125. številka
Ljubljana, v ponedeljek 4. junija.
XVI. leto, 1883.
Ubaja vsak dan »veJ-er, iaimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vpe leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 11 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četr: leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., te ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. —  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Ljnbljaui v Frana Kolniaaa hifii „Gledalifika stolba'. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j v*e a<im nistrativne stvari.
gld., ta a se po
—
V ILJublJaiil 4. junija.
Slavnostni dnevi v Moskvi belokamennoj, vsaj najvažnidi, so minuli in osobe, ki so bile prisotne in vsi časopisi brez razlike bo jedini v tem, da se je vse vršilo čarobno sijajno, z istinito carsko krasoto. Soglasni so pa tudi v tem, da je kronanje v Moskvi eminentno mirovnega pomena, ter da se s tem izredno slovesnim dejanjem pričenja nova doba "v notranjem življenji ogromne države. Tudi carsko ročno pismo na ministra Giersa izraža isto misel, kajti v tem pismu poudarja car, da se treba ogibati vsake ekspanzivne politike in da mora glavni smoter biti: notranji preustroj, tedaj mirovna politika.
Akoravno pa je potreba miru splošna in se mirovni klici in zatrjevanja pojavljajo po vseh državah, ne manjka se vender glasov, ki ugibajo in že naprej razsojajo vojne slučaje, ki bi utegnili nastati. „Tripelallianza" razburila je dubove in nakupičda toliko gradiva, da se dan na dan čitajo z novih stališč pisane razprave. Tako je pred malo dnevi „Kolnische Zeitung" vzela zvezo treh srednje-evrop-skih vlat*tij v pretres in se v dotičnem članku peča z njenim pomenom v vojaškem oziru.
Ker je omenjeni renski list na glasu, da je v tesnej zvezi z železnim kancelarjem, ne bode odvisno, ako povzamemo njegove glavne misli.
„Tiipelallianza" je po mnenji tega lista dovolj močna, da takoj uduši vsak poskus mot'ti evropski mir, ker imajo vse tri zvezne vlasti izredno ugodno geografično lego in jako povoljne železnične zveze. Zvezi je v prvej vrsti glavni smoter ohraniti mir, a pri priliki more se preustrojiti v vojno zvezo. Daudanes se sila vsake države meri le po tem, koliko premore njena vojska. Visoka politika mora tedaj računih le z vojnimi silami, ker se konečno osode narodov rešujejo lo na bojiščih. Vrednost politične zveze mej Avstrijo, Italijo in Nemčijo zavisno
je od števila njih vkupnih vojakov, njih izvežbanosti in vojaške zmožnosti.
In če se računi na podlagi stoječe vojske, pride se do resultata, da imajo Avstrija, Italija in Nemčija vkupe 1318 batalijonov pehote, 740 eska dronov in 44G4 kimonov, Francoska G41 batalijonov, 308 eskadronov, 2020 kanonov, Rusija 698 bataljonov, 312 eskadronov in 2220 kanonov. Fran coska in Rusija vkupe imata tedaj za 21 batalijonov in 376 kanonov več, nego vse tri zvezne drŽave, nasproti pa 120 eskadronov konjice manj. Pri tem pa ni računjena ruska vojska zunaj Evrope, niti vojni oddelki v Kavkazu, pač pa francoska vojska, kolikor jo je v Algijeru, ker je znano, da je v slučaji vojne tudi ta deželi na razpolaganje.
Francoska in Rusija imata vkupe več voja ov, nego vse tri zvezne države in tudi nedostatek za-stran konjice je le na videz, kajti v prejšnjem računu se ni ozir jemal na Kozake, katerih je vsega vkup 63 polkov. A kljuhu manjšemu številu vojakov so vender zvezne države na boljšem, ker se geografično vkupe drže in ker brez posebnih težav lehko na r.oge postavijo tri milijone bajonetov, s katero grozovito silo morejo operirati vkupno, mej tem, ko sta Francoska in Rusija ločeni in moreta rojevati le 2 razdeljenimi silami. Srednje-evropska zveza ima v svojej oblasti notranje strategične proge, naslanja se na izvrstne trdnjave, deloma tudi na naravne meje in na železnico, vsled katerih je podvojena hitrost in gibčnost. Tudi nemajo niti Nemčijn, niti Italija, niti Avstrija prekmurskih kolonij, katere bi morale Štititi, in to je v slučaji vojne tudi koristno. Vse druge države morajo oddati nekoliko vojnih sil za prekmorska posestva in tako oslabiti v domovini stoječo vojsko.
Omenjeni list meni, da se nihče ne bode drznil, napasti sre lnje-evropsko zvezo in da je za vsscega držuvljana v teh državah  ta zveza dobro«
dejno jamstvo, da nam mir ostane ohranjen, kajti zveza sklenena je po načelu: „Si vis pacem, para bellum !"
Priznavati se mora. da je vse, kar je omenjeni renski list v glavnih | otezah navel, istinito, a ravno tako gotovo je pa tudi, da v politiki ni stal* nosti, da hipoma more nastati preobrat, da jedna ali druga država odstopi od zveze, ker jej ugaja bolj kaka druga razmera, druga zveza in potem so vsi taki proračuni ničevi. Politika tudi konečno stavi za vsak posamičen slučaj kategorično vprašanje: Kdo da več? Kdor več obljubi in več obljubiti more in sme, dobil l.ode gotovo zaveznikov v odločilnem trenutku, ker zveze čestokrat služijo v to, da se prikrije pravi namen in prevari tisti, ki naj bode žrtev.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani i. junija.
V zadnjoj seji r«'«nI Kolaruc <li»|»n<aclje
se je tudi formalno nedvojbeno pokazalo nesprav-ljivo nasprotje ogrskega in hrvaškega stališča v reškem vprašanji. Hrvatje drže se neupogljivo svoje pravice do Reke ter zahtevajo, da se ima guverner za Reko imenovati samo po predlogu hrvaškega bana. Nadalje poudarjajo Hrvatje, da jo oni odstavek hrvaško-ogrske pogodbe, kateri se tiče državnopravnoga stališča Reke in nje razmerja k Ogrskej, po nepravilnoj poti prišel v tekst postave. — V soboto izjavila je tedaj hrvaška regnikolarna deputacija v konečnem zapisku, da obžaluje h rezil s peš no s t obravnav, da ima dalje vse, kar se glede Reke zgodi, za provizorij, dokler se potoni pogodbe ne ustvari postavni konečni ukrep, izjava se zabranjuje nadalje proti vsakej jednostranski spremembi provizorija.
Iz H »rajeva se poroča, da se bodo ondu v kratkem izdale važne pravosodne postave. Do sedaj že dognane postave so: meiijiški red, trgovinski zakonik in  konkurzni   red;  razen  tega izdala
LISTEK.
P i 11 o n e.
(Danski spisal Viljem Bergstte, poslovenil 1. P.) (Dalje.)
Turminov je ustal in vrgel konec smodke čez lopino ograjo, da so na vse strani iskre letele. Potem je pa zapalil drugo, pokusil vina in nadaljeval:
„Ono poletje bil sem še v Pompeji, Amalfi, in Salernu, pa o Pillonu nesem nič slišal. Bil je kakor po vsakem večjem spopadku z oblastmi brez sledu izginil. Še le jeseni, ko sem prišel vSorrent, začela se je govorica, da ao ga videli zdaj tu, zdaj tam, in ko je naposled bil nek bogat Francoz na potu na Angelsko goro oropan, vedelo se je za gotovo, da je nabral Pillone novo druhal; strelci bili so zopet na nogah, bogati tujci, ki so stanovali po vilah, naložili bo svoje reči in bežali v Neapolj."
„Rosa magra", navadno prenočišče umetnikov v čuda polnem Sorrentu, bila je pri mojem prihodu že prenapolnena. Prisilen sem bil nastaniti se v kakem predmestji; ker nesem imel sredstev, da bi
bil mogel bivati v kakem večjem hotelu, izbral sem si pravo laško prenoč'šče prav blizu morja."
„ Videl sem brž, da bi ne bil mogel bolj4e izbrati. La Cocumela — tako se je imenovalo moje skromno prenočišče — bila je jedna onih gostilnir druge vrste, kjer se v nekakej zaupljivosti živi z gospodarjem in gospodinjo, z otroci in družino, kjer ravnajo s teboj bolj kakor s starim prijateljem, nego pa z gostom, ki plačuje.*1
„Viuogradi in vrti bili so mi odprti, gospodaril sem neomejeno čez vse sobe, katere neso bile oddane; kjer se mi je poljubilo, zamogel sem odpreti svoj atelier; zvečer pripovedovali smo drug druzemu pravljice pri ognjišči, Če je vreme bilo deževno; plesali tarantelo v velikoj z listjem pokritej lopi, če je bilo nebo jasno in je luna osvetljevala kadeče se Vezuvovo žrelo. Bili so srečni dnevi, tako polni mirnih prijetnostij in nedolžnega veselja, da še misliti ni bilo moč, da se nahajajo roparji v tem prelepem kraji, še manj pa, da se jih je treba ogibati."
„La Cocumela bila je zelo obširno poslopje. S prva bil je jezuvitski samostan, ki je vsled Zemljinih potresov začel propadati, potem je pa prišla v privatne roke, in na zadnje prezida li bo jo v gostil inco."
„Prav za prav ta gostilnica ni imela nikakega vrta, temveč le vrsto vinogradov, ki pa neso bili radi svoje jednoličnosti nič kaj prijetno pnbež.tlšče; za cdškodbo preskrbel mi je oštir, moj ljubeznivi Nikolo, ključ k nekej čudovitoj vili, ki je bila s hodiščem, pokritim z zelenjem, v zvezi z zadnjim vinogradom."
„Ta vila b la je last sirakuškega grofa, sicilijanskoga plemenitaša, umršega pred desetimi leti ; za njegovo dedščino unela se je dolgotrajna pravda, ki zna trpeti še celih deset let. Vili se zato imenuje „vila morta" (mrtva vila). In res zisluži to ime. Kajti kaj bolj mrtvega, ali bolje rečeno živo pokopanega se res težko dobi kje v kakem kraji, kjer sicer vse diše življenje in so'nčno svitlobo. Kolikokrat, ko sem bodil po teh senčnatih, skoraj temnih potih, mislil aem na pravljico o zakletoj princesinji, ki spi v zakl^tej palači. C vi tlice in ovijajoče se rastline /grešile so iz svojih gred in pre-pregale z mahom poraščena pota, ra katerih že davno ni videti pe«ka. Kipi bili so oviti B srobro-tom, divje rože, robida in praprot rastle so v divjem izobilji iz marmorjevega tomuna fctarega vodometa, pomeranče gnjile so v vodovodih, ki že davno
se bode naredba vzajemne vlade, ki ima napotiti začasno ureditev zemljiškega uknjiženja.
\ nanje države.
V soboto bila je na Ilodinskem polji pri Moskvi velika ljudska veselica. Prostor, dasi tri kilometre dolg in širok, bil je premajhen za četrt miljona ljudij, ki so vreli tja. Za boljše ljudstvo bila je zgrajena velikanska tribUna. Vreme je bilo jako ugodno in veselica vršila se je brez nerodnosti;. Vsak udeleženec dobil je 2 pirogi, po 1 funt težki z zapečenim mesom in sladkim sokom; potem malo vrečico s carskim monogramom, napolneno z orehi, sladkim kruhkom in sladkorjem; in pa rujav lončen vrč s carskim imenom in državnim orlom, kateri vrč je lahko napolnil, kolikokrat sc mu je zljubilo, s pivom, stoječim na 100 vagonih po 25 desetvederskih sodov. Razen tega razveseljevale so ljudstvo godbe, karuseli, gugalnice, cirkusi in pet gledališč. Ob 2. uri dispel je car k veselici ter se potem s prvega nadstropja carskega paviljona po kazal ljudstvu, ki gA je navdušeno pozdravljalo. — Po povratku s Hodnike bila je na velikem pokritem dvorišči Pttrovske palače velika pojedina, katere so se udeležili staro t" občin in pa podanci plemstva. Tu je C«r nuvzočue tako le ogovoril: „Mej ljudstvom razširja se vest, da se namerava nov* delitev zemljišča. Te govorice so neresnične in jih širijo le naši sovražniki. Vse ostane kakor je; kar je plem-Btvu v lasti, stane plemstvu, kmotiška last ostane kmetom. Vi staroste, povejte to v svojih občinah onim, katere zastopate. Vi pa, zastopniki plemstva, ostanite kakor doslej pospeševatelji vsega dobrega!" — Sedaj se izv eda mnogo pozornosti vzbujajoča novica, da je moskovski mestni glavar Ći čeri n, radi svojih 1'beralnih oazorov poznati mož, ko je bil z drugimi Člani mestnega zastopstva 1 ri carji v avdijenci, v svojem nagovoru na carja dejal, da pričakuje ljudstvo od svojega vladarja, da bode uvel konstitucijonalne reforme. Te besede so baje carja vidno neprijetno dirnule. — V dopisu, ki ga ima „Po'. Corr." iz Moskv«, se trdi, da v Rusiji ni časa in tal za zapadnoevropske reforme. Vlada bode v zmislu carjev* m z vsem trudom prizadevala si pospeševati duševni in ti lesni blagor ljudstva, ne da bi mislila na sotruduost panslavizma, V merodanjik krog h so prepričani, da dobiva Rusija svojo moč iz ruske narod nosti in ne iz slovanskega sorodstva. Ona bode prebila vsa gibanja ter postala pravo stalno jedro ruske politike.
V južnej Ko! j;,-a ri J i ali vzhodnej Rumeliji je občno stanje postalo zelo kritično. Ljudstvo je v vednem nemiru in razburjenosti, politični boj našel je fcvojo pot celo že v koče, uasprotstvo mej Bolgari in Mahome Janei vedno še raste, hudo stran karstvo razdvaja bolgarsko prebivalstvo, brezštevilni so skoro protesti proti zadnjim volitvam v provincijalno sobranje, trgovina in obrt počivati, polje delstvo nazaduje, zadnje povodnji rek Strema in Perperek in mnogih gorskih potokov opustošile so mnogo polja in spravile v nesrečo do 10.000 ljudij. Zraven pa pridejo še razne razprtije s Porto, ki delu ob meji razne vojniske priprave. V Carigradu neso zadovoljni z novim oboroženjem bolgarske mil'ce, Velikobolgurom pa to še ne zadostuje, nego zahtevajo zdatuo organizacijo vse orožne sile ljudstva. Guvermer Luez Vogorides stoji neodločen mej strankami; za njegovo potovanje v inozemstvo določilo se mu je 2000 funtov sterlingov iz provin-
cijalne kase. Mnogi domnevajo, da bode to njegovo potovanje maskiran povrat ter da bode iz tujega doposlal svojo demisijo.
Načelnik druge francosko kavaVrijske divizije, general Verne vil le, poslovil se je od svoje vojske s sledečim pismom: „Prepričan sem. da se bodete hudo maščevali, ako Francija jeden krat ape-luje na poguronost svojih vojŠčakov. ue bi bil sovražnik močan in spreten, spomnite se, da teče fran coska kri po vaših žilah in da so naši očetje te sovrage bili že poteptali. Leta 1870. posrečil se jim je uspeh le vsled prehvnpljenja." — Gambo tovec Paul Bert pa je v svojem govoru v Lyonu mej drugim dejal: r/nabiti nests dovolj mislili na to, na kar bi morali sleherni dan misliti kakor vernik na svojo molitev, namreč na razkosano domovino, na velikega Križanoga, kateri nam kaže na stenah naših šol odskano levo roko. Neste dovolj mislili na ono, ki mislijo na vas, katere lastna zmaga ni zadovolila in ki po svojih učilnicah učijo sovraštvo do premaganega, ter množe pohlepnost zmagovitelja."
Vlada Xf cd i njenih Držav v se ver ne j Ameriki odposlala je za sedaj šest večjih vojnih ladij v kitajsko pomorje in komandujoči cohtreadmiral dobil je jako obširno pooblastilo.
Dopisi.
več ne dovužajo vode pomeranememu gozdiču, ue da bi se kdo zmeuil za nje; pinije, ciprese, plan-tane borile so se mej sabo, katera bi se bolj razširila in oropala drugo luči življenju. Čudne gobe, včas h nenavadne velikosti rastle so po senčna tem mirtiuem grmovji; ko se je zmračilo, srečaval aem k'astače tako velike, da sem se nehote izognil tem jedino istinitim in zakonitim prebivalcem."
„V nekem kotu vrta stala je vila, precejšnje poslopje v dvoje nadstropje s Jtirivoglatim stolpom, a bila je še pustejša, dolgočasuejša  in  še bolj za puščeua, kakor vrt sani. Vse bilo je zaprto, prekri žano in zabito, od majhnih kletiuih oken  do dimnikov s čudo majhnimi Špičastimi lesenimi strehami, ki so imele zadrževati dež, da ni lil notri. Vse bilo je preraščeno z ne'tevilnimi vinskimi trtami, srobro tom, bršhnom in drugimi  ovijajo i mi  se rastlinami, ki so zbežale z že  davno  trohnelih  brajd,  in na svojo roko potovale po strehi in čez njo. Moč vege tacije bila je tukaj tako velika, da bi ne bil našel vrat, ko bi ne bil kip boginje Venere zmedel rastlin in tako odprl pogled v razpadli vesti bul, iz katerega letali so vedeli vrabci ven in notri in svojim mladičem donašali hrane." (Dalje prib.)
Iz Trsta 1. junija. „S!ov. Narod" se je nedavno po vsej pravici opotikal nad nekim profesor* jem v Gradci, ki je s spričevali o znanji slovenščine proti Nemcem preveč radodaren. Ker po vseh slovenskih pokrajinah služi dosta nemških uradnikov, bi kazalo, tudi od drugod poročati, kje in kakošna Bvedoštva so si pridobili. Tukaj jeden slučaj. Zeugniss.
Der Gefertigte bestatiget hiemit, driBfl er dem Herrn . . . (tukaj  sledi  ime); k. k. Adjunkt beim j k. k. Lanlesgerichte Triest seit langerer Zeit den jUnterricht in sluveniseher Sprache ertheilt, da8B der 'obgenaunte Herr . . . . schon ziemlich gelaufig slo-jvenisch spricht und  gen z korrect schreibt (!), ',und dass er nach der Meinung des Gefertigten in kurzer Zeit sich die vollkommene Kenntniss in der sla vi se h- si o veni sch en  (!!)  Sprache aneignen j w rd.
Triest a m 18. Janner 1883.
A .... S____
I Kdo je ta podpisani A. S. ? Kakov slovenski filolog ali profesor? Kaj še več! Diurnist je ta mo£ pri c. kr. odredjenej sodniji in baje tudi zakotni pisač. In i/.učil se je srečno nekaj razredov j I j u d s k e šole. Iz tega se lahko sodi, koliko je pravilne slovenščine zmožen. In takov človek se drzne, ne samo poučevati, nego tudi spričevala Bpisovati, katerim je prilepil na čelu kolek, in katera c. kr. uradniki potem kakor javne dokumente prilagajo svojim prošnjam na višo deželno sodnijo ali na ministerstvo prava, ako se potezajo za kako službo mej Slovenci.
Tako se pri nas postave spoštujejo! Sapienti it! —
Iz Holiliija 2. junija. [Izv. dop.] Povsod, koder bo naš presvitli cesar potoval po Kranjskem, popravljajo se ceste in pota in to s pomočjo okrajne cestne kase.   Oficijalno  potovanje Nj. Veličanstva, kakor uradno sporočilo pove, je le do Bleda na menjeno.   A mogoče bi bilo, da nas presvitli cesar obišče neoficijalno.   Vprašamo  okrajnega cestnega načelnika,  kako je to, da se za Bohinjsko cesto čisto nič ne stori,  bodisi iz okrajne kase za napravo šute, bodisi s strogim nadzorovanjem posi panja ceste. Kakor se je čulo, je cestni odbor skle nil, da se iz okrajne kase plača vsa šuta za okrajno cesto. In tako se je v Bledu zgodilo, v Bohinj i ne. Kake more to biti, ne plača li Bohinjec toliko pri klade za cesto kakor drugi ? Kakor se sliši, imamo v Bohiuji nekega cestnega odbornika in dva cestarja, in vemo le to o njih, da še žive.  Zares žalostno; Bohinj je sicer prijazen kraj, ceste pa slabe in glavni uzrok je slabo gospodarstvo.   Mislimo, da se bo tej zadevi na bolje obrnilo, ker se je ta teden čislani gosj). okrajni glavar osebno prepričal in obžaloval, da je cesta v tako slabem stanu. Narboljše bi bilo, da se okrajna cesta v vsaki županiji do-tičnemu županu v oskrbovanje izroči, ker ta je že tako po postavi odgovoren za dobro posipanje ceste
■z Ormoža 31. maja [Izv. dop.] OrmoŽka Sloga obhajala je dne 14. maja t. 1. svečanost 600 letnega združenja Štajerske oziroma Slovenskega Š ti. jer j a s prestavno dinastjo Habsburžanov. Ker do>edaj še ni poročalo spretoejše pero o tej slovesnosti, dovolite mi nekoliko besedij o njej. V prostorih g. Ž nka zbralo se je zvečer omenjenega dne izborno društvo, v kojem ni bilo zastopana samo narodna mteleligenca ormožka in ona iz okolice, temč zastopano je bilo mnogobrojno tudi jedro našega naroda — kmetski stan. In v istini sme se reči jedro našega naroda, kajti naš kmetski stan se vrlo dobro zaveda svoje narodnosti, kar svedoči njegova noomahljivost pri vsakterih volitvah in v vseh narodnih zadevah.
I/.mej zvutiaojih gostov udeležilo se je te narodne svečanosti tudi veliko število odlične gospode iz sosedne nam Hrvatske, najme iz Vinice io iz Varaždina.
Najprej pozdravlja predsednik Slogi g. dr. Žižek zbrano občinstvo ter omenja pomen svečanosti.
Potem poprime besedo g. dr. Geršak in razvija v daljšem govoru važnejše zgodovinske dogodke, tikajoče se Slovenskega Štajerji in si »venskih pokrajin sploh pred in po nj novem združenji pod že/dom prestavne hiše habsburške — slikaje nade deloma t u''.ne razmere pred združenjem, naš s časoma ugodnejši položaj po združenji in naposled naš gmotni in duševni napredek pod vladujočim pre-Bvitlim cesarjem Franom Josipom I.
Po trikratnem burnem živio presvitlemu vladarju svirala je domača godba Haložanov cesarsko himno, kojo so potem pevci zapeli, dočim seje občinstvo odkrilo in stoje poslušalo.
Pevci Slogaši pod vodstvom g. Stanka P i r n a t a pevali so še dr. I p a v č e v zbor BZ večer," Skntupovo ,.Staročesko,u Stanko Piruatov zbor „Za Hrvate,- Kocijančičev „ Venec narodnih pesmi" indruge.
G. Treuensfeld pa je deklamoval Krilanovo balado „Stara mati1' tako izvrstno in ginljivo, da so vzlasti rahločutečim mamicam solzice v očeh igrale.
Tudi pevcem je doneia splošna pohvala — dokaz da so, če tudi malobrojni, Ubomo rešili svojo nalogo.
Sveča kostni spored ogrel je srca navzočnim, in navdušene napitnice vrstile so se m >d Hrvati in Slovenci.
Poudarjala se je hrva tsko-sl o venska vzajemnost, kija uže od pamti veka traja i do danes in koja ne pozna ni suhe ni podravske granice.
In ločili  smo se v pozni noči z obestransko željo in nadeja,  da med nami Slovenci  in vrlimi 3rvati pod  žezlom presvitle rodovine habsburške vlada i nadalje sloga ter nam pomore k zaželjeoemu smotru: še ugodnejše bodočnosti.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani 29. maja. (Konec.)
Poročevalec pravi, da se je Valentinu Kumru kot podučitelju dovolila petletnica, zdaj pa, ko je imenovan mestnim učiteljem, bi jo imel po mnenji deželnega šolskega sveta izgubiti, ker po deželnej šolskej postavi podučiteljem ne gre nikaka petletnica. Prejšnji mestni odbor je v takih slučajih nejednako razsoja), tako, da si njegovi sklepi nasprotujejo sami mej seboj. Šolski odsik pa je bil mnenja, da gredo mestnim podučiteljem petletnice, ker bo že izprašani učitelji. Govornik pravi, da bode v kratkem predložil samostalen predlog, da se plače mestnih učiteljev stalno urede in se popravijo krivice, predlaga pa, da se dovolite učiteljema Kumerju in Buhovcu petletnici po 42 gld.
Župan g. Gras8elli opomni, da bode mestni zastop, magistrat in mestni šolski svet g. profesorju Šukljeju jako hvaležen, ako prinese predlog v zbor, da se bodo stalno uredile te zadeve.
G. Šuklje opomni, da navadno tisti odločujejo o plači, ki jo plačujejo. Sicer pa je tudi v Ve-steneekovi šolski noveli pri vseh določbah, ki se tega tičejo, opomneno: „mit Ausnahine der Landes-hauptstadt Lnibach".
Predlog se sprejme.
G profesor Šuklje porota o mestnega Šolskega sveta predlogu, kako bi se mestnemu nadučitelju in vodji prve mestne šole o priliki njegovega 25 letnega službovanja v mestnej službi izrazilo priznanje. Poročevalec pravi, da je bil g. Praprotnik kot izvrsten učitelj neumorno v prospeh šole delaven in da je bii tudi v času najhujšega pritiska zmirom /.na-čajen mož, pravi uzor učitelja. Odsek predlaga, da bi se g. Praprotniku v priznanje njegovega izvrstnega službovanja dosedanja funkcijska doklada povišala od 100 gld. na 200 gld.
Gosp. Klein misli, itaj bi Be zasluženemu možu ne povišala samo doklada, nego naj se počasti s tem, da se mu podeli čustno meščanstvo brez taks, kar on predlaga.
Gosp. Goršič nasvetuje, naj  bi se g. Pra protniku, da si popravi v službi pohabljeno zdravje, dovoldo častno darilo 200 gld. Vsi predlogi se Bprejrao in potem javna seja sklene.
Domare stvari.
— (Presvitli cesar) daroval je pogorel-cem v Trbojah 800 gld.
— (Gosp. Andrej Bella,) slovaški pesnik, bavil se je v soboto in včeraj v Ljubljani. G. Bella pozna temeljito vso našo literaturo in je nedavno Jurčičevo krasno povest „Sosedov sin" pre-vel na slovaški jezik.
— (Odlikovanje.) Gosp. Fran Povše, ravnatelj na kmetijske) šoli v Gorici, dobil je zlati križec za zasluge s krono.
— (Za živinsko razstavo,) ki bode o 600letnici v Lattermauovem drevoredu, dovolilo je ministerstvo 4000 gld. 01 te vsote odločenih je 3000 gld. za, poslopje, katero postavi g. Tbnnies, 1000 gld pa z", premije za živino. Posebe pa bode še več državnih premij in pruuanj za stroje in kmetijska orodja.
— (Kranjsko obrtno društvo) ima danes ob 8. uri svečer v gostilniei „zur B:erquelie" svoj mesečni »hod. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednikovo. 2 Ali koristijo kupčijske in obrtne zbornice ob. tnemu stanu? 3 Splošni predlogi udov   Po zborovanji je ntzgovor o volitvah.
— (Vabilo) k slavnosti blagoslovljenja zastave pevskega društva „Lira" v Kamniku v nedeljo 10. junija 1883. Spored: 1. Ob Vi 11. uri sprejem slav. telovadnega društva „Sokola" iti oddelka pevskega zbora ljubljanske Čitalnice, katerega se ude ležiti slav. Čitaln ca m požarna  bramba kamniška.
2. Oh 11 uri sveta maša in blagoslovljenje zastave.
3. Ob 3. uri popoludne velika beseda na vrtu gosp Jameja Grošeka. a) K. Bendl : Svoji k svoj m, molki zbor, poje „Lira", b) Slavnostni govor, c) A. Hajdrich s Lahko noč! Četverospev ljubljanskih pevcev, d) Gj. Esenhut: U.-taj rode, možki zbor, pojo ljubi,anski pevci in „Lira", e) F. S. Vilhar: Velebit, zbor poju ljubljanski pevci, f) Dav. Jenko: Sablju moju, zbor, pojo ljubljanski pevci in „Lira", g) Loterija b) Domača zabava. — Mej posameznimi točkami svira ljubljanska godba. Ako bode vreme neugodno, vrši se slavnoBt prihodnjo nedeljo 17. junija 1883. K tej slavnosti uljudno vabi odbor.
— (Ti s kurji Kranjske) priredili so včeraj zvečer na vrtu gostilne n Pri Zvezdi" svojemu sudrugu gosp. Janezu Lindtnerju, ki je dovršil 50. leto svojega tiskarskega poslovauja, prav lepo in prisrčno slavnost. Vrt bil je prav okusno okra šen s cvetlicami, zastavami, raznobojnimi lampijoni, sliko Guttenbergovo itd., občinstvo odlično in mnogoštevilno, da so bili vsi prostori prenapolneni, jed, pijača in postrežba vseskozi jako dobra, program mnogovrsten in kar je glavna stvar: vsa veselica imela je odločno naroden značaj! Vsa čast v tej zadevi gg. tiskarjem! Izmej obširnega programa na vajamo samo to, da je vojaška godba svirala z njej lastno preciznostjo, da so pevci peli krepko in ubrano razne zbore in čveterospeve, v katerih se je po sebno odlikoval g. Pfibiia lirični tenor, da so vse točke bile vzprijete z obilnim in zasluženim priznanjem, ter da sta jubilanta v primernih in krepkih govorih slavila in nazdravila gg. A rs e lin (nemški)  in  BonaČ  (slovenski).   Mej slavuostjo
došli so čestitajoči brzojavi iz Gradca, Monakova, od Novomeškcih tiskarjev, od „TVoliscb-Vorarlbergisch-Buchdruoker-Kronlandsverein", od „Serajevskih so-drugov", od slovi nskih tiskarjev v Celovci, od nemških tiskarjev v Gradci in v Celovci in od češkega tiskarskega društva v Smihovem. Vsa slavnost zvršila se je v najlepšem redu in v najptijetnejšej zabavi in tiskarji smejo s tem vspe-hom biti ponosni, ker jim je včerajšnji dan dal dokaz, koliko in knko toplih simp.tij uživajo v soci jalnim življenji n da se dostojno ocenjuje njih prelepa in ve!eva>na umetnost. Mislimo tedaj, da pogodimo mnenje vseh včeraj prisotnih, ako jim tu javno izrečemo za prijavno vabilo, za uvrstni aran-gement in za preprijetno zabavo svojo iskreno zahvalo, vrhu tega pa še posebno pr.znanje tistim, ki so s svojo odločnostjo dosegli, d t se slavnost ni vi šila pod črno-rudeče-zlatimi hojami!
— (Kmetijsko predavanje) bode v 10. dan t. m. v ČJrnomlji, 15. t. m. v Starem Trgu pri Poljanah in 17. t. m. v Metliki.
— (Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko) razstavilo je v kmetijskej razstavi v Hamburgu kranjske čebele.
— ( „L j Ubij a U 8 koga Zvona") 6. številka prha a: Gorazd : Mutec Osojaki. Balada. — —b—: Slepemu dekletu. Pesen. — J. Kersnik: Cvklamen. Roman. (Dalje). — Posavski: Lastavice. Pesen. — A. Ukmar:  Spomini   na jutrove  dežele. V. — J.
Trdiua: Bajke in povesti o Gorjancih. 15.--b — :
K molitvi kličejo zvonovi. Pesen. — J. Stritar: Nedolžen! — Posavski: Tuga. Pesen. — Fr. Šuklje: Francoska družba pred I. 1789 in Ble livre rcuge". — Dr. I. Tavčar: Vita vitae meae. III. — Dr. Fr. C lestin: N«še obzorje. VI. — Fr. Pod gornik: Štefan Kocjančič. f — L.: Dr. Jarnej Levičnik. f — Slovenski glasnik.
— („Vrtee", časopis s podobami za slovensko mladino) prinesel je za mesec j unij naslednjo vsebino: 1. Pogreb (pesen) zložil F. Krek; 2. Lesena polenta (povest); 3. Ne dražite psov (povest s podobo); 4. Bratovska ljubezen (povest) spisal Mil j en ko Devojan; 5. Domovina (pesen) spisal Milj. Devojan; 6. Japonci (zemljepisna črtica s podobo); 7. Jeruzalem; 8. Semernik (s po dobo); 9. Stanovitnost v veri (povest). — Razne stvari: Drobtinc, kratkočasnice, slovstvene novice itd. — S tem listom vabi uredništvo k naročbi za drugo polletje. Mi „Vrtee" priporočamo v obilo naročevanje, da bode mogel še vspešnejše delovati kakor dosihdob. Polletna naročnina mu je 1 gld. 30 kr.
— (Vrsta porotnih obravnav)) ki so se dane.H pričele, jo sledeča: 4 junija: Stausa .Jera,
nja obravnovalnega (slovenskega) jezika pri porotnikih, ker se ne bode mogel smatrati za pričujočega pri obravnavi, kdor obravnovalnega jezika ne zna. Naš rojak dr. Pogačnik na Duoaji je iz takega uzroka jedenkrat celo sodnike DQ kasacijskem dvoru odvračeval, ker se je dotična obravnava slovensko godila, mnogo dvornih svetovalcev pa nt znalo slovenski.
— (Slovenskega tolmača) mesto razpisano je pri deželni sodniji v Gradci. Prosilcem za to mesto treba vender dokazati znanje slovenskega jezika? !
Telegrami „Slovenskomu Narodu11:
Rudolfovo B. junija. Volilni shod ob 11. uri dopoludne jako številno obiskan. Gosp. profesor Šuklje zavrnil in uničil je v izvrstnem govoru vsa proti njemu razširjena sumničenja in natolcevanja, katera so se skazala kot prazna in brez vsacega temelja. Proglašen je bil kandidatom jednoglasno gosp. prof. Sukljc, kateremu je dobra polovica glasov v našem mestu gotova.
Postojina 3. junija. Pri mnogobrojni udeležitvi volilnega shoda danes dr. Hinko Dolenc jednoglasno kandidatom proglašen.
Kamnik 3. junija. Od 125 volilcev prišlo k današnjemu volilnemu shodu 54. Ti dr. Samca jednoglasno proglasili kandidatom. Njega program vzprejet navdušeno.
Kropa 4. junija. Tu se pričenja straj-kanje kovaških delavcev. Dopis jutri.
Dunaj 4. junija. Ministri Tisza, Sza-pary in Kemenv prišli so semkaj posvetovat se z avstrijsko vlado o reguliranji železnih Vrat, o predlogih za delegacije in o prenaredbi davka na špirit.
Rim 8. junija. V Rimu ili v več mestih obhajala se je obletnica Garibaldijcve smrti.
Javno zahvalo
izrekata v imenu k raj nega lolskega IV6ta g. I vunu Ko-soju, trgovcu pri Malej Nedelji zt kupljeni in  nušej Soli podarjeni veliki zemljevid „Evropa".   Bog plati! Mulu Ne d olj a, dn. 2. junija 188K. ii«m i«\ .Viit. Bo*i6,
učitelj. načelnik.
I iiiRii no * Ij ii 9» l.| a ii i:
Otročji umor; 5 junija: Šisek Simen, uboj; 5 junija: Hinterachwelger Marija, goljufija; G. junija: Kristin Janes, uboj; 6. junija: Lukaočič Andrej, uboj; 7. junija: Frakelj A-don, rop; 8. junija: Okirn Andrej, požiganje; 9 jumia: Erzar Janez, ubo ; 9. junija: Sirnik Jakob, teška telesna poškodba; 11. junija: Hribar Grega, uboj in 12. juniji« : Oblak Tomaž, teška telesna poSkodba. S tem so obravnave te snsije končane.
— (Iz Maribora) se nam piSe: Do sedaj so pri porotnih obravnavah v Olji Mariborčani imeli največje število porotnikov. Nkoli pa se še v Celji ni zgodilo, da bi bil kak porotnik pri obravnavi izrekel, da je isključen iz porotnUtvn rekoč, da slovenski ne razume, ako so zatoženet samo slovensko govorili. Državm pravilnik, zagovornik in predsednik so v končnih svojih govorih v nelsogibljlvi nemščini porotnikom slučaj ra/jusuovali. Kjr pa bo v pri-hodniič zatožno pismo proti slovenskim zatožencem moralo biti slovensko, ker bode državni pravdnik moral slovensko pledirati in se bo torej obravnava proti Slovencem, ki samo slovensko razumejo, morala vršiti v slovenskem jeziku, rešenih bode mnogo Mariborčanov porotniškega posla. Se ve da bode mo ral že preiskovalni sodnik v preiskavi zatrditi, katerega jezika je obdolženec zmofcen, in pisati preiskovalne zapisnike v jeziku obdolženci, ako je v deželi navaden. Pri glavnih obruvnavah pa se bode moralo dobro paziti  na ničnost, ki izvira i/, nežna-
2U. maji:  Katra 1'odlogar, gostilničarjcva udova, let, Kožne ulice St. 83, za murazmom,
•'10. maja: Terezija Obertaler, finančnega paznika udova. OH let, Karlovska cesta St. 7, za ienom
1. junija: (iaftpar Strajner, mostni u hožec, 78 let. Kar* lnvHka cesta fit 7, za otrpnenjem mehurja. — Marija l.afian, gostija, 72 let, Florjainske ulico St. 20, za plućnim. — Helena Simtar, oainanoa. 78 let, Florjansko ulica fit. 32, za otrpnenjem pluč. — Štefanija (iietiota, ključavnicarskoga pomočnika bci, 8 mefl., Stari trg St. 8, za vodenico v glavi.
(Jabrijtla Jereb, delavčeva hči, 2 ineH., Sv. 1'etra nasip fit. 66, za drisko.
V deželnej boln ci:
22. maja: Marija Sonc, gostija, »14 let, za mar.izinoin. — Jane/. 1'iriii, gostač, OH let, za rakom v želode i. — Fran Močnik, gostač, 57 let, za vnetjem prane mrene.
28. maja« Meta Ohulnar, gostaska, tO let, M vodenico.
24. maja: Marija Rebolj, delavčeva žena, 48 let, za osepnicaini.
2f>. maja: Karol 1'ust, gostač, 41 let, za jetiko. — Marija Hafner, gostija, f»2 let, za 1'iieutuouia Hinistra.
20. maja: Andrej Dobrave, gostač, "<2 let, IS Pnou-mon a dextra. — Neža Tompek, gostija, 72 let, za uiiiriumom.
27. unija: [vena Novak, delavčeva hči, 1 mos., za osepnicaini. —■ Marija Rebolj, delavčeva hči, 8 dni, za oslab-Ijenjtin.
2H. marca: Ana (hrden, delavčeva žen«, 31 let, za phičnieo.
2'.i. marca: Krnesl Kekar, <lelavčev sin, f> uies., za vuutico v grlu.
."{o. marca: Ivana Stefančič, dekla, h() let, za sufiico. 81. maja: Helena Keholj, gostija, 60 let, za vodenico.
.M e t eo ro logično poročilo.
( L>|-«»ti-l«'»«l *l|»l*ll.)
Barometer: Stanje barometrovn je bilo v pretoco-iiem meseci jedva irednje, in sploh za l-.r>f» mm. nižjo, kot srednje stan'ie celega bita; znašalo je namreč 788*75 mm. in je bilo Mkrat nad , 17krat pa poduormalno. NajviAjc, M 4*99 umi. nad noruialoui, je bilo srednje stanje 18*, najnižje, za 11*79 nun. p«)d normalom, 8. maja; razloček moj maksimom in minimum srednjega stanja je todaj znašal 10-78 mm. .Stanje sploh je bilo Ukrat nad-. 59kr»t pa pol-normalno, in sicer najvišje, za f> 20 mm. nad rionmiluin, 18. maja opoludne; najnižje, za 14*47 mm. pod normalom, 0. mala zju raj; razloček mej maksimom in iniuimom sploh je tedaj znašal H) 73 mm. Največji razloček v stanji jod-nega dne, za 5»78 mm, je imel 0.; najmanjši, za 0 89 mm., 8. maj.
Thermometer: Stanje tbermometrovo je bilo v pretočenem mes ci uaduormaluo, znaš.do jt! namreč. -\- 11 8° C, to je za 0.7° 0. nad normalom, in je bile lHkrat nad-, 13krat pa podnonnalno. Najvišje, za "r0° 0. nad norumlom,
je bilo srednje stanje 27.; najnižje, za 50° C pod normalom. 20. maja; razloček mej maksimom in mini mom srednjega stanja je tedaj znašal 10-6° C. Stanje sploh je bi o li.kr.it nad«, 47krat pa podnormalno, in sicer najvišje, za 116° C, nad normalom, 25. maja opoludne; najnižje, za 9*2° C pod normalom, 21. maja zjutraj ; razloček mej maksimom in mini.....m sploh je tedaj znašal 20'8° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za KJ-40 C, je imel 25. maj, najmanjši, /.a 10° C., 31. maj.
Vetrovi so bili precej močni, sicer pa ne posebno spremenljivi; največkrat, 37krat, je bil ,jutfozahodu 18krat „burja", 14krat" „brezvetrije", lOkrat „vzhod", 7krat „zahod", 5krat „goreojec", 2krat „jugovzhod", nikoli „scver" in rjngu.
Nebo je bilo največkrat, 11 k rat ,. jasno", 37krat „oblačno", 15krat „delouia jasno".
Vreme je bilo zelo nestanovitno; mesec je imel IG deževnih dnij, vender ni palo primeroma toliko mokrine, namreč za 84.92 mm.
dne 4. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna rent« .... .....
Zlata renta........ .
f)1    marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne nkeije...... .
London   . ..... .
Srebro ... .......
Napol. . .........
C. kr. cekini.      ......       . .
Nemške marke .....
4°/0 državne srećke iz I. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.
Ogrska zlata lenta 6°/0......
4°/
„    papirna renta 5°/0.....
c°/0 štajerske zemljišč, odvez, ohlitc. . Dunava reg. srečke 5°/0    •   •   100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4"/sn/o zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......10O gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akt ije anglo avstr. banke .       120 „ Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.
78 jrld.		35	kr
78		85	ti
		95	n
93		30	
839		—	
•293	D	75	rj
119	*	90	»>
9	ti *	52	n n
5	n	65	n
58	rt	45	
119	e	75	n
1S7	1»	25	n
98	B	95	n
120	n	40	
88	r	30	rt
86	ji	65	n
103	D	—	n
114	n	—	n
118	TI	20	n
102	p	25	n
105	1	—	n
170	n	—	rt
19		—	ji
112	ji	—	
216	i	25	n
Velika zaloga
posebno dobrega, belega ali rudečega
dolenjskega vina
od leta 1H82 prve vrste po 5 gld., druge po 4 7a gld., — BVtax*0 vino po 7 do H gld. avst. veder proti pošiljatvi posode pri
^k_. Ov^onliolji,
(378—1) v Sevnici (Lichtemvald) Štajersko.
Rogaška Bhitina.
Spodnje Štajersko.
Južno žel. postaja:
Poljčane.
Glasovite kisline z glavber-Jevo soljo, gorko podalpinsko obnebje, slatina, železne kopeli, zdravilnloa z mrzlo vodo. Glavno označenje: bolezni prebavljllnih organov. Krasni izleti, topliški salon, godba, koncerti, tombola itd. itd. Prospekti gratt". Stanovanje in v.da naj se naroča pri vodstvu.
(110—5)
Doktora medicine mesto
v trgu Smarije pri Jelšah na Dolenjem Štajerskem je še izprazneno.
Letna plača 500 gld.; prošnje se bodo Se do Sionca f unija
prijemale; službo pa ima dotičnik nastopiti koncem julija t. 1.
Okrajni zastop šmarijski,
meseca maja 1883. (380—1) Anderluh, načelnik.
Živinozdravniška služba
v trgu Šuaarijc pri Jelšah na Dolenjem Štajerskem za okraj šmarijski s plaćo 200 gld. je še izpraznena Prošnje se bodo šo do
konca Junija 1**:*
prijemale,  nastopiti se pa mora služba koncem julija t. 1.
Okrajni zastop šmarijski,
meseca maja 1883.
Anderluh, načelnik.
Išče se stanovanje
do Sv. Mlliela s tremi lepimi sobami, kuhinjo itd. Oglasila sprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (369—2)
Kmetijski pomočnik
(Oekonom),
iznčen v kmetijakej šoli itd., iSče službe pri velikoposest-nikih in živinorejcih. Ponudbe prosijo se pod naslovom: A' 1». na upravništvo „Slovenskega Naroda". (367—2)
Srečke ogerskega rudečega križa,
kojih žrebanje je vsako leto trikrat in se bode žrebalo že 1. Juliju 1.1, z glavnim dobitkom BO.OOO gld., dobč se natančno po dnevnem kurzu (sedaj 6 gld. 75 kr.) ali pa na mesečne obroke a 1 gld. pri podpisanem; ravno tako se dobč tudi pri podpisanem
srečke ogerske drž. loterije
a 1 gld., kojih žrebanje bode 12. junija t. I. z glavnim dobitkom 70.000 gld.; dalje
srečke „Narodnega doma"
(381—1) t-
_ V i>romoso "VSJ) k vsacemu žrebanju.
Kdor želi, da se mu srečko po pošti pošljejo, naj priloži naročilncmu pismu ra/ven cone srečke tudi za poštnino 20 kr.
Jos. Prosenc,
' (379—1) c. kr. loterist v Ljubljani, Slonove ulice.
I €M
f
^F^m-r^lj^J________ L^^T
Ob priliki deželne šeststoletnice!
Vzprejemajo se naročila na
transparentne podobe
Njiju Veličanstev, presvetlega cesarjevima in cesarjeviftinje ter c. kr. državnega orla,
in sicer do IO. juniju.— I zoni le/.«' nit obleti.
(373-2) .1. I,<r/,«ir t l> j ubijani.
Vaše blagorodje!
Moj 85 letni oča boloval je nekaj let sem na zapeki, spojeni z neznosnimi bolečinami in na zlatej žili. Uporabljal jo mnoga sredstva, katera so mu nasveto-vali zdravniki, pa ve brez uspeha. Slučajno čital sem o Vašem, dr. Rosovem zdravilnim balzamu, naroč.l si dve steklenici in po njih uporabi postal je moj oča zopet zdrav; popravil se je toliko, da sedaj mirno spava, dočim mu prej ni dalo dlje spati, nego jedno sitmo urico. Blagoslavljam Vas tedaj v imenu svojega priletnega očeta. g 8p0gtovanjem'
Fran Janak, agent kneza Scbwarzenberg-a. Teme š v ar (na Ogrskcin\ 10. septembra 1876.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njili posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da ho vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše <iinnače .trcrfffifi, da se prebavljenje uravmi, da s« pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri iircbavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjen)i želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-snega uplivu je zdai gotovo in priznano ljutl.\k*» <i*nnave sa*e<tstr<* postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja ae na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
3Dr. Sclim.iđ.t-ov
prilepza kurja oeesa
uporablja se že več desetletij kot gotovo uspešno in brez bolečine delujoče sredstvo za odpravo kurjih očes.
Uspeh tega po dr. Scbniidt-u izumljenega prilepa za       uvririM immM. kurja očesa je skoro nepričakovan, ker se more po večkratnej uporabi vsako kurje oko odstraniti brez kaki' operacije. Cena jednej škateljei s lf) prilepki in roženim dletcem za i/pulitev kurjih očos je
HT tj: $ lci*. < i. v.
Glavna zaloga v Grlom iiHk-I na Nižeavstrijskem v Julija iti 11 ne i'-,}• lekarni,
nb. Pri nakupovanji tega preparata naj p. n. občinstvo blagovoli paziti na to, d;< ima vsaka škuteljea na zunanjem zavoji tu natisnjeno znamko.
Dr. Behr-ov izlecek za živce,
izdeluje se iz zdravilnih zelišč po posebnem navodu in se je ob-nesel izza mnogo let kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolečinam, kakor trganji, migreni, ishiadi, bolečinam v križi in hrbtu, božjasti, otrpnenju, o slabljenju in polucijam. Nadalje se dr. Behr-ov izvleček za živce osobito uspešno uporablja proti protlnu in rheumatizmu, otrdelim mišicam, trganju v členkih in kitah, nervoznemu glavobolju po ušesih.
ll«'lir-ov živčni ckMlrukt uporablja se samo povrh života. — Cena It-11 i t-i s točnim navodom uporabe TO kr. u. v.
zaloga za razposiljatev: Gioffgnltz, Nižeavstrijsko, v leskami J uli).) liittiickr-Ja.
Pri nakupovan i tega preparata naj p. n. občinstvo blagohotno pazi ma vsaka steklenica na svojem zavitku natisnjeni) poleg stoječo znamko, s« hmiOi o \ i prilepi za lnirjii o« «sst in «lr. Belir-ov živčni dobivajo se v i .j uhlju ni pri J. S\«»l»»«li. lekarnarji in J. pl. Trn-
lekarnar)!, kakor tudi pomnožili lekarnah v Kranjskej. (P«3-10)
birslu-nu zr:«
in šumenju Dr.
jednej stek
Glavna
NP
na to, da i Dr.
eli n« r>ili 1 Koe/..> - ji.
I
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod! izrecno dr. icoetov zdravilni balzum iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zalitevajo, ktijti opazil sem, da bo naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, akt) so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama.
1*1*1» vi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca  II. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Kcke der Spornergasso Nr. 205—3.
V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar: Jos! Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoczjr, lekar. V Postoj i ni : Fr. Baccarcioh, lekar. V K ran ji: K. Savnik, lekar.  V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar.
V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christofoletti, lekar; R. KUrner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogle ji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Eeitenbui", lekar; O. Prendini, lekar; O. B. Foraboschi,
lekar; Jak. SerravaltO, lekar. V Zagrebu: C. Arazim, lekar. ZJGT Vse lekarne in veoje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-O g-rs ko j imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčko, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer seje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi.
V šttatlJicaH g>o S.% in        k»\ (144—7)
llalxaiii /a uho.
Skufieno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem bo dobi popolno uže zgubljen shih. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj m odgovorni urednik Muk so A r m i 6,
Lastnina in tiak PNaro*ie tiakarne".