Leto XXV. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrllo. obrt in denarništvo Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za '/« leta 35 lir, za 'It leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska Izdaja letno 25 lit. Plača In toži se v Ljubljani CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitd di provenienza italiana ed estera ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO. Via G. Lazzaroni 10. Številka 69. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. M IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i»> Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. 1 *iiaia vsak torek (znata in tek liutiliana, torek f. septembra 7942-XX Cena *“-« 0*60 Minister za kmetijstvo na važni gospodarski prireditvi Minister za kmetijstvo in gozdo-v« Eksc. Pareschi se je udeležil slovesne otvoritve IX. razstave sadja v Veroni. Po svoji tradiciji ima ta gospodarska prireditev naziv >raz,stava breskev«, je pa v resnici velika revija sadjarstva in sadnih kultur vse Italije. Sadjarske razstave v Veroni so si tudi v inozemstvu pridobile velik sloves. Minister Pareschi je zbranim predstavnikom stranke in gospodarstva iz vseli treh beneških pokrajin očrtal najvažnejše naloge italijanskega gospodarstva ter razložil delavnost na raznih področjih proizvodnje in njene razdelitve. Naglasil je .važnost kmetijstva v narodnem in državnem gospodarstvu ter opisal najnovejše načrte in ukrepe glede kmetijske proizvodnje in razdelitve pridelka. Kjer je zaradi organizacije preskrbe potrebna preureditev gospodarskih organizacij, so natanko določene naloge in,odgovornosti posameznih organov in lokalna oblastva imajo na razpolago vsa sredstva za izvedbo navodil o proizvodnji in njeni razdelitvi ali uporabi. Ob zaključku svojih izvajanj je dal minister nadrobna navodila prefektom, zveznim tajnikom in voditeljem gospodarskih organizacij in ustanov za nadaljnje delovanje. Po sestanku, ki so se ga udeležili predsedniki konfederacij kmetov in kmetijskih delavcev, predsednik federacije agrarnih konzol cijev in voditelji kmetijskih zavodov, si je minister ogledal vse paviljone razstave sadja in sadnega sejma, ki je združen z razstavo. Organizacija sadne razstave in sejma je dovršeno izvedena v vseh podrobnostih ter predstavlja vzorno manifestacijo važne panoge ita-_ lijanskega gospodarstva. Okrepljena živlieniska vol/a evropskega gospodarstva Hrvatska proizvodnja tobaka Svoj tobačni pridelek hoče Hrvatska letos dvigniti od lanskih 6.2 milijona na 9.5 milijona kg in so bili zaradi tega tobačni nasadi razširjeni od 0944 na 8722 ha. Do 10. aprila lani je predelalo šest hrvatskih tobačnih tovarn: Zagreb, Sarajevo, Mostar, Travnik, Banja Luka, in Senj povprečno na leto 4.o milijona kg tobaka, letos pa bo predelana količina dosegla šest milijonov kg. Senjska tovarna izdeluje samo cigare. Od 1.1940./41. do 1.1941./42. se je prodaja tobačnih 'izdelkov zvišala od 940 na 1402 milijona kun. V okrajih: Ljubuški, Čapljina, Stolac, Mostar, Široki Brijeg, Tre-binje, Ljubinje, Dubrovnik, Met-kovič, Vrgorac, Imotski, Drniš, Foča in Bratunac je nad 35.000 pridelovalcev tobaka, ki so lani na predujmih prejeli nad 78 milijonov kun. V načrtu je zgraditev tovarne za proizvodnjo koncentriranega nikotina, ki bo dajala okrog 3000 kg tega proizvoda. Važna je tudi proizvodnja olja iz tobačnega semena. Ta proizvodnja bo močno razširjena. Iz 500.000 kg tobačnega semena so že lani dobili okrog 15 vagonov olja, letos, ko bodo morali pridelovalci oddati vse seme, pa bodo strokovnjaki lahko točno preračunali, do katere mere se da razširiti proizvodnja olja. V hrvatskih pokrajinah se pri- Pod tem naslovom je objavilo strokovno glasilo »Internationaler riolzmarkt« uvodnik, v katerem med drugim pravi. Pariške predmestne pogodbe iz leta 1919. so razbile evropsko gospodarsko ozemlje in ustvarile nove male države, da je bila Evropa samo še geografski pojem, livropa je bila dejansko razdeljena v dva dela — v zmagovalce in premagance. Nastala so poleg tega nova carinska ozemlja, bivše agrarne države pa so si ustvarjale industrije, ki so se mogle vzdrževati le na podlagi posebnih carinskih privilegijev. Misel o »največji ugodnosti« je popolnoma propadla. Posledica vsega tega je bilo, da ni nihče hotel od drugega kupovati, da sta nastali brezposelnost in svetovna gospodarska kriza. Popolnoma drugačen je položaj danes. Krepka volja po dvigu gospodarstva se povsod uveljavlja in ozko sodelovanje med posameznimi evropskimi gospodarskimi ozemlji prodira. Pogoj za to prodiranje pa je bilo, da je bila Anglija, ki je vedno delala po načelu »deli in vladaj«, izrinjena z evropskega kontinenta. Skupni boj evropskega kontinenta je pa ustvaril gospodarsko enotnost Evrope. Tako se ob koncu tretjega vojnega leta izoblikuje nova Evropa s surovinskimi in živilskimi rezervami, kakršnih dosedaj ni bilo. In ta nova Evropa odpira tudi za lesno gospodarstvo čisto ne ve poglede. V smislu veleprostorninskega dela na gozdno in lesno-gospodar-skem polju v Evropi treba predvsem omeniti zasedanje evropske gozdno in lesnogospodarske komisije dne 15. in 16. julija v Konigs-bergu. Tega zasedanja so so udeležili zastopniki Italije, Danske, Nemčije, Finske, Slovaške in Švedske. Vsi ti zastopniki so naglašali na zasedanju, da je delo za razvoj evropskega veleprostora v interesu vseh evropskih lesnogospodar-skih dežel ter da je čim ožje sodelovanje vseh evropskih držav ne samo potrebno, temveč naravnost življenjsko važno. Gozdno in lesno gospodarstvo je kot prvo tudi že krenilo na novo pot evropskega sodelovanja, ki naj očuva in spoštuje življenjsko pravico v lastnem življenjskem prostoru, istočasno pa dvigne narode združujoče gospodarstvo nad posamez-ae interese. Samo na tej podlagi se more na zadovoljiv način kriti evropska potreba na lesu in pravilno izkoriščati univerzalna surovina — les. V zadnjih tednih so se vodila v skoraj vseh evropskih državah pogajanja, da bi se v drugem polletju 1942 blagovna izmenjava čim bolj poživila. Dogovorjeni so bili novi in dodatni kontingenti, sklenjeni novi sporazumi glede cen ter se je pri tem gledalo na to, da se ohrani stabilnost oen. Pri vseh teh pogajanjih je igrala blagovna skupina les zelo odlično vlogo. Tako so bila že -v juniju pogajanja med nemškim in švedskim gozdno in lesnogospodarskim odborom ter se je doseglo podaljšanje stare pogodbe o rezanem lesu in lesu za zaboje. Kakor hitro potečejo stari dogovori, bodo potrebna nova pogajanja med Nemčijo in Finsko. Pri pogajanjih med Nemčijo in Slovaško sicer še niso bila rešena vsa vprašanja, vendar so se nasprotna stališča že zelo zbližala. Nemški in madžarski vladni odbor za ureditev gospodarskih od-nošajev sta imela v zadnjih dneh svoje vsakoletno zasedanje v Bu-dapešti. Dogovorjen je bil načrt za blagovni' in plačilni promet za čas od začetka avgusta 1942 do konca julija 1943. Tudi pri teh pogajanjih se je dogovorilo povečanje medsebojne blagovne izmenjave. Pa tudi med drugimi evropskimi državami so se sklenili številni dogovori glede blagovne izmenjave in plačilnega prometa. Tako se je raztegnil trikotni dogovor Dansko. - Švedska - Finska, v katerem igra les važno vlogo, na drugo polovico leta 1942. 15. julija t. 1. je bil med Dansko in Bolgarsko podpisan dodatni dogovor o plačilnem prometu. 14. julija je bil v Stockholmu sklenjen nov dogovor o iinsko-švedskem plačilnem prometu. Po daljših pogajanjih je bil 7. julija sklenjen med Italijo in Hrvatsko gospodarski dogovor. Med Romunijo in Finsko je bil pred kratkim v Helsinkih podpisan trgovinski in plačilni dogovor. V Bratislavi so se vodila pogajanja med italijansko in slovaško delegacijo, da se sklenejo v okviru italijansko - slovaške kontingentne pogodbe novi dodatni kontingenti. Romunija se pogaja s Turčijo, da bi dobavljala Turčiji več petroleja in lesovine v zamenjavo za povečane turške dobave. V Budapešti ustanovljena družba z o. z. »Transkarpathia«, ki skuša doseči povečano blagovno izmenjavo z zasedenimi vzhodnimi pokrajinami, je sklenila dogovor o blagovni zamenjavi z vojnim komisarjem za vzhodne pokrajine in nato podoben dogovor s komisarjem Ukrajine. Niso pa tu naštete že vse pogodbe in pogajanja, toda že naštete dokazujejo, kako se krepi življenjska volja v evropskem ve-leprostoru. blizu 40.000 ton petroleja (7086 ton iz Amerike, 478 ton iz Rusije, 28.705 ton iz Romunije, ostanek iz drugih dežel), 46.600 ton bencina (8531 ton iz Amerike, 35.806 ton iz Romunije itd.), mineralnega olja pa 43.269 ton (39.133 ton iz Romunije, 2902 toni iz Amerike, :HX) ton iz Rusije itd.). Lani pa se je preskrba močno poslabšala, ker so prihajali transporti iz Amerike neredno in ker so iz Rusije do konca leta sploh izostali. Šele letos januarja in februarja je dobila Turčija iz Rusije okrog 25.000 ton bencina in petroleja. Turški institut za pridobivanje zemeljskega olja je bil posebno delaven leta 1940., ko so pri Adani naleteli na zemeljsko olje v globini 1000 do 1500 metrov. Dosti obetajo po sodbi strokovnjakov tudi ležišča v Siirtu, delo pa ovirajo težave na terenu in tudi pomanjkanje strojnih naprav. Žitno gospodarstvo Bližnjega vzhoda Pred vojno je Bližnji vzhod razen Egipta prideloval dovolj krušnega žita, zdaj ga pa povsod primanjkuje, ker so angleške vojne operacije spravile v nered kmetijstvo in ker porablja angleška vojska tudi sama vedno večje žitne zaloge. Žitno gospodarstvo Bližnjega vzhoda opisuje »Sudost-Echo« takole: V Iraku so leta 1938. obsegala ječmenova polja nad en milijon, pšenična 728.000, riževa pa 21.900 lia, pridelek pa je bil 1.138.000 ton ječmena, 600.000 ton pšenice in 360.000 ton riža. Leta 1939. so še izvozili 2081 metrskih stotov ječmena in 371 metrskih stotov pšenice. V Iranu je postalo vprašanje preskrbe še bolj težavno kakor v Iraku, čeprav je imel Iran večji pridelek in je prebivalcev samo 3.6, v Iraku pa 15 in pol milijona. Pridelek leta 1938. je bil naslednji: 1.9 milijona ton pšenice, 707 tisoč ton ječmena in 383 tisoč ton riža. Transjordanija je tudi pridelovala dovolj krušnega žita. V zadnjem letu pred vojno ga je še deluje tako zvani orientalski tobak, ki bo v nekaj letih zboljšan tudi po kakovosti. izvozila okrog 50.000 ton, uvažati pa je morala riž. Znatni so bili pred vojno žitni preseŽKi Sirije - Libanona, ker jv bil zaradi ugodne klime dosežen večji hektarski pridelek kakor v Iraku in Iranu. Presežke žitnega pridelka je po večini prevzemal Egipt. V Egiptu je bil pod vplivom Anglije razvoj kmetijstva tak, da je že pred vojno primanjkovalo krušnega žita, ker so se žitne kulture krčile zaradi povečanja nasadov bombaža za angleško industrijo. Ko so ostale neprodane velike zaloge bombaža, ki jih Angleži zaradi vojne niso mogli prevzeti, je egiptska vlada odredila razširitev žitnih kultur, kar pa je bilo za letošnjo preskrbo že prepozno. Letošnji pridelek pšenice cenijo na 1.2 milijona ton in znaša primanjkljaj pri preskrbi prebivalstva še vedno okrog 220.000 ton. V normalnih razmerah bi se ta primanjkljaj lahko kril z uvozom iz drugih dežel Bližnjega vzhoda, zaradi vojnih ovir in velike potrošnje angleške vojske pa to zdaj ni mogoče. Prizadevanja za zboljšanje zemljišč Francoska vlada je že lani s posebnim zakonom odredila izvedbo melioracijskih del v okolišu So-lcgne, kjer so bila taka dela v načrtu že pred dolgimi leti. »Sii-ost-Echo« navaja, da obsega ta okoliš nad 300.000 ha in da se bo dalo tam naseliti okrog 100.000 prebivalcev, če bo sedanji melioracijski načrt izveden. Izsušena zemljišča bodo dobrodošla za pridelovanje pšenice, ovsa in raznega sočivja. Romunija hoče izsušiti zemljišča severne Moldave, ki obsegajo približno 120.000 ha. Ta zemljišča so doslej pustošile poplave in plazovi. Približno toliko pustega in močvirnega zemljišča bodo tudi na Slovaškem zboljšali in izsušili. Vlada je za najpotrebnejša dela določila že 100 milijonov slovaških kron ter uvedla tudi premije za uspešno obdelovanje zboljšanih zemljišč. Sklad za zboljšanje zemljišč na Bolgarskem znaša 656.5 milijona levov in dobijo od tega vodne zadruge 130 milijonov za dela, ki jih bodo izvršile v lastni režiji. Samo za vodne nasipe in jezove je določenih 125 milijonov levov. Pomanikanie goriva v Turiiii Pred vojno je dobivala Turčija največ goriva iz Amerike, Rusije in Romunije. Do 1. 1933. je bila največji dobavitelj Rusija, potem pa so se ruske dobave močno zmanjšale, zdaj pa je glavni dobavitelj goriv Romunija. V letih 1935. do 1940. je uvažala Turčija povprečno 40.000 ton bencina, 40.000 ton petroleja in 50.000 ton mineralnega olja. Da bi si napravila zaloge, je Turčija največ uvažala 1. 1939. (bencina 55.000 ton, petroleja 46.000 ton, mineral- nega olja 61.000 ton), kar pa ni zadoščalo za daljšo dobo. V Turčiji deluje že od leta 1933. Institut za pridobivanje zemeljskega olja, ki pa še ni dosegel pričakovanega uspeha. 2e v začetku vojne je bila močno omejena potrošnja bencina. Privatni avtomobilski promet je praktično ustavljen, ker obratujejo samo še taksiji, avtobusi mestnih podjetij ter motorna vozila državnih ustanov. L. 1940. se je še posrečilo uvoziti Načrti za povečano pridobivanje ovčje volne Nemški listi priporočajo južno-vzhodnim evropskim deželam po-vzdigo ovčjereje zaradi večjega pridobivanja volne. V teh deželah razširjene ovčje pasme sicer niso med najboljšimi, s križanjem pa se dajo doseči veliki uspehi. Državna zveza nemških rejcev ovac je že pred leti delala v Turčiji posrečene poskuse s križanjem turških domačih ovac z nemškimi merino-ovni. Iz Nemčije so poslali 500 plemenitih ovac in ovnov zaradi križanja tudi v Bolgarijo, kjer je ovčjereja močno razvita. Bolgarija ima okrog 12 milijonov ovac in s križanjem bo kmalu močno povečano pridobivanje volne. Romunija ima po zadnjem štetju okrog 9.3 milijona ovac, Madžarska pa nad 3 milijone in tudi v teh dveh deželah je potrebno križanje, da bi se reja dvignila ter dosegla boljša kakovost volne. Isto velja za Slovaško in Grčijo, kjer je ovčjereja razmeroma še slabo razvita. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 1. septembra 1942-XX. Štev. 69. Iz italijanskega gospodarstva Žitni pridelek je bil ob ugodnem vremenu pravočasno spravljen. V vsej državi poslujejo od 20. avgusta občinske ‘prehranjevalne komisije, ki skrbe za pravilno (Oddajo in razdelitev žita. Za prihodnje pridelovalno leto je ministrski svet odobril načrt, po katerem bodo preorali 400.000 lia travnikov in pašnikov. Poskrbljeno je tudi, da bodo kmetje dobili dovolj umetnih gnojil. Oblast v a so bila pooblaščena, da po potrebi kmetovalcem predpišejo površine, na katerih se mora pridelovati. krušno žito. Po navodilih za vinsko gospodarstvo bo 20% letošnjega vinskega pridelka na razpolago kmetijskemu ministrstvu za preskrbo vojske in destilacijskih obratov, 80% pa je namenjenih za zasebni konsum. Odkupna cena za normalna konsumna vina ostane 21 lir za hektolitrsko stopnjo. Ta vina se bodo smela dajati v promet v jakosti do 11% ter prodajati odprto. Izdani so bili tudi predpisi o kontroli konsumnik cen ter o odkupnih cenah za grozdje. Cene grozdja so različne tudi po dobi prodaje. Prva razstava živilskih konserv, ki bo do 20. t. m. v Parmi, bo zaključena z znanstveno - tehničnim kongresom, ki bo poglobil delo med znanstveniki in strokovnjaki živilske in konservne industrije. Kongresne razprave bodo 18. 19. in 20. t. m. V prvi sekciji bodo razpravljali o znanstvenih in socialnih vprašanjih, v drugi o kon-serviranju mesa, sočivja in drugih živil, v tretji posebej o ribjih kon-servah, četrta sekcija pa bo reševala vprašanje novih posod za konservirana živila in novih surovin konservne industrije. Z razstavo je, kakor znano, združen natečaj za iznajdbo najboljših posod in se bo z izidom tega natečaja že bavil kongres znanstvenikov in tehnikov. Za razstavo in kongres je veliko zanimanja, ker je v Italiji nad tisoč obratov živilske industrije. Delavskim kuhinjam rudniških obratov so za vsakega člana-delav-ca zagotovljeni naslednji dodatki k obrokom živilskih kart: krompirja ali kruha 100 g dnevno, mesa ali sira ali suhega sočivja 100 g dnevno, testenin 1000 g mesečno, maščob 200 g mesečno. Dodatni obroki so bili priznani tudi vojnim ranjencem in invalidom. Ta dodatek ne sme presegati dnevno sto gramov krulia in liter mleka, mesečno pa ne 1000 g testenin, tisoč gramov sladkorja in 800 gramov maščob. Potrošnja rib v petih italijanskih velemestih je bila zadnji teden avgusta 3495 metrskih stotov. Največ rib (1796 metrskih stotov) se je prodalo na rimskih tržnicah. Dva italijanska arhitekta sta dobila drugo in tretjo nagrado pri natečaju za načrte novega kolodvora v Sofiji. Natečaja se je udeležilo 68 projektantov, med njimi samo 9 Bolgarov, prve nagrade pa ni nihče dobil. Na 10. mednarodni filmski razstavi v Benetkah bodo predvajali tudi štiri najnovejše španske filme. Prvi sestanki pokrajinskih in krajevnih gospodarskih svetov Albanije so bili nedavno v Valoni, Draču in Debru, v drugih albanskih središčih pa se gospodarski sveti še ustanavljajo. Predpisi o pridelku in ra krom- pirja in suhega iižola Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Člen 1. — Ves pridelek krompirja in suhega fižola te letine morajo prijaviti pridelovalci Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) v desetih dneh po spravilu. Prijave, katere je izpolniti na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občinskih uradih, se morajo vložiti pri občini, kjer je kmetijsko gospodarstvo. Kmetijska gospodarstva, poslujoča v več občinah, morajo v vsaki občini prijaviti svoj tamkajšnji pridelek. Prijave, ki jih vložijo pridelovalci, morajo pošiljati občine tedensko Prevodu. Člen 2. — Ves prijavljeni pridelek je pod zaporo na razpolago Prevodu. Pridelovalec sme zadržati za potrebe družine, za seme in živinorejsko porabo naslednje najvišje količine, katere pa je treba všteti tudi v prijavo iz prednjega člena: 1. neposredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 120 kg krompirja in 10 kg fižola; 2. posredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 80 kg krompirja in 8 kg fižola; 3. za vsak hektar zemlje, ki se posadi: s krompirjem 20 stotov, s fižolom 150 kg; 4. za vsako svinjče, določeno za pitanje: 1 stot krompirja, če prideluje koruzo, ali 2 stota, če ne prideluje koruze. Člen 3. — Pridelek (rod zaporo po členu 2. te naredbe odkupuje, zbira in razdeljuje Prevod, pri čemer pritegne po potrebi v pomoč za to pooblaščene ustanove ali tvrdke. Člen 4. — Prepovedan je prevoz kakršne koli količine krompirja ali fižola, če ga ne spremlja posebna prevoznica, ki jo izda Prevod. Člen 5. — Če se obdeluje zemljišče naspol ali kolonsko, so solidarno zavezani glede prijave in oddaje tako lastnik kakor spolovinar ali kolon. Člen 6. — Nekvarno višji kazni, če bi bilo dejanje huje kaznivo, se (kaznujejo kršitelji določb te naredbe in naredb, ki jih izda v izvrševanju njemu podeljenih pooblastil Prevod, samo v denarju do 5.000 lir ali pa po teži dejanja tudi združeno z zaporom do dveh mesecev. Vselej pa se odredi zaplemba blaga. Kazni izrekajo upravna oblastva prvo stopnje, v ljubljanski občini pa Kr. kvestura po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Člen 7. — Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, slopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 29. avgusta 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli 36S90Š9GS9GS9GS9SŠ9G barva, plesirain 7p v H »ran kemi*n° ,n»ii LG ¥ Ul mi oblekei klobuk« itd. škrobl ln Bvetlolika srajce, ovrat nike in maniete. Pere, suii, monga in lika doma(e perila tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 8 Telefon it. 22-78. Privulnadvonizie^ Zbornice zn TI (Pokrajinskega korporacijskega sveta) v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27 vpisuje vsako dopoldne za novo šolsko leto Redni pouk se prične 1. oktobra Greiia dviga svoie kmetijstvo Pred sedanjo vojno so tvorili v glavnem grški narodni dohodek dohodki od trgovinske mornarice, tujskega prometa ter izvoza tobaka in južnega sadja. Od teh dohodkov je moglo grško ljudstvo živeti in ni bilo treba obdelovati kamnite zemlje. V tem je tudi eden glavnih vzrokov grškega bega z dežele, ker so ljudje našli v velikih grških mestih laže svojo eksistenco ko na deželi. Posledica tega bega z dežele je bil silen narastek prebivalstva v mestih. Tako se je število prebivalstva Aten dvignilo v letih 1920—1940 od 426.000 na 1,125.000, število prebivalstva v Solunu pa v istem času od 170.000 na 557.000. Znatno je k temu velikemu porastu mestnega prebivalstva pripomogla tudi vrnitev grških naseljencev iz Turčije. Dočim je prebivalstvo v mestih tako izredno naraslo, se je povečalo na deželi le»za 25 do 39 odstotkov, v nekaterih krajih pa tudi manj, v tesalski ravnini pa se je celo zmanjšalo. Nove razmere so zahtevale, da Grčija posveti več pažnje dvigu svojega kmetijstva. Zato je vlada izdala zakon, da se mora vsak košček zemlje, ki se more obdelati, tudi v resnici obdelati. Pri tem se ne dela nobena razlika, če je zemlja zasebna ali državna oz. javna lastnina. Da bi se mogla izvesti natančna kontrola o izvajanju tega zakona, je bilo odrejeno, da se mora vsa zemlja, ki pride za obdelavo v poštev, prijaviti Izmenjava blaga med švedsko in Madžarsko V Stockholmu so bila nedavno pogajanja med švedsko in madžarsko gospodarsko delegacijo. Določeni so bili kontingenti blagovne izmenjave. Švedska bo dajala Madžarski razne surovine ter industrijske izdelke, dobivala pa bo iz Madžarske razne agrarne proizvode. Izmenjava blaga med obema državama se že nekaj let dobro razvija. Leta 1934. je bil švedski uvoz iz Madžarske vreden 3 milijone pengo, izvoz na Madžarsko pa okrog 2 milijona pengč. Lani se je vrednost uvoza in izvoza dvignila na 17.4 in-14.6 milijona pengo. Z novo trgovinsko pogodbo bo izmenjava blaga znatno povečana, važno pa je tudi to, da bo Madžarska dobivala iz Švedske razne industrijske polizdelke. 61SS68<©