FoStnina plaćana v gočovlnl. Leto LXIX. št. 99 aprila Cena Din i.- m i J OfENSKI Lznaja vsak dan popoldne, izvzemAi nedelje in praznike. — inserao do 80 petit rrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 - za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca ttev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln Sl-26 Podružnice: MARIBOR Stroesm&verjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon *t_ 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351. Avstrija na pragu novih nemirov: Hejmwehr ali „anšlus"? Alarmantne vesti b naraščajoči napetosti v Avstriji — V Londonu in Parizu se boje, da bo Nemčija izkoristila priliko in zasedla Avstrijo —* Sumljivo premikanje čet na avstrijsko-nemški meji — Tudi Heimwehr misli na puč r a r i z, 30. aprila, r. Kljub temu, da so v ospredju vsega zanimanja glavni mednarodni problemi, AbesinJja in Po-renje. se francoski in angleški tisk danes obširno havi s položajem v Avstriji, ki postaja po sodbi nevtralnih diplomatskih opazovalcev z vsakim dnem - bolj nevzdržen. Na podlagi informacij, ki jih je zbral bivši angleški zunanji minister sir A usten Chamberlain, presojajo v angleških vladnih krosih položaj v Avstriji zelo pesimistično. V angleških krogih so celo prepričani, da je vprašanje »anšlu-sa« samo še vprašanje par dni in da se a* Berlinu že pripravljajo na odločilno akcijo. V Berlinu so prepričani, da bo v najkrajšem času prišlo v Avstriji do prevrata. Schuschniggov režim se opasno maje, ker mu skačejo za hrbet ne samo narodni soeialisii in socialni demokrati, marveč, tudi njegovi lastni zavezniki v vrstah Heimvvehra. Zna se zgoditi, da bo prišlo v Avstriji do novih nemirov, ki bi bili signal za odločilno akcijo Nemčije. Po informacijah londonskih krogov bo v tem primeru Nemčija za~ prla svoje meje napram Avstriji, da bi si tako ustvarila svoj alibi, v resnici pa so že sedaj zbrani na avstrijski meji oddelki iako zvane avstrijske 'egije, da v danem trenutku takoj prekoračijo mejo in posežejo v razvoj dogodkov v Avstriji. Na ta način bi izgledalo, da gre za čisto notranjo zadevo Avstrije ter bi niti Pariz, niti London ne mogla intervenirati. U videvajoč sedanje nevzdržno stanje v Avstriji je po informacijah pariškega tiska A usten Chamberlain priporočil av-skijski vladi, naj se čimprej sporazume z Nemčijo, da se na ta način uravnovesi vpliv velesil na Avstrijo, ali pa naj Avstrija proklamira svojo popolno nevtralnost, da se na ta način izmakne iz italijanskega protektorata, ki povzroča v Avstriji čimdalje hujši odpor. Bojazen pred novimi nemiri v Avstriji so še pojačala poročila o premikanju avstrijskih čet vzdolž nemške moje. Avstrijska vlada je poslala na Tirolsko in Solnograško ter Gornjo Avstrijo motorizirane oddelke, več polkov pehote in mnogo topništva ter tankov. Glede na kritičen položaj, ki lahko za- radi Avstrije nastane v Srednji Evropi, se vrše med Parizom in Londonom živahna posvetovanja. Francija po informacijah angleškega tiska zahteva od Anglije zagotovilo, da ho v primero kakega napada na neodvisnost Avstrije skupno s Franci io takoj intervenirala, če treba tudi z oboroženo silo. Angleška vlada doslej ni dala svojega pristanka. V ostalem pričakujejo tako francoski, kakor angleški krogi, da bo prišlo v Avstriji v najkrajšem času do spremembe režima. Verjetno je, da. bo intervenirata Heirmvehr z oboroženo silo in izsilila umik vseh onih prestavnikov sedanjega režima, ki so kompromitirani v aferi »Phoniva«. Fey v BudimpeSf Budimpešte. 30. aprila. AA. Agencija Štefani poroča: To dvodnevnem bivanju v rnnri/.arski prestolici, kjer sf» je 7, madžarskimi predstavniki pogaja! haje o trgovskih in industrijskih zadevah, se je bivši avstrijski podkancler major Fey vrnil včeraj na Dunaj. Abesisiska zmaga na južni front! General Graziani je izgub ustaviti svojo IiOnd»n, 3fl. aprila o. Dopisnik Reuterje-vega urada poroča iz Adis Abebe, da so po vpstrh 7. južne fronte dosegli Abesinci Pomembno 7ma^ro nad Italijani in prisilili zenenlr* Grazianija, da je moral ustaviti svojo ofenzivo. Graziani je nameraval obkoliti in zavzeti Sasabano. da bi jo odrezal od utrjenega abesinskega trikota Sasaba-nn Dagabur—Daga Medo. Ritka je trajala skoro polnih 12 dni in je bila izredno kr-vava. Abrsinske Sete pod poveljstvom turškega generala Vehiba paše so ne samo nudile nezlomljiv odpor, nego so zadnjo rini vzdolž rekr Fafan prešle v protiofrn-zivo in potisnilo italijanske čete daleč nazaj. Italijani so imeli vrč tisoč mrtvih. Tudi akcija italijanskega letalstva ni mosrla streti o>!pora abesinskih čet. Ker je zadnja, dva dneva začelo močno deževati in se je vsa. pokrajina i^pr^menila v močvirje v katprpm je obtičalo na stotine italijanskih oklopnih avtomobilov in tankov, je general Graziani davi izdal odlok, da se nadaljevanje ofenzive ustavi. Italijanske čete so silno izčrpane in po 12 rinpvni bitki skoro onemogle, kpr jp zaostal dovoz živil. PecUe. :"'.o. aprila. A V Agencija Štefani moral zaradi velikih ofenzivo poroča: Po zrnati pri jezeru Asan-ri in pred pričetkom napredovanja proti Adis Abebi jp maršal Bado^lio ohjavil proglas vojakom, v katrem pravi, da jp nadaljnje prodiranje odvisno predvsem od ceste, ki vodi skozi nepristopne predele in se od sedaj ne bo vršila borba simo s puškami, ampak tudi z lopatami. Rimski demantiji Rim. 30. aprila. AA. Ha vas poroča: V merodajnin krogih demantira jo vest. da je bil v London odposlan posebni odposlanec, ki naj bi se tajno pogajal z angleško vlado. Prav tako se demontira vest. da, Nemčija posreduje v sporu :nod Anglijo in Ttalijo v zadevi vojne v vzhodni \f'"iki. italijanski kralj noče biti abesinski cesar Rim, 30. aprila. A A. V dobro poučenih kroni h zatrjuje jo. da so za sedaj brez podlage vse vesti, da bi bil italijanski kralj na dan vhoda italijanskih čet v Adis Abe-bo prošla špn za ahpsinskecra cesarja. Ta vest spada v celo vrsto običajnih vesti, ki zadnji čas kro/.ijo v zvezi k ffcdiianskiui zmagami. Med Rimom in Parizom Francija želi doseči čimprejšnjo lik vida abesinske vojne v prid Italije Pariš, čin. aprila \v. Me«l vojtfno kampanjo se vršijo razgovori ;ne(| Parizom inRi-n>om o rešitvi abesinakega konflikta, ki se bo^ vojaško končal z zavzetjem Adis A!u bo bržkone že prihodnji teden. Italijanski poslanik v Parizu Ceni Mi je že dva dni v Rimu ter je popoldne poročal državnemu podtajniku Suvirhu o uspehu svojih razgovorov s Flandinom in Sarrautom- SprejeC ?a je tudi Mussolini. Poslanik Cerutti jo dobil od sedanjih voditeljev francoske notranje in zunanje politike izjavo, da Žeti Francija čim prej konec vojaškega konflikta v A riki in sodelovanje z Italijo v Evropi. Manifestacija amzieške lipe za DN, ki zahteva poostritev sankcij in ki je skušala tudi v Franciji dobiti vpliv s pomočjo Bon-courja v političnih krogih Francije ni našla odobravanja, temveč se smatra kot zadnji poizkus, ki je obsojen na neuspeh. Cerutti bo v Rimu opozoril na preokret v mišljenju, ki se je v Franciji pokazal gle-d.- sankcij, ter bo predložil Mussoliniju r,o-ve pobude francoske vlade. Francija zHi tem bo!j pospešit? likvidacijo abesinakega spora, ker so v Parizu obveščeni, da Hitler ne misli pričeti pogajanj pred likvidacijo abesinsikega konflikta in da tudi ne bo prej odgovoril na angleška vprašanja- Pariz, 30. aprila o. Po kratkem razgovori z ruskim poslanikom Potemkinom se je iranooski zunanji minister Flandin dolgo iasa. posvetoval z ministrom pri Društvu larodov Boncourjcm. Govorila sta o vseh mnanjih političnih vprašanjih, ki bodo onšla v razpravo na zasedanju Sveta Dru-tva narodov 11. maja. Po informacijah polslužbenega l-ista »Peht Journal« sta govorila v prvi vrsti o najnovejši angleški akciji za poostritev sankcij proti Italiji. Angleška opozicija pritiska neprestano na Edeni, tako da je že načelno pristal na petrolejski embargo, ki ga bo proglasila Anglija proti Italiji, če se ji priključijo tudi ostale države, članke Društva narodov. Za francosko vlado je postal položaj zaradi tega zelo kočljiv. Na eni strani gre za nadaljnje francosko-anglesko sodelovanje, na drugi pa za Franeosko-itali jansko prijateljstvo. Francoska diplomacija se bo skušala rešiti rz zagate, da bo še nadalje igrala vlogo posredovalca. Za Francijo je velikega pomena, kakšen odgovor bo dala nemška vlada na angleška vprašanja, ki ji bodo izročena te dni. Zato je velikega pomena, kakšen Ko položaj v vzhodni Afriki in zapadni Evropi po 14 dneh. ko se bo sestal svet Društva narodov. Pravoslavna cerkev v Nemčiji prignana berlin, 30. aprila AA. Praska vlada je sprejela sklep, s katerim priznava pravoslavno cerkev v Nemčiji z vladiko Tihonom na čelu. Prenos žare s srčen-Pilsudskega v Vilno Varšava, 30 aprila AA. Slovesni prenos žare s 6rcem matšala Pilsuds&ega v nalašč zato zgrajeni mavzolej v Vilnu ob obletnici smrti maršala Pilsudskega 13. maja. Svečanosti se hodo tufatafil* odnoslan-stva iz vse Poljske. Položaj v Palestini še vedno kritičen Jeruzalem. 30. nprila. z. Položaj v Palestini je se vedno kritičen. Agitacija po va seh se širi zelo naNTB poroča: Pod vplivom ekstremnih elementov je prišlo včeraj v Kazanovu blizu Krakova do krvavih spopadov. Sprevod brezposelnih delavcev, ki je štel pribJižno 5.000 ljudi je prišel pred* delavnice tovarne loikomotiv v Kazanovu in je hotel pregovorili tiste delavce, ki so bili na delu. da naj zapuste tovarno. Prišlo je do poskusa demonstrantov, da bi s silo izgnali delavstvo iz tovarn. Takoj pozvana policija je lahko s solzijiviml plini raz-gnala množico. Eno uro nato, so se demonstranti ponovno zbrali v predmestju in hoteli iti na glavni trg. Prišlo je do spopada s policijo. Ubita je ena oseba, devet pa je ranjenih. Proti večeru je bil povsod vzpostavljen red in mir. Angleško-ruska pomorska pogajanja London, 30. aprila d. Ruski poslanik -Majski je včeraj sporočil v zunanjem ministrstvu v imenu svoje vlade, da sprejema Rusija angleško povabilo k sodelovanju pri pomorskih pogajanjih. Pogajanja se bodo vršila o omejitvi tonaže ter kalibra topov, kakor tudi o vsakoletni izmenjavi gradbenih načrtov, torej v istem obsegu, kakor nedavno med Anglijo. Zedi-njenimi državami in Francijo. Ruski mornariški ataše je odpotoval v Moskvo, da bi dobil navodila Za razgovore, ki se bodo bržkone pričeli sreda maja. Ruždi Aras pride tudi v Atene Atene, 30. aprila p. Na poti iz Ankare v Beograd na konferenco zunanjih ministrov držav Balkanske zveze se bo turški zunanji minister dr. Tevfik Riuzdi Aras ustavil v Atenah, kjer bo knel važne razgovore s predsednikom grške vlade m zunanjim ministrom Me t ax asom. Gre za raz-govore glede zopetne utrditve Dferdanel. V tem pogledu postavlja Grčija nekatere pogoje, ki se tičejo utrditve nekaterih grških otokov. Grški testi z zadovoljstvom pozdravljajo obisk turškega zunanjega mirni stra in izražajo upanje, da bo prišlo med Grčijo in Turčijo do popolnega sporazuma, tako da bo mogla tudi konferenca Balkanske zveze ugotoviti popolno soglasje o vseh aktualnih mednarodnih zadevah. Tz Aten bosta Ruždi Aras in Metaxas odnoto-vak skupaj v Beograd. Berlin se bo moral jasno izjaviti V petek bo izročena angleška vprašalna pola Hitlerju — Napeto pričakovanje odgovora London. 30. aprila, r. Na svoji včerajšnji redni tedenski seji je angleška vlada kontno veljavno redigirala in sprejela besedilo note, ki jo namerava poslati nemški vladi skupno s celo vrsto vprašanj v ireai l znanimi Hitlerjevimi mirovnimi pogoji. Nota bo izročena še v teku te^a trdna, najbrže v petek potom ancrlrškega poslanika v Berlinu sira Erioka Phippsa. po možnosti osobno kanclerju Hitlerju z željo, naj bi ga stavljena vprašanja čimprej odgovoril. ADule-ška vlada želi pospešiti zadevo tako, da bi bile do prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, ki se sestane 11. maja, razjasnjene že vse nejasnosti, da bi se moirla takoj pričeti v zve/i z razpravo o lokarn-skem sponi pogajanja ter da bi moprli temu zasedanju sveta DK prisostvovati tudi že nemški zastopniki. Med vprašanji, ki jih bo stavil.« anjrleška vlada Hitlerju, sta posebno važni dve vprašanji. Prvo vprašanje se nanaša na nena-padnlne pakte, ki jlfh predlajra Nemčija. Londonska vlada zahteva pojasnila, kako misli nemška vlada take dvostranske ne-napadalne pakte spraviti v sklad s paktom Društva narodov. Zjrodi se lahko, da pride do napada na državo A. V tem primeru bi morala država B, ki ima nenapa- dalni pakt 7. N«mmmjo. ostati nevtralna, ▼ smislu pakta l»N pa bi morala priskočiti napadeni državi A in tOMOŠ. Tako bi po stali nenapadalni pakti. k;«kor jih predlajra Nemrija. —I nI rini, Drii^o najvaznej-e je vprašanje, ali smatra Nemeija ■ zasedbo Porenja za izpolnjene svoje zahteve £|ed»-enakopravnosti in ravnotežja, ali pa morda Nemčija predvideva še kake nadaljnje ko rekture. Pri tem misli anprl^ška vlada zlasti na Tptlinnjp kolonij. V anjrleško vprašalno polo so sprpjeu tudi vsa \pia>anja, ki jih je sporočil Flandin, toda v angleški stilizaciji, ki je dokaj omiljena. Z veliko napetostjo pričakujejo v Londonu tudi odgovor Nemčije na vpra-šarijo, kako tolmači Nemčija po svobodni volji sklenjene popodbe. Vse mirovne po gpO&hft, polotr versajske tudi senžermenska. nevilska, trianonska. lozanska in sevreska, so posledica poraza centralnih sil v svetovni vojni in po nemškem pojmovanju ne predstavljajo pojrodh. sklenjenih po bvo-hodni volji. Ali namerava Nemčija v nada ljevanju svoje a krije proglasiti tudi vse pogodbe za veljavne? Ostala vprašanja se ž** več ali manj znana in se nanašajo na vprašanja razorožitve in sklenitev zračnica pakta. Sporazum levičarske fronte Radikali, socialisti in komunisti bodo pri ožjih volitvah postavili skupne Pari?, 30. aprila, r. Vse stranke in skupin« desničarske kakor tudi levičarske fronte napenjajo vse sile, da bi pri ožjih volitvah tzrojerale čimvečje uspehe. Stranke komunistov, socialistov in radikalov so izdale skupen proglas, v katerem pozivajo svoje okrožne organizacije, naj njihovi vo-lilei glasujejo pri nedeljskih ožjih volitva.h za onejra kandidata, teh strank, ki je pri prvih volitvah dobil največ ov. Zdi *«, da se bodo komunistični in socialistični volilci dr/ali discipline, manj verjetno pa je to med komunisti in radikali. Ta disciplina bo obveljala najbrže le tam, kjer bo mogoče preprečiti zrnato de>nič.arsl egra. kandidata. Ukinitev šol v Nemčiji Varšava. 30. aprila d Listi so objavili vest iz Berlina, po kateri je nemški prosvetni minister dr. Rust izdal odredbo, da se imajo s pri-četkom novega šolskega leta Ziatvoriti v Nemčiji vse zasebne ljoidske šole, razen židovskih. Poljski listi ugotavljajo, da pomeni ta odredba hud udarec za šolstvo narodnih manjšin v Nemčiji, zlasti pa za poljsko. Poljska manjšina v Nemčiji je imela doslej 50 zasebnih ljudskih šol, ki }ih bodo morali sedaj po ome njeni r»dVein Vet promet Bosne in Hercegovine se bo tedaj lahko usmeril proti tej Inki. v kateri bodo lahko pristajale tudi prekooceanske ladje. Atentat na šefa policije v Barceloni Barcelona, 30. aprila d. Včeraj popoidne so neznani napadalci ustrelili bivšega policijskega šefa v Barceloni Mihaela Badio v trenutku, ko ie stopil iz »svoje hiše. Ustrelili «o tudi njegovega brata Jožefa, ki ga je spremljal. Badia, ki je bnl vodja katalonske mladine, je bil imenovan za policijskoga šefa, ko ie prevzela iavno varnostno službo katalonska vlflda. Kot tak je energično^ zatiral početje eksftremnih elementov. Zato menijo, da gre pri atentaitu za maščevanje. Badia je bil znatno udeležen pri oktobrskih dogodlkiih leta 1934., nakar je odpotoval v Francijo in pozneje v Ameriko, no februarskih volitvah pa se je vrnrl v domovino. Predavanja iz ribolova na zagrebški univerzi Beograd, 30. aprila AA. Na predlog rektorata univerze v Zagrebu je prosvetni minister odredil da se na kmetijsko-gozdar-ski fakulteti v Zagrebu ponovno uvedejo predavanja iz ribolova. FakuKetni svet je sklenil, da se ta predavanja začno ie v letošnjem poletnem semestru. Delavska stavka v Solunu Solun. 30. apnla b- Tukaj so začeli stav kati delavci skoraj vseh tovarn, zLasfci tobačnih. Poleg tega je stopilo v stavko oko li 10.000 delavcev v Makedoniji. Delavci zahtevano zvišanje mezd in drruga zboljšanja svojega položaja. Razširjenja sveta DN ženeva, 29. aprila. AA. Odbor za proučevanje preureditve sveta DN je sklenil predlagati svetu Društva narodov, naj se število nestalnih članov sveta začasno določi na 11. Tako bi število nestalnih članov naraslo za 2 in sicer za Portugalsko in Kitajsko. Odbor je s sexlmirni glasovi proti petim pristal na to, da bo imel mandat članov sveta DN trajati tri leta. Letalo za polete v vse smeri Neki N. Pemberton Billing je t Londonu zgradil novo vrstno letalo, ki nbuja v javnosti zavoljo svojih nenavadnih last_ noeti veliko zanimanja. Aparat vsebuje celo vrsto tehničnih novot, remenil. Zelo je shujšal — menda si še ni odpomo-gel od velikega napora, ki ga je zahteval m a teh za svetovno prvenstvo z dr. Eu\ve-jem. Odličnega gosta je najprej v imenu ljubljanskih sahistov pozdravil univ. prof. dr. Kasal, za njim mu je izrekel dobrodošlico v imenu župana in mestne občine dr. Ravnihar, h koncu pa še velemojster dr. Vidmar^ ki je izrazil prepričanje, da bo Aijehiinova zvezda kmalu zopet zable-stela z istim sijajem, kakor še nedavno. Dr. Aijehin se je ganjen zahvalil, češ da nI prijatelj besedičenja. temveč dejanj: »Ko bom ponovno obiskal Ljubljano, bo svetovno prvenstvo zopet v rokah Slovana«. Po igri, ki jo je pokazal na snočnji simultanki dvomimo, da se mu bo ta želja izpolnila. V začetku je res igral kakor se spodobi bivšemu svetovnemu prvaku in je kazalo, da bo Ljubljana doživela sramoten poraz, toda proti koncu je začel vidno pešati in je le z največjo težavo rešil vsaj nekatere partije Brez dvoma ni to več tisti Aijehin, ki smo ga občudovali pred leti v našem mestu. korakal od šahovnice do šahovnice in se pokazal neprekoaljivega mojstra v otvoritvah. Skoraj na vseh deskah je prešel v napad in tako pritiskal, da je celo dr. Vidmar, ki je verno sledil igri kot opazovalec, obupava!. Po komaj lOminutni igri je že padla prva žrtev. PtotariC, sicer dober igralec, je spregledal mat v šestih potezah! Zdaj se je pa naenkrat ustavilo. Ob 22.45 so bile končane šele 3 partije, od teh dva remija, še 40 nasprotnikov je sedelo pri deskah, vendar se je moral gost boriti proti štirikrat večjemu številu, kajti pri vsaki deski so bili najmanj po štirje komarji. Četrta partija je bila končana šele pol ure po pomoči z Aljehinovo zmago. V presledku 20 minut so sledili štiri zaporedni remiji. Ob 2. zjutraj je bilo odigranih komaj 14 partij. 10 minut kasneje je Ljubljana dosegla prvo zmago. Rus Asejev je prisilil svojega rojaka, da se je predal v brezupni poziciji. Aijehin je za tem zabeležil nekoliko zmag a tudi več remijev. Tončo ob 4. je zmagal še najmlajši udeleženec, 141etni Sesek iz Medvod. Do tega časa je bilo končanih 28 partij. V naslednjih 45 minutah je svetovni mojster znatno popravil rezultat: v dokončanih 8 partijah je zaznamoval 6 zmag. 1 remi3 in 1 poraz (Marek). Ostalo je le Še 8 nasprotnikov. Pri njih pa ni imel sreče. Do 5. zjutraj je še nekako šlo in je Aijehin dosegel 3 remije, od te ure dalje pa same poraze in sicer 5 zapored in to od C. Vidmarja, Preinfalka, Rabu-seja, Sikoška in Erkerja, ki je bil obenem zadnji nasprotnik. Točno ob 5.10 je bila simultanka končana. Remis so dosegli: Remškar, Dohnikar, Iskra, Bajec, Longer, prof. Bajec, Simonič, Jošt, Gerzinič, Dei-sin ger, Osana. BerčiČ, Lokovšek, Kocjan, Lovše, inž. Weiss in KušČer. Aijehin je dosegel komaj 62%. Leta 1930 Dr. Aijehin je v Ljubljani že star gost, saj je nastopil kot svetovni prvak v našem mestu že leta 1930. Takrat je bil na višku svoje slave in mu je Ljubljana nudila razmeroma zelo slab odpor. Aijehin je v Zvezdi nastopil proti 35 igralcem, med katerimi je bilo tudi več včerajšnjih igralcev, tako Ciril Vidmar, Furlani, Si-košek in drugi. Dobil je 26 partij, 7 jih je končalo remis, dve je pa izgubil. Mojstra sta premagala samo Julij Gabrovšek in Ivan zidan. Ljubljanski šahisti so torej Aijehin je začel izredno raglo. Urno je | v šestih letih zelo napredovali. O protituberkuloznem tednu bomo Se govorili. Danes ugotavljamo, le Še, da je tuberkuloaa po Kranju, zlasti pa v okolici po deželi med delavskimi sloji zelo močno razširjena in da ponekod vladajo strašno razmere, kar pa ni splošno snano. Bolni in sdravi ljudje bivajo navadno v enem samem prostoru B otroci vred, ker ne morejo delati, jih tare poleg bolezni Is revščina In beda. Tu je dovolj prilike srn karitativno delo. Točne številke o stanju tuberkulose v kranjskem okraju objavimo v najkrajšem času v svezi s poročilom o delovanju protituberkuloznega dispanzerja. Na p roti tuberkulozni teden pa že danes opozarjamo in prosimo meščanstvo, naj prosilce radodarno podpre. Iz Višnje gore — Naš France Dež man odhaja. Prihodnji teden nas zapusti preglednik finančne kontrole g. France Dežman, ki je premeščen in obenem povišan. Kar verjeti nismo mogli, da je ta vest resnična, tako zelo je postal France Dežman naš. Z Gorenjskega je doma in vendar se je znal vživeti v naše razmere in v miselnost naših ljudi, kakor malokdo. S svojo globoko iskrenostjo, odkritosrčnostjo in značajnostjo je prišel med nas in kmalu smo ga vsi vzljubili, da nam bo slovo zelo, zelo težko. Nikoli ni mislil nase, vedno in povsod je bil pripravljen z vso vnemo pomagati pri delu za skupnost, vedrega duha in vedno dobre volje je vzpodbujal in bodril malodušneže. Ko se je začelo delo za povzdigo Dolenjske baš v našem kraju, je bil Franc Dežman med prvimi, ki so zavihali rokave in delali z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. Zdaj, ko je obrodilo to prizadevanje prve lepe sadove, odhaja od nas in zato ga bomo tem težje pogrešali. Pa tudi njemu slovo ne bo lahko, saj zapušča same iskrene prijatelje, sovražnika pa lahko rečemo, prav nobenega. V soboto zvečer se poslove prijatelji od njega na Polževem, v domu. ki mu je z vso ljubeznijo pomagal polagati temelje. — Izleti na Polževo. V soboto je bila na Polževem večja skupina učenk iz Ljubljane, ki so se vse popoldne solnčile in zabavale okrog doma, proti večeru so pa vse razigrane nadaljevale pot v Stično. Baš pomlad je na Polževem tako lepa, kakor malokje, zato pa prihaja tudi vsako leto spomladi na Polževo mnogo šolske mladine, ki si tako blizu Ljubljane lepšega izleta he more privoščiti. — Tatvina denarja. V petek zvečer so vdrli neznani tatovi v zaklenjeno kaščo posestnika Kastelica v Veliki Loki in mu odnesli okrog 15.000 Din. Kastelic je hranil denar doma. kakor pretežna večina kmetov, ki ga nikomur več ne zaupajo. Ljudje spravljajo prihranke v nogavice in tatovi imajo lahek posel, čim več bo denarja v nogavicah, tem več bo tudi tatvin. Tatovi so seveda spretni in znajo pravočasno odnesti pete. Tako tudi v tem primeru ni duha ne sluha o njih. šentpeterska vojašnica ljubljanska bolnica? Prostore v stoletnem poslopju bodo pričeli preurejati za mestno bolnico že sredi junija Ljubljana, 30. aprila. Kakor mano, se mestna občina resno peča B mislijo, da bi ustanovila novo mestno bolnico v poslopju bivše Sentpeterske vojašnice. Čujemo, da obstoja tudi že idejni načrt in sicer po zamislekih univ. prof. arh. Plečnika, ki izpreminja lice omenjenega poslopja in seveda določa istočasno tudi notranjo adaptacijo prostorov. Celotno poslopje naj bi sicer ostalo kakor je, torej se ne bi podiralo, vsaj ne kaj prida, razen če bi uredili nove vhode, dohode v posamezne trakte, povečali okna in preuredili notranje prostore za velike bolniške sobe. za operacijske dvorane in specialne oddelke, za stanovanjske prostore usmiljenj pomožnega osebja itd. Ker izdelani načrt še ni na vpogled javnosti, se ne kaže spuščati v njegove podrobnosti in posebnosti. Zaupati moramo mojstru Plečniku, ki je že mnogo storil za Ljubljano, da se je tudi pri tem načrtu lotil dela z veliko ljubeznijo do stvari in do napredka Ljubljane. Njegovo delo se izraža najbrže samo v načrtu, odgovornost za misel o ustanovitvi bolnice prav v tem poslopju pa je bila pridržana drugim. § Z napravo bolnice v šentpeterski vojašnici je v zvezi, kakor čujemo, še obširnejši načrt regulacije Zaloške ceste, Vrazovega trga in Lipičeve ulice. Ta ulica bi se zaprla, da bi obstojala nemotena zveza bodoče mestne bolnice s sedanjo splošno bolnico. Sčasoma bi podrli tudi šentpetersko župnišče, ki bi novega zgradili na Hrvatskem trgu onkraj Zaloške ceste, s čemer bi izgubili velik del, če že ne vsega Hrvatskega trga. širši načrt stremi sploh za tem, da se koncentrirajo po motnosti v tem datu mesta vsa ljub. Ijanaka bolndaka poslopja in ađmvstveni zavodi. Za adaptacijo Sentpeterske vojanšice bo potrebovala mestna obotna seveda večjo vsoto, ki jo misli pridobiti na ta način, da bi prihraniia sedanji letni prispevek za vzdržrvanje državne bolnice v višini okrog 90O.00O Din. Za popolno preureditev poslopja po obstoječem načrtu bi rabila nekaj nad 5 milijonov Din, ki pa jih najbrže ni na razpolago Zato naj bi se načrt izvedel najbrže postopno — aH pa nikoli ... S prvimi adaptacijskim i deli v Sen; terski vojašnici namerava mestna *n pričeti že letos meseca junija in -traktu ob Ljubljanici Kakor vse kaž. torej oži vo tvorjen je mestne bolnice sklenjena stvar in sicer v poslopju, ki je-dokaj neprikladno za ta namen. Ni znano, ali so bili za mnenje vprašali tudi drugi merodajni činitelji n. pr. Zdravniška zbornica (ki bi morda tudi podala o BjfessjrJ tehtno mnenje), pač pa je bil načrt pred ložen samo mestnemu zdravstvenemu odseku, da sklepa o stvari in poroča mestnemu svetu. Opozarjamo samo, da je imela ljubijan ska mestna občina že samo pri preurejanju nekdanjih garnizij.skih zaporov v šentpeterski vojašnici za nove policijske zapore velike težkoče, tudi v tehničnem pogledu, zaradi česar se nam zdi, da bodo pri adaptiranju za mestno bolnico še vrč je. Ali bodo v primeru, če bi preveč naraslo število bolnikov v bodoči mestni bolnici, tudi ti zapori na razpolago za njnne namene, daslej še nismo mogli zvedet: Iz Trbovelj — Društvo hišnih in zemljiških posestnikov v Trbovljah bo imelo v Četrtek 7. maja ob 17. v gostilni Forle na Vodah občni z!>or. Po občnem zboru l.o predaval predsednik glavnega odbora Zveze lz Ljubljane o aktualnih vprašanjih. Vse kaže, da je Btajhns konkurenca tudi tukaj dobra, kajti sedaj se novo kakor staro društvo hišnih posestnikov prav živahno gibljeta, kar smo imeli priliko pred kratkim videti iz poročila o delovunju društva posestnikov novih Opereta, ki bo osvojila s svojim humorjem, s svojimi božaj očim i ciganskimi melodijami vso Ljubljano! Cardas, ples, konjske dirke! Jutri premiera v KINU UNIONU! roča kri Marika Rdkk H a n s S tis we Paul K e m p simbol ognjevitega temperamenta, dekliškega šarma in prikupi ji vost i! nepozaben iz filma »DUŠICA ROŽAM ARI J A« kot mlad simpatičen oficir, kavalir od nog do glave! komik, kateremu se boste smejali do solz od začetka do konca! por in tam prenašala okna, katera po zjutraj našli razbita. Sta to mlada tanU F. H in L. S., ki sta svoje dejanje takoj priznala in škodo poravnala. Kdo |i pa prenašal okna raznih pritličnih stanovanj iz ulice v ulico in jih tam razbijal, bo ugotovi1.! preiskava. KOLEDAR Četrtek 30. aprUa. Dmsjss; Katarina Katoličant: Iz jeseniške občinske uprave Jesenice, 29. aprila. Uprava mestne občine Jesenice sklicuje v zadnjem času zelo pogosto seje občanskega sveta, ker namerava še v tem poletju izvršiti velik del načrtov, ki si jih je začrtal ob prevzemu poslov. Na zadnji seji občinskega sveta pretekli ponedeljek je poročal načelnik gradbenega odseka dr. Rekar o porušenju stare kaplani je, ki močno ovira promet ob glavni cesti. Predlog poročevalca je bil z večino glasov sprejet. O pregledu blagajniškega poslovanja je podrobno poročal dr. Obersnel, mestni blagajnik Janko Artenik pa je predložil konkretne predloge o naknadnem in izrednem kreditu k proračunu za 1. 1936/37. Predlogi obeh poročevalcev so bili po kratki debati sprejeti. Glavna točka dnevnega reda je bila sklepanje o izvršitvi nekaterih nujno potrebnih občinskih gradbenih projektov in finančnem kritju iz kreditov proračuna za 1 1936/37 iz proračunov iz 1. 1934/35 ter 1. 1935/36. Poročevalec dr. Obersnel je podal zelo pregledno sliko finančnega stanja občine, ki omogoča realizacijo potrebnih gradbenih načrtov. Toliko obrekovani fondi in fondki, ki so se postavljali y praračune | zadnjih let^ predstavljajo danes lepe vsote, s katerimi se bo dalo marsikaj izvesti. Tudi presežek iz proračuna za 1. 1935/36, ki ga je uprava takoj angažirala za izvedbo občinskih javnih del, je dokaj izdaten in se bodo dela lahko pričela že v bližnjem času. Gradnja gasilskega doma in oprema rešilne postaje je preračunana na 395.000 Din. Gradnja in oprema občinske ubožnice bi stala 143.000 Din, vodovod pod Mežakljo pa 193.000 Din. Skupaj bodo veljale te investicije 731.000 Din, za kar bo imela občina polno kritje,, ne da bi bilo treba najemati posojilo. Predlogi poročevalca so bili soglasno sprejeti. Poleg tega se namerava izvršiti kanalizacija Obrtniške ulice, kar bo veljalo približno okrog 50.000 Din^ in popraviti poslopje stare šole, kar bo stalo tudi težke tisočake. Sklenjena je bila tudi uporaba proračunskega preostanka part. 11, post. 3 in angažiranje kredita Din 20.000 iz proračuna za 1. 1935/6 za popravo občinskih cest in potov. V splošnem je potekla debata zelo stvarno. Poudarjeno je bilo zlasti načelo samouprave, ki naj čim bolj omogoči prozno delo v korist občine. v Zborovanje planincev v Poljčanah Poljčane. 29. aprila Občni zbor planincev se je vršil te dni ob prav lepi udeležbi. Predsednik dr. Hro-novakv je omenil, da je Število članstva zadnji čas naraslo. Spomnil se je umrlih članov in omenjal najvažnejše dogodke iz delovanja v preteklem letu. Tajnik Ritonja je poročal, da je bilo 6 sej. dopisov prejetih 52. odposlanih 82. Podružnica Šteje 66 rednih članov. Priredila je večjo prireditev in 2 izleta skupno s podružnico Rogaške Slatine, Ru-5ko podružnico je prosila za odstop parcele na Boču, kjer se namerava graditi večji planinski dom; zaenkrat brezuspešno. Tudi banska uprava na zadevno prošnjo Še ni odgovorila. Dolg na stolpu je poravnan. V 6 letih kar stoji. je privabil že nad 20.000 obiskovalcev. Za bodoči planinski dom ima podružnica že ličen načrt denarja pa še ne- Zato se je obrnila na merodajne činitelje in uvedla nabiralno akoijo. Na prosilo se je že tudi za les. Akcija napreduje sicer počasi, a gotovo. V blagajni je zaenkrat za gradbeni fond komaj par jurjev, kot je bilo razvidno iz blagajniškega poročila. Vendar je pa že to nekaj, da so vsi stari dolgovi poravnani. Gradbeni predsednik skrbi, da se vzdržuje stolp vedno v dobrem stanju, gospodar pa poroča o popravilih in nabavi inventarja. Predsedniik se je za vestno opravljeno delo vsem najlepše zahvalil. Drugi dan je bila na Boču seja upravnega odbora. Bilo je zopet mnogo govora o bodočem planinskem domu kar bi bilo za Boč, ki je že danes glede obiska na drugem mestu v naši banovini, velikega pomena. Protitttberkulozni teden Kranj, 29. aprila. Proti tuberkulozna liga vsako leto prireja v mesecu maju svoj teden, v katerem zbira sredstva za pobijanje te strašne bolezni. Letos bo ta teden od 17. do 24. maja. Protituberkulozna liga v Kranju priredi dne 24. maja v Narodnem domu koncert, pri katerem bodo sodelovala razna kulturna društva. Program bo izbran tako, da bodo posmezne točke same vsebovale ono, kar so umetniki, katere je uničila tuberkuloza, ustvarili pod vplivom te bolezni. Nekaj sredstev se bo skušalo zbrati s cvetličnim dnem 21. maja. Liga rabi denar predvsem za one bolnike, ki že izčrpajo zakonito podporo pri OTJZD, pa se morajo še zdraviti. Navadno jim plačuje liga v trgovinah živila,, katera si zaradi delane-zmožnosti ne morejo kupovati. Dalje se bo liga obrnila na vse delavce kranjske industrije, da v mesecu maju darujejo Din 1 ali 2 v ta namen. Naprosila bo tudi hišne gospodarje, da nekaj prispevajo. Dr. Neu-bauer je napisal knjižico o tuberkulozi pod naslovom: Bolnim v tolažbo, zdravim v pouk. Namenjena je ravno za ta proti tuberkulozni teden in se bo prodajala po Din 4 aH 5. — Močna slana je v soboto zvečer znova pobelila dolenjske griče. Kmetje se boje za žito in sadno drevje, ki je baš v polnem cvetju. — Nov grob. V petek je umrla v Višnji gori ga. Zavodnik, po domaČe Jakčeva mama. Pokojna je bila zelo priljubljena, kar je pokazal tudi njen pogreb v nedeljo. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek 30. aprila: Prva legija. Red Četrtek. Petek 1. maja: Zaprto. Sobota 2.: Gozd. Premiera. Red B. Nedelja 3.: Ob 15.: Uboga Ančka. Mladinska predstava. Cene od 10 Din na-zdol. Ob 20. Prva legija. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 4.: Zaprto. Ostrovskega > Gozd«, čigar premiera bo v soboto 2. maja v naši drami, spada med najboljše ljudske komedije ruske literature. Naslov je simboličen. Ostrovski primerja rusko življenje z življenjem v gozd zavitega ljudstva, kamor težko pride solnč-ni žarek prave človeške ljubezni do bližnjega. V komediji prikazuje razne značaje iz spremstva in ljudstva. Središče igre sta veseli dvojici igralca Nesreča in Sreča gg. Cesar in Danes, važna je tudi vloga ge. Nablocke. Premiera je za red B. »Uboga Ančka« zadnjič v sezoni. V nedeljo popoldne se uprizori v okviru DeČ-jega tedna zadnjič v letošnji sezoni priljubljena otroška igra -Uboga Ančka«. Na to opozarjamo zlasti šole v ljubljanski okolici Cene od 10 Din navzdol. Iz Poljčan — V smrt je nameraval.« Tukajšnji občinski služitelj Anton Maher star 35 let si je v nedeljo popoldne v neki gostilni v samomorilnem namenu prerezal žile. Ze dalje časa je živel v spon« s svojo ženo. lo mu je tako grenilo življenje, da je sklenil izogniti se za večno njenim histeričnim napadom. Vduševni depresiji je hotel v smrt. 2ile si je prerezal z lovskim nožem. Ker je bila velika nevarnost, da bi obupanec izkrvavel, so ga hitro prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu z operacijo še rešili življenje. Pa še ena nesreča se je zgodila v zvezi s tem. Ko je zdravniška pomočnica gdc. G K. hitela obupancu na pomoŽ je v naglici padla kakih 5 m daleč s kolesa in tam obnemogla s polomljenimi rebri ol> ležala. Zdravi se v domači oskrbi. Iz Kočevja — Tatvina kolesa. Do zadnjega pri nas ni bilo mnogo tatvin. Kolesarji so bili 5e prav posebno brez skrbi. Oni dan je pa pustil neki trgovec kolo pred gostilno In spreten tat mu ga je odpeljal. Tatu še niw izsledili. Vse pa kaže. da so Že na pravi poti in da bo kinalu pod ključem. hiš. Sedaj pa je povabilo tudi staro društvo hišnih posestnikov predavatelja v Trbovlje, da bo poročal o delovanju Zveze za interese svojega članstva. Kakor se torej vidi, se sedaj obe društvi tolj trudita z uspešnim delom pridobiti si zaupanje svojega članstva, zato je tako tekmovanje zdravo in koristno za organizirano članstvo. Iz Kamnika — Razburljiv dogodek na mekinjskem mostu. — Šuštar Ana, bivša delavka tuivaj šnje smodnišniee že delj časa raplja, kakor pravimo po domače. Ob izbruhu besnila In duševne zmedenosti ima vedno tudi samomorilne namene. Pred kratkim je hotela na kolodvoru skočiti pod prihajajoči vlak. kar so ji pa nekateri potniki preprečili. V torek popoldne je hotela skočiti v Bistrico pod jezom pri mekinjskem jezu. Tudi to namero ji je preprečil neki gospod, ki je stekel za njo in jo je v zadnjem hipu, tik ob robu jezu še ujel in odpeljal na most. Tu je prišlo do tragikomičnih prizorov, kar so mnogi z naslado opazovali z obeh koncev mostu. Končno se je usmilil nekdo, ki je ubožico energično prij»l in jo odpeljal domov. Proti večeru so jo z avtom odpeljali v ljubljansko bolnico. — Puško mu je ukradel. — Slatnar Peter iz Križa je prijavil tukajšnji žandarmerij ski postaji, da mu je neki Vrankar Fran ukradel lovsko puško dvoeevko. Vrankar je Žandarmeriji že dobro man. Ril je že 18-krat kaznovan, večinoma radi tatvine.— Izdana je za njim tiralica. — Zamenjava koles. — V torek sta se na tržni dan pripeljali v Kamnik dve ženski, ki sta svoji kolesi pustili enostavno prislonjeni ob zid. Eno kolo je bilo skornj popolnoma novo. drugo pa že staro in polomljeno. Ko je lastnica starega kolesa opravila svoj posel na trgu. se jt nameravala vrniti domov. Zagledala je poleg svojega kolega boljše novo kolo. katerega se je takoj polakomnila in sedla nanj. Vozeč se po klavnem trgu. jp zagledala naenkrat moža postave, katerega pa se je tako ustrašila, da je takoj zavila nazaj N"jen umik se je stražniku zdel sumljiv in je žensko pobaral kaj naj pomeni to njeno menjavanje koles. Ona mu je pa odgovorila, da se je zmotila in je kolo pomotoma zamenjala, ko je pa zagledala njega, je sele spoznala, da ne sedi na svojem kolesu. — Ljudi bi bilo potrebno poučiti, da ne puščajo svojih koles nezavarovanih na ulici. — 65-letnico svojega rojstva je te dni v krogu svoje družine praznovala gospa Zofija Jevnikar, soproga šolskega upravitelja v p. g. Jevnikarja. — Se na mnoga leta! — Šipe so razbijali. — V noči od torka na sredo so neznani zlikovci pobijali po Kamniku Sipe po pritličnih stanovanjih in celo na občinskem zaporu. Žandarmerija je uvedla obširno preiskavo in je kaj kmalu našla dva ptička, ki sta ponoči, baje po nesreči, zašla v ulico, kjer je občinski *a- UANA8NJE PRIREDITVI« Jutri: Petek, 1. maja Katoličani: Filip in Jakob. Kino Matira: Cirkus Barnum. Kino Ideal: Moje ustne varajo. Kino Sloga: Kraljevski valček Kino t'iiion: Mihajlo Strogov Car**»v sel. Kino fclška: Poslednji valček. Kajak klub: Občni zbor ob 20. pri -Sokolu«. Muzejsko društvo: Občni zbor ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja. Kino Matica: Cirkus Barnum Kino Ideal: Mornarica pride. Kino Sloga: La Cucaraeha Roberta. Kino 1'nion: Vroča kri. Četrtek: Mr. Leustek, Resi jeva OS0ta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Naia Krmo. tar, Vič, Tržaška cesta. DEŽ DR\K LEKARN * Petek; dr. Plccoli, Tvrseva ce.=»ta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus Mo*te, Zaloška cesta. Z. K. D. PRIDE Velefilm iz pragozda Divji tovor Senzacija za staro in mlado. Lov na leve, tigre, »»Ione in druge redke živali. I Iz Stične Borba za sedež sreza se v presledkih vedno nadaljuje (.'iijemo. da se v Trebnjem zelo trudijo za njegovo pridobitev, pa tudi v Žužemberku |fl ga. m* branijo, dočim j.-Višnja gora sigurna, da bo zmagala. Pri trm je inačilno. da s.« je vsa Urška dolina do šmihela. odločila, da bi bil podež sreza v IvanČni gorici, kamor gravitira vsa širša okolica v velikosti povprečnega -nza. Kot nepristranski kronisti prt-ojamo polo/.i, v tem pOgtahl za Ivačane bolj pesimisti-n«-. je pa možno, da se bo borba za sede/, sreza še bolj ljuto razvila, a v čigavo korist, y težko uganiti. Na vsak način je sedež /a sedež še v Litiji, kjer se niso dali pobude za njegovo premestitev. V Sokolskem domu se vršijo vaje za ml a dino igro, ki bo v doglednem Času. Igrali bodo otroci iz muljavske Sole, uči jih p» učiteljica g. Anica Šiška. Istočasno bo po vabljen iz Ljubljane predavatelj ZKD., ki bo predaval ali o naši Koroški ali pa o vtisih zadnjega potovanja po Bolgariji. — V smislu zadnje okrožnice ljubljanske so-kolske župe. bo naše društvo priredilo v kratkem poldnevno taborjenje. Uletna točka še ni znana vendar bo izbrana taka, kamor bodo prišla sočasno tudi sosedna bratska društva. Zamisel,takih taborov iskreno pozdravljamo, ker so n-m y današnjih časih medsebojni pogostejši stiki nujno potrebni. 5tev. 99 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, SO. aprila 1936. Stran ? Mož in zona — Moj god je že minil t dragi možiček, pa mi nisi še nič kupil. — Res je! Kaj bi pa hotela? — Da bi ostal en večer doma... da bi se o tem do dobra pomenila. — O, če je samo to ti rad u^trežem... Sarcov Kalodont zoper zobni kamen bo pomaaal — da zob prehitro Vam ne bo omagali ____ ^JD O M A č I SARGOV IZDELEK KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DNEVNE VESTI — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki »Slovenskega Naroda« priložili položnice in jih prosimo, naj nam naročnino, ki znaša mesečno le 12 Din, čim prej nakažejo. Na plačilo zlasti opozarjamo vse one, ki so z naročnino v zaostanku, ker bomo morali 15. maja vsem onim, ki so dolžni naročnino za več kot tri mesece, list žal ustaviti. — Jutri 1. maja »Slovenski Narod« ne izide. Prihodnja številka izide v soboto. — Oficielno odposlanstvo Zveze Jč lig iz Jugoslavije odpotuje 20. maja na češkoslovaško, da se pokloni prezidentu Osvoboditelju Masarvku in prezidentu republike dr. Benešu. Odposlanstvo bo vodil bivši predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. — Avstrijski izletniški vlaki na Jadran. V sporazumu z jugoslovenskim turističnim uradom na Dunaju bo avstrijski prometni urad organiziral letos več posebnih vlakov iz Avstrije na naš Jadran. Za potovanje s temi vlaki ne bodo potrebovali avstrijski izletniki nobenih posebnih dovoljenj. Prvi posebni vlak krene z Dunaja preko Zagreba na Sušak 23. maja. S Sušaka bodo avstrijski izletniki nadaljevali potovanje z našimi parniki ob vsej dalmatinski obali. Vsak izlet bo trajal 11 dni. Posebni vlaki iz Avstrije bodo vozili na naš Jadran najmanj vsak mesec enkrat. Foleg tega bo organiziral avstrijski prometni urad velika skupinska potovanja na naše morje. Izleti v skupinah bodo organizirani vsako soboto in trajali bodo po 14 dni. KINO SLOGA, tel. 27*30 Danes ob 16, 19.15 in 21.15 poslednjič Kraljevski valček WILLY FORST — CAROLE HGHN — Novo pristanišče Aleksandrovo. Direktor sarajevske železniške direkcije Ličina odpotuje te dni s strokovnjaki v pristanišče Ploče, kjer naj bi se zgradilo novo pristanišče Aleksandrovo. V železniški di-rekiji v Sarajevu imajo že pripravljen načrt za podaljšanje železniške proge od Metkovića po dolini Neretve do pristanišča Aleksandrovo. Stroški za novo pristanišče bi znašali okrog 400,000.000. Zaenkrat hočejo zgraditi samo del pristanišča, za kar bo treba 80,000.000 Din. Vse gospodarstvo Bosne bi se lahko usmerilo v novo pristanišče, kjer bi se lahko ustavljali tudi največji prekooceanski parniki. — Kongres bančnikov. V zvezi z novo uredbo o zaščiti kmetov je povabilo udruženje vojvodinskih bančnikov v Petrov-gradu sorodne organizacije v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Splitu, da se zbero v začetku maja na konferenci, kjer naj bi padla odločitev o sklicanju kongresa bančnikov v Beogradu. Na kongresu bi se obravnavala vsa važna vprašanja našega bankarstva. — Gradnja letališča v Splitu. V Zagreb sta odpotovala iz Splita Člana zrakoplovne komisije polkovnik ing. Had ž i po po vi ć in major Rupčić. S tajnikom splitskega aero-kluba sta pregledala kraj, kjer naj bi se zgradilo letališče za amfibije. Gradbena del so se že pričela in bodo končana okrog 20. maja, tako da bo 1. junija že mogoč promet z amfibijami med Prago, Zagrebom, Sušakom, Splitom in Dubrovnikom. Pregledali so pa tudi zemljišča, ki prihajajo v poštev za bodoče splitsko letališče. Letališče bo zgrajena v Trogiru, ker je tam najpripravnejše zemljišče. — Kongres rotarijcev. Drevi krene s Sušaka proti Dubrovniku parnik »Prestolonaslednik Petar«, s katerim se odpeljejo udeleženci IV. konfeernce 77. distrikta Ro-tary klubov. Kongres rotarijcev se prične jutri v Dubrovniku. 77. distrikt obsega 24 klubov, ki štejejo okrog 600 Članov. Svečana zaključna konferenca naših rotarijcev bo v nedeljo. 'Zakaj'čvcsil? Vsaka aroma, seveda tudi kavna aroma, ima to lastnost, da se izdisi. Kaj pa bi bila kava brez arome! Zato je tudi dobila nov tesno zaprt kartonski ovoj zmeraj dobro dišeča Blago za moško obleko s podlogo lin Kneip sladna — Spomlad v planinah: Letošnje toplo zgodnje spomladansko vreme je izpreme-nilo naravo v cvetoč vrt Kamor stopiš, povsod te očara drevje, polno najlepšega cvetja. Izprehodi v sedanjem času so edinstveni. Eden najlepših spomladanskih izprehodov je po novi pešpoti od gostilne Prodnik v Stranjah na desni strani Kamniške Bistrice do Doma v Kamniški Bistrici, kjer prav od bMzu gledaš visoko zasnežene vršace Kamniških planin. Na Veliko Planino vabi planince edinstven razgled na bleščeče bele masive od Ojstrice preko Planjave, Brane. Skute, Grintavca ter Kočne na Krvavec, kjer stoji planinski dom še na snežnem polju, vendar je že dostopen za pešce. V Bohinjskem jezeru se zrcali mlado zelenje in belo cvetje obrežnih dreves; v mesecu maju. ko še ni vročine, je daljše bivanje v Zlatorogu ali pri Sv. Janezu najpriporočljivejse za one. ki želijo miren počitek. V Triglavskem pogorju je še dovolj za smuko prav dobrega snega. Smuča rji naj se prepričajo in ne bo jim žal, ako ponesejo .".mučke skozi Zgor. Krmo na Staničevo kočo, ki Opojna simfonija barv, melodij, eksotičnih špan-«kih plesov! Fenomenalna inscenacija! LA CUCARACHA OBERTA JUTRI PREMIERA! KINO SLOGA Vse v naravnih barvah! Najrazkošnejša opereta sedanjosti! Film, ki teče na Dunaju v Apoloteatm že 3. teden! Plesna senzacija najboljšega svetovnega plesnega para. Prekrasne melodije, modne kreacije, komika, lepota! Komanditna družba 39®*' , Manufaktura' 490*' 590.- Beethovnova ulica 14 je oskrbovana. Smuka na ledeniku ter okrog Triglavskega doma na Kredarici, ki je založen z vsem potrebnim t rn preko Hri baric do koče pri Triglavskih jezerih je v predpoldanskih urah še vedno krasno doživetje. Od nedelje dalje bo že redno oskrbovana Spodnja koča na Golici, kjer bo kmalu razstlana gosta preproga belih, dišečih narcis. Na Begunjščici je Roblekov dom odprt ob nedeljah in praznikih, od 1. junija dalje pa redno oskrbovan. Koča na Ljubniku je krasna razgledna točka, ki jo dosežeš iz škofje Loke v prijetnem dvouraem pohodu. — Na nogometno tekmo Anglija-Avstrija 6. maja na Dunaju vozi avtobus iz Ljubljane ob 3. zjutraj. Vstopnice za tekmo so že kupljene! Cena 340 Din. Informacije ulet-na pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. — 9. — 11. maja a»toizlet na Plitvička jezera. Senj in v Crikvenico. Cena 240 Din. Piijave sprejema ialetna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 35 z dne 29. t. m. objavlja finančni zakon za leto 1936 1937, naredbo o izpremembi naredbe o izpremembi lovopusta in zaščiti redke divjačine, razglas o ustanovitvi samostojne rimsko-katoliške župnije v Litiji in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, v Zagrebu 24, v Sarajevu, Splitu in Skoplju 22, v Rogaški Slatini 20, v Ljubljani 19.4, v Mariboru 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je znašala 11. — Stavka v tovarni Ti var. Včeraj so vsi delavci tovarne Tivar v Varaždinu zapustili delo. Stavkati je začelo okrog 2.300 delavcev in delavk, ki se bore za zboljšanje svojega položaja. Delavci so zahtevali zvišanje mezd in kolektivno pogodto. na kar pa podjetje ni hotelo pristati. — Gad na Toškem Čelu. Zaradi letoSnje zgodnje pomladi so se tudi ka5e pojavile prav zgodaj in v ljubljansko bolnico so pripeljali več žrtev kačjega pika. Davi pa je moral v bolnico 61etni Ludvik ZavašnJk iz neposredne ljubljanske okolice. Na To-škem čelu ga je namreč gad pičil v levo nogo. 'Kino Union, tel. 22-21' Nepreklicno poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Mihajlo Strogo v — carjev sel Zadnja prilika, da vidite 4a film. ki je očaral nad 12.00o gledalcev v Ljubljani SPORT — SK Svoboda. Jutri strogo obvezen trening za vse nogometaše. Zaradi nedeljskih tekem je vso opremo brezpogojno oddati v klubovi garderobi do 19.30. Postava moštev (tudi za gostovanje v Mengšu) se bo določila na igrišču, kjer se bo Izdala tudi oprema za nedeljo. HEHHHISHHEIHHSSlISHaHHHB MALI OGLASI oeseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din. preklici Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložit? znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din CEBULCEK nudi po izredno nizki ceni Sever & Komp.. Ljubljana. 26 R. TRENCH0ATE ter vsa obla-čila v ogromni izberi odlično izdelana si nabavite najugodne je pri Pre?keriu Sv. Petra c 14 Telefon 38—83 6. R Tvrdka A. & E. SKABEUN'k Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 1351 STAHOVATIJA Beseda M) par davek 3.» Din Najmanjši znesek 8 Din PRAZNO SOBO s separatnim vhodom, ali stanovanje soba in kuhinja se išče za 1. junij. Ponudbe na upravo Slov. Naroda« pod >Ena oseba« 1417 NA BLEDU se odda v najem lepa mala vCa. event. posamezne sobe. Ponudbe na upravo j i-sta pod Solnčna lega«: 1410 POUK Beseda BO par. davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike in izvežbance. Večerni teŠaj. Lena ura znižana na 2 Din Vpisovanie dnevno. Pri-fetek novega tečala 4. maja Christofov učni zavod. Domobranska c. lo. 1390 SLUŽBE Beseda so par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din t ■ URADNIK z večletno prakso, samostojen knjigovc' i kore->pondent organizat^v vešč vseh pisarniških posle- .šče primernega mesta v 11. jvskem ali industrijskem [K)djetju. Nastopi lahko tako» Ponudbe }*rosi pod >Zmožen. ua upravo lista. 141G PRODAM Beseda 50 par. davek 3.« Din Najmanjši znesek 8 Din KOLESA rabljena In nova najceneje kupite pri »Promet* (nasproti križanske cerkve). 1418 ŠIVALNI STROJ pogrezl j i v, skoraj nov okrogli ČolniČek, šiva naprej, nazaj, veže, se proda za 2000.-, vidi se vsak dan od 19. do 20. Stari tri* 17.-L 1414 KUHINJSKO OPRAVO po ijedni ceni prodam. Sedej. Mala čolnarska 5. 1413 VSEM PRIJATELJEM dobre vinsike kapljice, posebno ljuti-celjem pristnega dolenjskega cvička, naznanja gostilniČarka Malči Tomažin, da toči v lokalu naSv. Petra cesti 55. (prej gostilna Pua) prvovrstna vina iz domačih vinogradov; Gadove peči, Banovca in Drenovcev. Dobe se tudi jedila in druga krep-čila >ki po grlu dol' zlete, — da človeka gor drže«. Priporoča vsakomur, naj se čim prej prepriča, — da »vlnce 'z gore. ^reje srce k. 1420 - UO*-/ L—/ !Xt5 >$-/ £s>5 ' s s—/ 5»>5š '>>- LsVrJ '>>—* !XrcH>S4i :i ■jO 5' > ^ m m M m m m m as? m Vidiš ga veliki dan. majnik stopil je na plan. Gora je ozelenela, njiva žit je je spočela, drevje v svatovski opravi trosi cvetje po naravi. Vsepovsod je mladoletje, vsepovsod je vonj in cvetje. Kdo bo dneve te prespal, ne da bi se ves jim dal! Srca svoja odklonimo, mlaje z venci okrasimo! Zdaj nam sije zlati čas, zdaj nam poje velik glasi Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj »JAJNLNE« postavimo. Ko bo v skledah jed duhtela, vsa družina bo vesela. 9«R m £8k m 'Mi v**$ Elitni kina Matica — TeL 11-14 DANES ob 4., 7!i in 9', uri PREM1KRA VKI.ESKN7.AtlJK CIRKUS BARNUM Početek ln razvoj najveejega In prvega cirkusa a veta. — Senzacije katere lahko pričara samo kamera filmskega operaterja. Iz L|ubl||ane —lj Spomenik kralja Petra Je *e obkru- šen. Podpeški kamen, ki je iz njega izdelan spomenik kralja Petra pred magistratom, ae ni izkazal na prostem, ker ga naglo razjeda deževnica. To so sicer kmalu opazili ter so začeli mazati spomenik s posebnim oljem, da bi voda ne pronicala skozi površino. Toda razen tega je spomenik tudi že obkrušen. Ali so ga obkiuSili, ko so ga pokrivali čez zimo? Poškodbe sicer niso velike, pa že kaze spomenik, zlasti na povznožju, kjer so še posebno na očeh. —lj Skrita javna ura. Električna javna ura v Zvezdi prav za prav ni več Javna, ker je že od dveh strani skrita v vejevju kostanja. Najbolje bi bilo. da bi jo maskirali še od drugih strani, da bi nam služ'la vsaj za znamenitost, kakršne ne najdeš kjerkoli. Sicer so pa naše javne ure sploh znamenitost. Največja je stolna ura. ki že več let kaže štiri različne čase. od vsake strani drugačnega. Najbrž upoštevajo zapadno evropski, vzhodni, srednje evropski in ameriški čas. Potrebna bi bila še ena številčnica, kjer bi bil označen vsaj nekajkrat na leto ljubljanski čas. —lj Zorko Preloveo obhaja svoj 251etni jubilej kot dirigent Ljubljanskega Zvona. V proslavo tega dogodka mu prirede Zvo-naši koncert, na katerem se bodo izvajala izključno le njegova dela. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Ju rje van je na gradu prirede kakor običajno združene šentpeterske in šentja-kobsko-tmovske CM podružnice v nedeljo, dne 3. maja. Poskrbljeno bo za zabavo in razvedrilo, čisti dobiček je namenjen na- | rodno obrambenemu delu. Vabmo vse ljubljansko občinstvo in okoličane. Pr dite na lepo razvedrilo in čaroben razgled v mlado prirodo. —lj Otvoritev ostrega streljanja. V nedeljo 3. maja oh pol 9. uri se otvaria letošnja strelska sezona, članstvo naj se zbira ob 8. uri na vojaškem strelišču na Dolenj- j ski cesti. Savezna strelska družina Ljubljana. —li šentjakob>ki gledališki oder. »Na Tr^ki gorit, iuro s pet jem in i?odl>o IkkIo pononitj v nedeljo 3. t. m. in v torek 5. t. m. oh iT.lo na šentjakobskem gledališkem od ni. Či^ti doMček predstave v torek je namenjen pevskemu društvu >Talx>r« To N> zadnja uprizoritev tega USpelegl domačega dela. Prodaja vstopnic v nedeljo in torek od 10-do 12. in od 15. vdo 17. —lj Spominske plošče na rim«jken> zidu ni ver. Vzidana w bila na vogalu (ioruno.e ulice in Mirja že pred voino. Napis je bil latinski. Od leta do leta je hiio manj kovinskih črk ki jih je nekdo kradel menda za zabavo. Končno ie izginila buli bronasta plošča, a je menda ni nihče ukradel. 5em-več so jo samo «h ran ili nn v.nio. V ri»;i-skf m zidu res ni bila na varnem... —lj Lesija koroških borcev, v *ohoto 9. maja ob 8. uri zvečer se vrši izredni ob'ni zlK>r v prostorih restavracije Ofovi rvetc Samostojni predlogi naj se predlože '-saj S dni prej. Odbor. —lj Sestanek v*eh hfftnfh poaeMnikov iz Zgornje Šiške in Dravelj. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani prir«*; sestanek vseh posestnikov novih in starih hiš ne danes v četrtek in tudi ne v torek 5. maja t. 1., kakor je bilo objavljeno, temveč) zaradi ukaza uprave policije v #redo 6. maja ob 19.30 v Zgornji Siaki. v restavraciji »Triglav« na Celovški cesti. Na sestanku bo predaval predsednik Fre-lih o raznih davčnih in drugih stanovskih zade\ ah. Vabljeni so vai posestniki iz te ga okraja. —lj Delavsko prosvetno In podporno drufttvo »Tabor« ima danes v četrtek, 30 t. m. ob 20. uri svoj redni članski sestanek v kemični predavalnici na realki v Vegovi ulici. Pridite vsi točno! Odbor. —lj Zastrupljanje * plinom. Ponoči okoli pol 3. so bili reševalci poklicani na pomoč na MLVčevo cesto, kjer je v nekem Mano vanju uhajal plin in omamil služkinjo Ma rijo T. iz Polhovega gradca. Nezavestno so pripeljali v bolnico, kjer se je pa Ma rija kmalu zopet opomogla in jo že ifrven nevarnosti. —lj Nov grob. Po daljšem trpljenju Je preminul včeraj zvečer g. Einspieler Tomaž, sodni nadsvetnik v p. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiš^ Streliška uVca 20 -i— Za vsakogar nekaj. Vsi. ki bo.In ndaleinf zabavnega večer« konserratori stov t xnlxito 2. m.ija v Karini. bedo pri>b na svoj račun. Koncertni publiki *e bodo predvajala dela Stravinskegs. Mora rti in našega mladega skladatelji Uiftli PfiJOl ška. Konservatorij«!ki orkester, v k.iteuin ivert|pMm n>' štev. 4 za pihalni trio. ki ua IfOtflli dva klarineta in fagot. Te vrste komorne gl»p be sli.-iino pri nas mnlnkd.ij. 7^to lo ta trio patOboJ zanimal koncertno občinstvo. Nato l»o kon-jcrvatorijski kv.irtnf gg Prr voršek. P*nrger. Permetj. šivic. zaigral 11 ni gi in tretji sta\ek iz. p!♦•vur-kuvega godal- ut-l'a kvarteta in tieet »Amlant« iihomuh in »Vtvaee«. Po kornertu nn s*1 ImhIh u velja vili plesalci in plesalk«'. Igra! b<> hnrtstai neumorni in tokrat kompletni Konnv ja/z. lluffet bo dobro z.alo/»-n in urejtn t:«ku. <\.\ se bodo udclc/tini reeeta poen tili 'ak<» pri jetno. kakor da id bQl BO rettkl in'niini do mači zabavi. Zru'ettk bo oh B. uri. \— Reklamirajte vabila! \ si. ki se nun« r:i\ ijo udele/.iti kon«ertru» ■ za 1 ;i \ ii»'g:i večera ljubljanskih kon7«-r\atoi i^tov v ao boto -J. luMJ.i v Kazini in pomotoma niao [>r»jeli rabil, bo napro-eni. da j h reklami rajo v pisarni udru/cnJM ljubljanskih # kon-zervatoristov na drž. konzervatoriju v \'e-govi ulici. Iz Tržiča Koncert "*lov»n-ake narodne pesmi priredi pevski z.l>or Ljubljanskega Zvona v n»n>lio 3. maja ob K. zvečer v dvorani Sokolskoga doma. Priporočamo ol>čiiiatvu. da ga p*>-eti v čim večjem številu SOKOL — Sokolsko društvo Ljubljana-Vič priredi v nedeljo 3. maja Članski izlet v Vi5-njo goro in na Polževo Zbirališče ob C>. zjutraj pred s[»omenikom al (Hincah. Od hod ob 7-20 z glavnega kolodvora. Vozniin [»olovična in stane tja in nazaj ca. 13 Din lT prava. — Sokol I na Taboru si je nadel nalogo, poživiti družabnost med Članstvom ljubljanskih sokolskih društev Zato bo v bod*>č<* večkrat priredil kak družaben večer z god-1k>. petjem in drugim razvedrilom. Prvikrat vabi sedaj na Tabor vse brate tn sestra na družabni večer s plesom, ki bo v soboto ob 20- ler upa, da se bodo vs! njegovemu vabilu odzvali. ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in sožalja. ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi, težki izgubi naše nadvse ljubljene mame. stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Ane Anžič roj. Zaje MESARICE, GOSTILNICARKE IN POSESTNICE, kakor za veliko število prekrasnih vencev in cvetja se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. ^ Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. dr. Demšarju, pevskemu društvu >Sava«, z g. predsednikom Pogačnikom na čelu, za prelepe žalostinke, nadalje Sokolskemu društvu iz Stepanje vasi z društvenim starostom Slano na čelu, Mesarski zadrugi, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam ter končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili blagopokojnico na njeni zadnji poti k večnemu počitku. LJUBLJANA, BADEN D. W., ST. FRANCISCO, dne 29. aprila 1936. Rodbine: ANŽIČ, ing. S ANDE R, dr. SMOLE, BEZLAJ ter vse ostalo sorodstvo. NIZKE CENE dvokolee, otroSkUi-igrač-oih-invaHdsklb vozičkov, prevoznih tricikljev, Šivalnih strojev. Cenik franko. ►TRIBTJNA« F. BATJEL, LJUBLJANA. Karlovih* eeata 4. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. Makuiaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda44, Lfvttltana. Knaflteva ©lica «tev. S Z nobenim dragim reklamnim srodstvom ne morete doood enakega a cinka, kakor • čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hioo te govori dnevno dom UlouCi m Altateljev. Redno ogla tanje v mika Je investicija, ht te Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, četrtek, 30 aprila 1936 Štev. tijo med ljudstvo Ljubljana. 30 aprila. Dandanes pogosto tožimo, da ni pravega idealizma med posamezniki i^ skupnostjo, vendar pa pri tem preveč radi pozabljamo na tiste redke primere požrtvovalnosti t zlasti na delovanje skromnih prosvetnih delavcev, ki sicer ne terjajo priznanja za svoje delo, temveč le moralne podpore. Pri nas je mnogo manjših. in dobili so tudi novega pevovodjo A. Vračka, ki se je lotil dela z močno voljo in ambicijo. Zbor je priredil letos že štiri koncerte, kar je nekaj posebnega za manjše pevsko društvo. To pač najlepše dokazuje, da so pevci res delavni in da so tudi dobri organizatorji. V soboto pa bodo nastopili zopet na samostojnem koncertu. Ob tej priliki pojdejo na deželo, pevskih društev, ki sicer ne igrajo v javnosti kakšne posebne vidne vloge, ki pa vendar opravljajo važno prosvetno delo, Sirijo ljubezen za lepo pesem med ljudstvom, ki mu veliki koncerti v mestnih dvoranah niso dostopni že dolgo je znana resnica, da se splošna kultura najširših slojev — prava kultura srca in duha — najlažje meri po globini pevske kulture med ljudstvom. Pesem plemeniti člove-ka, mu blaži misel jn srce. česar nam je treba zlas>ti dandanes v teh časih mržnje in sporov med ljudmi To plemenito nalogo opravlja tudi pevsko društvo »Sava--, ki je lani obhajalo svojo lOletnico. Ustanovljeno je bilo v poljanskem okraju iz kroga preprostih ljudi, vnetih za pesem, požrtvovalnih v pravem pomenu besede, in ambic:oznih. S svojim delom so si ustvarili lep ugled. Niso pa obsedeli na prvih lavorikah Zato tudi niso bili zadovoljni zgolj s praz-n ova njem lOletndce, temveč so se po lepem prazniku oprijeli dela še s tem večjo vr."mo. Letos se je zbor nekoliko reorganiziral med ljudi, in sicer v Straž;šče pri Kranju. V načrtu imajQ. da bodo prirejali koncerte v podeželskih krajih ter tako širili ljubezen in zanimanje za petje med ljudi. To jo nedvomno zelo hvaležna naloga, ki se jc doslej še ni nihče lotil z dovolj živo vnemo in smotreno. Pomisliti moramo tudi, da so takšne koncertne turnej? tvegane ter zvezan.-, z velimi žrtvami, zato zasluži j Sava« še tem večje priznanje Sobotni koncert, ki bo Gb 20.30 v dvorani Sokolskega doma v Stražišču. ima zelo lep spored. Vrli pevci bodo zape i i 16 pesmi, kar b: bilo skoraj dovolj za dva koncerta. Na sporedu so najbolj priljubljene ter popularne moderne pesmi in harmonizirane koro*kr pesmi kj jih najraje poslušamo na poljudnih koncertih. Sava: se namerava posebej posvečati koroški pesmi ter odkrivati njeno lepoto na bodočih koncertih Upamo da bodi delavne pevce uspehi na bodočih nastopih ter koncert v Stražišču vzpodbudili v njihovih lepih načrtih ter plemenitem stremljenju. Verdijev „©telio" Najuglednejša Verdijeva opera s Šimencem v naslovni partiji V Ljubljani, 30- aprila »Poteg *Aidec l»o ostal »Othello najčudovitejši plod Verdijevega cla>l»enega genija* obenem ]In na predstavi brezmejno navdušen jo. 2« veseli zbor vojakov in Ci-priotov ob prihodu zamorca Othella iz Benetk so morali ponavljati. Pougin je poroča: o gromovi tem ploskanju, kakršnega slišiš le v Italiji . • . Tako se stopnjuje besno priznavanje po vsakem dejanju. Ploha cvetlic in vencev je padala komponistu pred no-pe. Ljudje jokajo, kriče ploskajo, vzklikajo >Ewiva!« — ovacija. menda edinstvena v glasbeni zgodovini .. .< In o tej operni glasbi je sodil Chop: »Verdi se je neprestano izpopolnjeval in razvijal. b v jedru svojega bitja je ostal neizpreme-njen. Tor!i neposrednosti občutka se je | v'dno bolj pridruževalo in uveljavljalo de- lovanje umetniškega razuma in umetniške volje, da slrne glasbo čim ožje s tekstom ter se ne pregreši nikjer proti čistoči stila. Glasba ►Othellac se pogreza v globine človeških strasti in se dviga v čisti vzduh nebesa. Najbogatejša je v izraznih sred- stvih, a njena umetnost instrumentacije se mora priznati kot nenadikriljiva« Tako bi >ahko navedel še celo vrsto kritik iz literature vsega sveta, ki bi dokazovale, da je sodba Mat. Bravničarja pravilna. Toda dnevnik nima prostora za to. Omenim naj pa še le prav na kratko, kako je HI sprejet »OihelkK v Ljubljani, ko sem £?a prvič vprizoril dne 6. oktobra 1903. Pomislite: bilo je skoraj tako. katkor v Milanu ob krstni predstavi! Sedanji g. vseučilišči procesor inj». JarosLav Koerster je ]»oročal v v^lovanui; ...skoraj bi se bilo zgodiio. da bi morali ostati nekateri pred durmi in si odreči zasoljeni užitek, ker naš tempelj muz ni mogel sprejeti vseh. ki «k) se odzvali povabilu... Pevci, orkester in občinstvo so tvorili eno družino, navdušeno v or.čudovanju glasbene misli in verujočo v umetniški duh glasbenika Verdija •. .«; Vse to navajam zaradi — kontrasta s si-nočnjo predstavo. Če bi ne bilo gledališče izdatno >vatiraD0C bi imeli jedva zadovoljiv' obisk. A V7i!ic ploskanju in pozivanju solistov z g- dirigentom Neffatom pred rampo, vzlic šopkom in zaključnim ovaci ,ani Gjungienac Gavellovi, Šimencu in Primožiču, je bil čutiti kaj hladen sprejem te operne novosti. In vendar treba priznati, da je Nelol Othella« orkestralno, zborovsko tn BOlislov-sko do skrajnosti skrbno naštudiral in krepko dirigiral, da je režiser Primožič opero krasno pripravil, tudi zborovske scene vzgledno živahno izrežiral in da je scenograf ing. Fran/, ustvaril EOpel celo vrsto dekoracij za interjerie bi trg, ki so dostojni najboljše opere. Priznanje gre bistro in okretno igrajočemu in strumno pojočemu ženskemu štoru lei le obžalejem, da je bij marljivi moški zbor mestoma prešibak. Nesreča je hotela, da je bil naš gost, g-Marij Simcac zaradi lahkega prehlada glasovno omejevan ter koncem 1. in 4. dejanja nezadovoljiv. Vendar je s strastno igro prav dobro izražal dolgo in pestro raznolikost občutij ter žel za m nege pevske točke zasluženo priznanje; njegove višine so zmagovite i a dinamika organa impozantna. Zakaj nastopa vedno v isti opravi, ne veni. Igralsko odličen Jago je bil gTrimo/ič, silen in si rasten kot demon mržnje in patološke zlobe, originalen po. svoji simpatični maski, prozen in mefistolefaki se pretvarjajo-. Pevaki je kakor zmerom vzgledno siguren in efekten, slavni -Čredo pa bo pač še stopnjeval. Na višku trojice glavnik akterjev pa je bila ga- Gjangjenae-Gavelleva, ker je bila kol Desdemona pevski in igralski enako mojstrska, zunanje vseskozi moSno ustrežljiva ler je ta'so ustvarila harmonično operno umetnino prvega reda. Slavni duet v i. dej. po moji sodi i izgublja na učinkovitosti, ker se odigrava preveč v ozadju in na neugodni višini. Naj ga g. režiser prestavi vemdarrle v ospredje- Nadejam se. da operi na korist ust reže moji želji, saj veni. da ni tiste vrste trmoglavec, ki nalašč vztraja... Zunanje neprimerna zasedba se je zgodila s Cassijem. Pevski in igralski je bil g. Banevec povsem ustrežljiv. Pevski šibak je Roderigo g.Rasa, a vidno vskočil je glasovno nerazpoložen] g. Zupan v slabi opremi 'kot Lodovtco, dasi ie igralski prav dober-y epizodah sta zadovoljevala »za. Kogojeva kot Emilija in g. Knla«-io kot Montano. Mučna in grozotna lirična drama pa vzlic divotni orkestraciji in nešlcvi.lnrni solistov-skim zborovskim bi-erom ni dala široki publiki Štetega zadovoljstva in srčne toplote. Morda bodo reprize srečnejše. Fr. *J. Kako nastane veter Sovjetska aerologija je dosegla več lepih ospahov, s katerimi je temeljito ovrgla doslej veljavno teoiijo o postanku vetra. Tako sn učenjaki prej trdili, da nastanejo poleti debeli nagrmadeni oblaki na obzorju v zračnih tokih, ki prihajajo od zemlje. Izkazalo se je. da nastanejo ti zraeni toki tam. kjer se zbirajo oblak L Ne pri tleli, temveč v teh ojrnjiščrh zbiranja oblakov se balonček naglo dviga. Druga teorija je pojasnjevala motenje ravnotežja v zračnih plasteh. Po tej teoriji naj bi bilo ravnotežje porušeno tedaj, kadar so zgornje zračne plasti gostejše od spodnjih. Sovjetski učenjak Friedman je pa dokazal, da se ravnotežje poruši zaradi neenakomerne razdelitve gostote 7raka v horin-zontalah Ravnatelj serološkega zavoda v Sinčku prid. Molčanov je pa dokazal, da so takozvane zračne jame in naglo dviganje med poletom letala v prosti atmosferi sa mo izpremembe v premikanju zracnifl plasti, da jih torej povzroča veter. Aerološki zavod v Sinek n je edini na svetu, ki vsak dan dvakrat preizkusi atmosfero v velikih višinah. Kupuj domače blago! Nogometna palača v Londonu Devetdeset milijonov dinarjev za tribuno gledalcev pri nogometnih tekmah Londonski nogometni klubi razpolagajo z ogromnimi premoženj, kar sevec a ni čudno, če upoštevam* >, da prisostvuje včasih večini ali zan nri\e>šim iielklliaui co SO.tMK) gledalcev, povprečno pa vsaki prvenstveni al' pokalni tekmi prvorazredni] Uubov do 40.000 gledalcev. Ti klubi hftli izvrstno plačujejo sveče igralce. Včasih, kadar kai\ klub odkupi igrača <>d drugega "kluba, plača sanj celo d-> 2.000.000 Din. Med londonskimi klubi je najslavnejši Arsenal«, lei si je lan: in predlansk^n priboril državno prvenstvo. Letos c prav minulo soboto v finalu za angleški pokal zmagal nad klubom »StiefieKI Untted« z 1:0 in si rod priboril naslov pokalnega prvaka ter pokal sam. Sedaj se pripravlja »Arsenal', da /gradi v Londonu pravo nogometno palačo. • Arsena lov pro-sfenr se nahaja v okraju H igli bi v v. kjer v časih prisostvuje nogometnim tekmam do t»0.000 bud>. Za khrb je ta PTosiot že premajhen in zato narnera-\a zgsradti na vzhodni tnonti ojtromihi tribuno, ki bo prava steklena in jeklena palač«. Stroški za to palačo so r*rc-laeimnni na .000.000 Dtn. »Arsena -lovo igrišče bo eno najlepših m najbolj udobnih na svetu. Novi palača b" /c magena do konca leta, v obeh nadstropjih bo SOuOOO sedežev, tako da bo srišče v bodoče sprejelo lahko so.000 gledalcev. V stek-lcni paU£i bo elegantna restavracija, dvorane za Čajanko, razkošen bar. garderobe s kopalnicami za Igrača, velika dvorana r** gimnastiko itd. Na strehi bodo zgradili poseben stolp. S katerega bo pregledno vse igrišče in na kat erom bodo nanteSčeiti zvoOniki, da bo mogoče v primeru velikega navala u'iinn prehrani '/dravih. teniTel tudi bolnih ljudi., rel-.onvalesrentov. noseeih in doječih Žen itd. Mod so :>o od nekdaj rabili ne ^:-nio ko«- sladilo, temveč tudi kot zdravilo, saj je že stari Matthiolli v svojem znamenitom herbariju omenjal med mno-rimi zdravili tudi med. Mt*d je pa tudi kozmetični pripomoček. Ta stara izkušnja oživlja zdaj v Ameriki, kjer negujejo ženske z medom kožo. Obraz si na debelo mma/ejo z medom, poprej ;ra pa seveda dobro u m i je jo in obrišejo. Z medom namazani obraz je treba pet minut dobro masirati, potem pa umiti s toplo vodo. namazati s eisto kremo in zopet umiti, sled njič pa namazati s tekočino, ki se j>od njenim vplivom koža skrei. Tako se pore temeljito očistijo in potem postane polt žametasto mehka. Tudi opraskana koža se baje hitro zaeeli. ee jo namažemo 7. zm. jo meda. voska in masla. Sueer sU:i samopomoč v Mariboru je imela minulo nedeljo svoj redni občni zbor za poslovno leto 1935 po delegatih v navzočnosti vladnega komisarja g. dr. Bano Milana iz Ljubljane. O delovanju minu-l<\era leta so poročali načelnik g. dr. Tvo šorli. kakor tudi ostali funkcionarji. Iz njihovih poročil posnamemo, da je imela Ljudska samopomoč v vseh oddelkih 8849 članov, ki so bili zavarovani skupno za r>in 76.460.000. Blagajniško poročilo izkazuje na prometu čez 35 milijonov Din: na pogrebninah in podporah se je izplačalo I>in 5.718.949. Bilanca koncem leta 1935. izkazuje na aktivah Din 4,880.620.34. katerim stojijo nasproti pasiva v znesku Din 59.945.25. tako da je znašal rezervni fond Din 4.820.666.09. Zvišal se je torej za Din 1,273.904.33. Pravila so se deloma spreme- nila, bistveno samo glede znižanja dajatev ki se je doloodo začasno do prihodnjega občn* ga zbora po predlogu zavarovalno tehničnega strokovnjaka za vse člane enakomerno za 30^r; s tem se je doeedanj1 način znižanja pogrebnine povprečno omilil — Premiera »Tujega deteta« bo v teku prihodnjega tedna. To delo sovjetskega pisatelja skvarkina pomeni najmočnejši uspeh sodobne veseloj gre ter ga igrajo prod vedno nabito polnimi hišami. >Tuje detev< je pisano z redko in blestečo duhovitostjo ter z vedrim in pristno ruskim humorjem. Vsekakor bo delo dostojen zaključek letošnje dramske sezone. — 50 osnutkov za plakat »Mariborskega tedna«. Letos je prejela upava Mariborskega tedna na svoj razpis 50 umetniških osnutkov za plakat MT. Odzvali ao se umetniki iz vse države, pa tudi iz inozemstva. Prihodnji teden bo žirija nagradila najboljše osnutke. Vsi osnutki za letošnji V. jubilejni Mariborski teden bodo razstavljeni v spodnji kazinski dvorani. — trešnje so že zrele. Na mariborskem tgu so se včeraj pojavile prve čreSnje, ki pa so bile zelo drage, 24 Din kilogram. Kljub temu pa so Mariborčani že pridno segali po njih. — Nad lastnim oe>tom se je izpoaafcbil. Včeraj so pri okrožnem sodišču v Mariboru obravnavali zelo žalosten dogodek. Pred sodnika poedinca ao iz zaporov privedli 221etnega posestniškega sina Petra Plohla iz ptujske okolice, ki mu je obtožnica očitala, da je v noči na 14. februarja letos navalil na svojega sivolasega očeta, pi v prepiru davil in mu z nožem zadal več sunkov v prsa in trebuh, da je stare*-V-jedva ostal pri življenju. Plohi je hal za svoje grdo divjanje obsojen na eno |g|a strogega zapora. — Bolno starko pokril z odejo in ukra del i tisočake. V torek popoldne pm imeli pri posestniku Jakobu Križancu v Sp Lož-nici pri Makolah zelo predrznega nepovab ljenega gosta. Ko so bili domači na p*"*1.!" sr« je neki brezposelni mladenič splazil v bi.io. kjer pa je na svoje presenečenje naše) 731etno posestnikovo ženo Frančiškn v po stelji, ker je že dolgo bolna. Toda to m oviralo pri nepoštenem pocotju ^t.Trlc! je zagrozil s smrtjo in jo vso pok nI odejami ter vlomil v skrinjo in ukradli tooo Din gotovine. Nato pa je predrzno* jadmo izginil Za njim poizvedujejo orožniki. — Priljubljena članica zagrebške opere Krika Druzovićeva, mariborska rojakmia. gostuje v partiji Madeleine v opereti Ples v Savoyu« v soboto, 2. maja ob 20 uri. Gostovanja te odlične pevke in igralke so vselej napolnila mariborsko pledabšče ter bo gotovo tudi v soboto hiša popolnoma zasedena. Rezervirajte vstopnice! (Telefon 23-821. — I>va nočna napadalca na ženske. Preteklo noć je orožnikom in policiji že znani mladenič na Betnavski cesti napadel Ro-ziko VVagnerjevo, ki se je vračala z dela domov. Brez vsakega povoda jo je napadalec s pestmi bil po glavi in obrazu ter mladenki izbil več zob. Ko je klicala n* pomoč, je nasilnež izginil v noč. DrugI slučaj se je pripetil v Smetanovi nlin Okoli 23. ure je neki mladenič prihitel za mladim dekletom in ga tako pretepel, da je reva kričala od bolečin. Dekleta ao šele tamkajšnji stanovalci, ki so se prehudih iz sna, rešili podivjan ca. Louiso Renče de Keroual: 22 Roman Cm so spoznali, da je vse prizadeva-n-e zaman, so se moji kavalirji sprijaznili s tem in nehali siliti vame« Potem so ostali v mejah spoštovanja in prijateljskega občevanja. XIX- KRALJEVI SPOMINI. V Londonu so se vsi vesel;li miru, ki so £a tako dolgo kalili temni oblaki revolucije in vojne. Trgovina je začela zope: procvitatt, država si ie kmalu opomogla. Ljudstvo; dvor. meščani in tujci so se v mestu zabavali in veselili. Prijazni, ljubljeni in svojemu narodu naklonjen; kralj je bil duša vsega. Blagostanja in sreče je bilo pa naenkrat konec, ko je leta 1665 v izbruhnila kuga. To stuašno bolezen je bila pripe-Pala neka ladja iz Eg;pta Kuga ie zahtevala nad 60.000 žrtev. Med nnmi je bi tudi najstarejši prebivalec države HcnH JenkJins, star 170 let. Kdor je mogel, ie pobegnil iz Londona na kmete. Tini poslaniki so se vnrli v svoje države. Nastalo jc splošno prese- ljevanje, po katerem so ostali v prestolnici samo najsTomašneišti prebivalci ter bolniki in -zdravniki. Kraljica in ves dvor sta se zatekla na Škotsko. Pregovorila sem Karla II.. da se je nastanil tam v gradu, stoječem v zelo zdravem kraju. Prišel ie tja s svo-i:mi na:ožjimi prijatelvi in najzvesitc\šimi slu/.ibiiiki- Nekcira esenskega večera, ko se ie krali dolgočasil, sem mu povedala, kako težko ie nam. da mu ne moremo prirejati takih zabav kakor v Londonu. Vladar se ie nasmehnil, rekoč: — Obraz se mi ie zresnil, ker sem se rad soomnil nn svo:o burno .rnladosi l^nd mislim na vse. kar sem dož:vel. Človeku ie v tolažbo če se spomni, koliko n^vamo^+i ;e srečno prestal. — Z velikim zammamem bi poslušali prirpovedovaiiie Vašega Velrčanstva o op'h burnih časih — sem dc:aH krilni. — Ah. dotakrpii ste se mo^e slabe strani, sai veste, kako rad pripovedirem. Ustreči hočem vaši želji. Kralj je umolknil in zdelo se Je« da je postal otožen Poiem je pa povzel besedo: — Po tragični smrti motjega očeta* * Karel T }e bfl usmrčen leta 1649. V AmrK:i le potem zavladal Williarn Crom-wefl ko obleko in mi io dal. da. sem se preoblekel, potem mi je pa dal še svojo sekiro- Tako sem postal drvar in odšli smo v bližnji gozd, kjer naj bi sekal drva. Nekaj dni sem ostal v gozdu, delal sem od jutra do večera, spal pa na senu v bližnjem kozolcu. To kratko irvirno življenje mi je pa skalil prihod krdela upornikov, ki so me iskali. Prebrskali in pretakniLi so vse, a niso me mogli najti, ker sem bil skrit v duplini starega hrasta ves dan. Razjarjeni vojaki so hodil; pod hrastom sem in tja. toda nikomur ni prišlo na misel, da se skrivam v duplini. Sam nisem vedel, kaj nai počnem. Nisem se mogel iznebni misli, da spravljam v smrtno nevarnost vseh pet bratov. Zato sem zlezel iz drevesa in odšel ponoči k lordu Wilmotu, ki se je tudi skrival v tem kraju. Dobri bratje so šli za menoj v strahu, da bi me v gozdu uporniki ne ujeli. Dohiteti so me blizu lordovega skrivališča. Ponudili so se mi za telesno stražo, ko bi se napoti)! z kirdom \Vilmctom v Bentlev. Lord se ie bil namenil tja k polkovniku Laneu- vnetemu ro alistu. Moral sem zaiahatii konja, ker nsem mogel več hoditi, tako sem bil utrujen. Ko smo prispeti v Bentlev. sem svetoval bratom, nai se vrne k) in čakajo, da mi bo usoda dovolila poklicati jih pred-j se fn oddolžiti se jim. Segli so mi v roko in odšli. Polkovnik Lane je naju sprejel zero prijazno Pregovoril me je. d.n sem takoj nadaljeval pot v Bris M. kjer hi morda nas\d ladjo in se odpel ia I it Anghije. Polkovnik fe imel hl;zu Bristola bogato sorodni o ► ladv Nononovo. B3 je tako previden, da je preskrhel porji list, da bi mogla njegova sestra v spremstvu sluge obiskati ladv Nortono-vo. Ta sluga sem bil jaz ;n 'ahal sem pred kočijo Iady Lane. Lord \Vilmnt se < nam bal pridružil d-žeč v roki BOfcoh jtf nastopajoč kot rujec, ka je nas ifa čajno srečal na poti. V BriStolu sem zvedel« da odplutK^o ladje v Francjo ali Španijo šele čez mesec dnii. Zato sem moral poiskati novo zavetiSče, Zatekel sem se k polkovniku VVndhamu v Dorsetshiru. Tn mladi lord me je zagotovi da bi tako dobrega in varnega zavetišča nikjer ne mogel na »ti. Preden vas pa sprejmem, dragi princ, mi dovolite predstaviti vas svoii materi, svoji ženi. svo:i sestri ;n štfirim zvestim prijateljem, za katere vam jamčim kakor sam zase. Moral sem se sprijazniti s tem. kakor da brez strahu gledam, kako se šini krog ljudi, ki vedo. kdo sem. Ore ju je Josip Zupančič. — Za »Narodno HaHamn« Fran Janmaofc — fla opnevo aa tnani at m dal Bata Oton GbzIataL m Val ▼ Ljubljani. , 87 9D