi 011 isto še enkrat opraviti« da bi mogel zopet reči glejte me, koliko zamorem jaz pri železnici; tudi to sem vam preskrbel jaz ! V pivnici ga je pričakoval zaupnik gostilničarjev učlanjenih pri N. D. O. imenom Tre ven. Prav žalostno je zrl v svoj maselc piva. Mandič se je prijavil k avdijencipri gosp. podnačeiniku. Le-ta mu je pa kar na kratko odgovoril, da gosp. načelnik nima čas«, na kar sta seveda organizatorja krumirjev odšla z dolgim nosom. Splošni železničarski shod se je vršil v soboto dne 2.r>. aprila v Delavskemu domu. Na dnevnem redu je bilo praznovanje prvega majnika. Sodrug Stohler je otvoril shod in dal besedo sodrugu Kopaču. Le-ta je nakratko raztolmačil pomen in važnost tega delavskega praznika, ki ga nima nobena pratika in noben koledar. To je praznik, katerega je postavilo delavstvo popolnoma za se, da praznuje ne-motljeno jeden dan v letu po svoji vol ji, da se oddahne od trudapolnega boja, ki ga bojuje neprenehoma v zboljšanje svojega gmotnega stanja in v izvojevanie pristoječih jim človeških pravic. Tega dne se ima delavstvo mej seboj navduševati za še večjo medsebojno solidarnost, ki naj zveže njih obstoječe vezi še t esneje, da morejo tim vspešneje nastopiti proti nevarnostim, ki jim pretijo, da v najbližji bodočnosti izbruhnejo z vso silo. Omenil je, da ravno o jubileju vlada namerava storiti uničevalen atentat na zavarovalnico proti nezgodam, in oškodovati delavstvo za pravice priborjene si s toliko težavo. Tudi koalicijsko pravo, ta zlati zaklad železničarjev, in sploh proletari-jata se kani omejiti, ali celo odpraviti, tako, da se odvzame proletarijatu najostrejše orožje, katerega se sme posluževati v svojih bojih. Ta pravica se je odvzela proletarijatu na Ogrskem in v Italiji. Nastopanje na skupnih shodih je s tim izključeno ali pa brez vsakega praktičnega pomena in vsak delavec, ki se predrzne nastopiti malo energičneje s zahtevami za se in ža svoje tovariše, je odpuščen jodnostavno iz službe. Taka nevarnost preti tudi avstrijskemu proletarijatu, ako ne stoji z združenimi močmi na braniku. Uničen bode, ako se mu vzame koalicijska pravica in preti mu zopet neznostno stanje brezpravnega sužnja. Toda ne samo v svrho varovanja že obstoječih pravic, se ima proletarijat tesno zvezati s socijalnodemokra-tičnimi organizacijami, nego isti mora gledati vedno naprej, da si izvojuje novih koncesij od svojih delodajalcev. Tudi za železničarje se ima še izposlovati 8 urni delavni čas in 30 letna službena doba, po kateri stopi vsak uslužbenec v zasluženi pokoj. Take zahteve je mogoče iz-vojevati le z kompaktno močjo in s radovol-nostjo interesentov. Povdarjal je konečno, da imamo v Trstu pred vrati važen političen tre-notek, deželno-zborske volitve, v katerih treba pokazati moč socijalnodemokratične stranke. Jugoslovanski socijalni demokrati praznujemo letos ta praznik sami za se, da seštejemo enkrat svoje vrste in spoznamo svojo moč, ki naj jo uporabljamo v izvojevanju političnih pravic slovanskega proletarijata v Trstu. Apeliral je posebno na državne železničarje, da nastopijo energično za prostost prvega majnika, s posebeim ozirom na to, da ga do letos še niso praznovali oficijelno in so v tem pogledu zadnji v proletarijatu. Tudi to bodo dosegli letos, samo volje in solidarne eneržije jim je treba. Konečno se je odločilo, da gre sodrug Kopač za državne železničarje dvornemu svetniku gosp, Ruffu naznanit, da so njegovi vsluž-benci sklenili oticijelno praznovanje prvega majnika. Da pa za južne železničarje poskrbi isto delavski odbor obstoječ izsodrugo v Končnika, Jernejčiča in Juvana. V slučaju nepovoljnega odgovora od jedne ali druge strani pa se skliče še pr ec] praznikom javen shod, da se odloči o nadaljnem postopanju. Železničarji! Čitajte tudi so-cijalno-demokratična glasila „Rrdeči prapor“ in „Delavski list44. Dopisi. Iz. Rakeka so nam piše. Naš župnik si do-mišljuje, da se železničarji tudi tako suženjsko pustijo komandirati, kakor oni ubogi kmetje v hribih, katerim je malo časa preje gospodaril absolutistično, kakor ruski car ali pa turški paša svojim podložnim. Kar znebiti se ne more te nadutosti in same jeze bi požgal vse železničarje. Seveda ga peče, da so vsi socijalni de-mokratje. .le pač vera v nevarnosti. Ali mi se mu ne pustimo in zastonj je njegova jeza, ki ga gotovo nekaj let, preje spravi s tega sveta, nego bi ga sicer, če bi v Rakeku ne bilo socijalnodemokratičnih železničarjev. Kjer le more, kljubuje, seveda, popolnoma neopravičeno. Povsod pokazuje svojo mržnjo do železničarskega proletarijata. Dne 5. aprila t. I. je ponesrečil na železniški progi Jakob Ileršič. Mej postajama Postajna in Rakekom ga je povoril vlak. Našel je mrtvega na lici mesta zjutraj ob ti. uri njegov lastni brat, železniški čuvaj Matija Ileršič. Presneli so ga v mrtvašaico na Unc. Pogreb je bil določen drugi dan na G. uro zjutraj, a ker je odnosni ukaz okrajnega glavarstva iz Logatca dospel prepozno, so pokojnikovi sorodniki odredili, da se pogreb vrši istega dne, popoludne ln so v tem smislu obvestili tudi znance in daljne sorodnike. Župniku gosp. Josipu Regen pa to kar ni bilo pov-šeči, ker se je bal, da bi pokojnikovi tovariši, železničarji, spremili truplo k večnem počitku. Ob 9.ti uri zjutraj je došlo dovoljenje okrajnega glavarstva za pokop. Župnik je, ne oziraje se na željo sorodni-lvvy\ , določil pokop na 10. uro predp. in je tako res preprečil, da se železničarji niso vdeželi pogreba. Ali, to še našemu »dušnemu pastirju* ni. zadostovalo. Prepovedal je tudi, da se pokojnikovo truplo, kakor je pri nas navada, ponese iz mrtvašnice v cerkev. Vsi navzoči so se uprli temu oznanjevalcu ljubezni do bližnjega in sorodniki so ga prisili, da je spremil mrtvo truplo v cerkev in potem k grobu. i e smo že tako daleč, da duhovnik o najresnejšem trenotku, o smrti človeka, uganja take orgije sovraštva do trupla ponesrečenega proletarca, potem se pač ni čuditi, če se toliko in toliko udriha po teli »oznjanjevalcih* lepega Kristovega nauka. Po pogrebu se je ta »prijatelj ubogih* znosil še na pokojnikovo. vdovo, katerej je ponesrečeni zapustil četvero male dece. Prosila ga je, da jej napravi potrebne listine, koje zahteva od nje žeiezniška uprava. On pa se je prav mogočno odrezal, da njemu železnica ni nič mari, in da mu ista nima ničesar ukazovati. Tako je potolažil ta Kristov »namestnik* ubogo zapuščeno vdovo. Tako postopanje že meji na pravo podivjanost človeškega čustvovanja, ki se more najti še jedino pri avstralskem divjaku, ki ni došel še nikdar v dotiko z ljudem civiliranega sveta. Tudi pri krstih nagaja ta »sveti* gospod železničarjem o vsaki priliki. Ali mu ni po-všeči ime, ki so ga stariši izbrali svojemu otroku, ali pa se repenči radi kake druge stvari, ki njega prav nič ne briga. Večkrat se je tudi že uprl izdati dotično potrdilo za prijem podpore, ki jo zelezniška uprava (laja o priliki rojstva. Gosp. župnik Josip Regen je mi nepravem potu, če misli, da bode na ta način pregnal socijalnodemokratične železničarje. Oe so mu že tak trn v peti, naj pa pusti svojo sedanjo župnijo ob železniški progi in naj gre zopet nazaj v hribe. Tam so žalibog pač še ljudje, ki nimajo še tolike moralne moči, upreti se klerikalnim nasilstvom. Torej, gospod župnik, ustrezite nam, in pojdite tja od koder ste prišli, če ne mislite menjati svoje takti h e. Mi železničarji Vam želimo še dologo življenje, česar pa mej nami^ gotovo ne učakate. Socijalna demokracija tako napreduje, da je nevarno za Vaše zdravje ker se Vam radi velike jeze nad našim napredkom more razliti žolč. Ubogajte torej in pojdite ! Domače stvari. Umrl je dne 28. aprila t. I. v tržaški mestni bolnišnici, po dolgotrajni bolezni naš dolgoletni zvesti sodrug Tomaž Mauer, bivši portir na takajšnjem južnem kolodvoru. Sodrugi, obdržite si ga v trajnem spominu ! Izpred sodišča. Dne 24. aprila t. 1. vršila se je pred tržaškim okrajnim kazenskim sodiščem kazenska rasprava proti dobro znanemu »prijatelju* železničarjev, Buffonu, radi prestopka proti telesni varnosti. Iz same kolegijalnosti do svojih kolegov, je na javnem shodu, sklicanem od N. D. O. odrihal s pestjo po glavi svojega »tovariša* sprevodnika Grilca. Predrzno je tajil ta svoj junaški čin, ali priče so mu dokazale istino njegove brutalnosti. Sodnik mu je rekel, da ga ta njegov «ko-legijalni* čin stane 10 Kron ki jih ima plačati za kazen v kašo revnih in da mora povrniti Grilcu pravdne stroške. Vspored praznovanja I. majnika v Trstu. Dne- I. maja ob pol 10. uri predpoldne se zbero železničarji v »Delavskem doma* v ulici Bosche tto .1, od koder odkorakajo korporativno na Seneni trt) in se postorijo ob slovenski goro m is ki /ribani. Odlatd po mesta izostane. * * * Popoldne ob pol uri je sestanek drža r-nih železničarjev r f/osti/ni «Znr Sladi Kla-genfnrt*, Androna Š. Knfemia Oh ari pop. odkorakajo zbran/ državni železničarji :■ godbo na čela po Rivi (ira. mola. r ulico Giovani Bocaccio, kjer se sestanejo z južnimi železničarji, da potem skupno odkorakajo r Rojan, kjer se vrši vrtna veselica v gostilni «Dri zlati kroni.». Začetek veselice ob /. ari popoldne, konec ob I 'J. uri ponoči. Vspored veselice je sledeči: a) koncert; l>) ples; r) šaljiva pošta. Vstopnina 40 vin. za osebo; otroci so vstopnine prosti. Železničarji, tovariši! Vaša dolžnost je, da se letos v polnem številu vdeležite majske slavnosti; da pokažete popolno solidarnost s skupnim proletarijatom. Pravovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo, krajna skupina Trst I, vabi vse člane na redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 9. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavskega doma* v ulici Boschetto o s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila: a) predsednika, h) blagajnika, c) kontrole. 2. Volitev odbora; :■!. Predavanje; 4. Raznoterost i. Vodstvo. Opomba. Vsak član krajne skupine dobi do na Dunaju. Prve številke smo dobili povrnjene iz raznih krajev z opazko »nepoznan*. V intersu članov jr? vendar, da dobivajo redno svoj časopis — ker je ta njihova lastnina. Naravno je sicer ali neopravičeno, da se člani togote nad upravništvom ali pa nad pošto. Ne uprava lista, pa tudi ne pošta niste krivi, če so naslovi napačni, temveč edino le člani sami, ki ne naznanijo pravočasno spremembe stanovanj svoji organizaciji. Cavarna IINIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Tone Bianca Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh —•—r-: - jezikih. -— ■■ ■ . Izdajatelj in odgovorni urednik .losi)) Kopač Tiska Carlo Priora v Kopru